Velenje, 10. marca 1978 Številka 10 (420)
Cena 4 din
Ker skupščina samoupravne interesne skupnosti Elektrogospodarstva Slovenije ni izpolnila obveze, je v TES ostal izpad dohodka v višini 113 milijonov dinarjev — Zaradi tega bi morali v Termoelektrarni uvesti sanacijski postopek — Člani delavskega sveta na izredni seji odločno zahtevali izpolnitev sklepa
dni so slavile žene, slavile so svoj dan, Dan žena. Bolj ali manj svečano je bilo povsod, bolj ali manj td srca. Pregledali smo prehojeno pot k enakopravnosti obeh spolov in si obljubili, da bo prihodnje leto še boljše, da bomo naredili še mnogo več.
Pa ni bilo lepo le v službi ali doma, tudi otroci po šolah so za svoje matere pripravili lep sprejem, akole je bilo na šoli Veljka Vlahoviča.
Razstava [ ob 50 letnici Jožeta Tisnikarja
Med gosti na otvoritvi bo tudi Stane Dolanc, sekretar Evršnega komiteja C K Z K Jugoslavije
V. prostorih Umetnostne llerije v Slovenj Gradcu bodo locoj ob 18. uri slovesno odprli tazstavo najnovejših likovnih del slikarja Jožeta Tisnikarja ob ijegovi 50-letnici. Slovesne btvoritve se bo udeležil tudi Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja ZK Jugoslavije.
f V kulturnem programu bodo »delovali gledališka igralca Menka Svetelova in Jurij Souček ter Slovenski oktet. ! Pokrovitelji nocojšnje razstave so Kulturna skupnost občine Slovenj Gradec, splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Lesna Slovenj Gradec — tozd gospodarstvo Mislinja.
20.300 ton-nov rekordni dosežek rudarjev
Velenjski rudarji so, kot vse kaže, nadvse prizadevno in zavzeto začeli akcijo za izpolnitev letnega proizvodnega načrta.
Rezultat teh prizadevanj je tudi nenehno zviševanje proizvodnje. Letos so že dvakrat izboljšali dnevni izkop lignita. V četrtek, 23. februarja so ga nakopali 20.100 ton, v ponedeljek, 6. marca pa so rekordni dnevni izkop zvišali za 200 ton oz. na 20.300 ton.
Tudi zadnji rekordni proizvodni dosežek velenjskih rudarjev je rezultat boljšega izkoriščanja obstoječe mehanizacije in uvajanje nove.
Člani delavskega sveta termoelektrarne Šoštanj so se v četrtek, 2. marca sešli na izredno razšiijeno sejo, katere so se med drugim udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Velenje, predstavniki REK Velenje ter predsednik zbora proizvajalcev skupščine interesne skupnosti Elektrogospodarstva Slovenije in predstavnik republiškega odbora sindikata rudarstva in energetike.
Sejo so sklicali zaradi neizpolnjevanja sklepov skupščine samoupravne interesne skupnosti Elektrogospodarstva Slovenije. Ta skupščina je
namreč na čertem izrednem zasedanju 23. decembra lani sprejela sklep, da je treba do 24. februarja letos temeljnim organizacijam in enovitim delovnim organizacijam v sestavljeni organizaciji združenega dela Elektrogospodarstva Slovenije pokriti izgubo po zaključnem računu za leto 1977. S tem sklepom so določili tudi način kritja izgube oziroma izpada dohodka. Kot so povedali predstavniki šoštanjske Termoelektrarne na izredni razšiijeni seji delavskega sveta je tozd Termoelektrarna Šoštanj izpolnila vse obveznosti v predvidenem roku.
Ob predložitvi zaključnega računa 28. februaija letos pa jih
Jubilejno leto - leto še večjih uspehov
f- V dneh pred 8. marcem je bil r Tovarni gospodinjske opreme Korenje Velenje zbor delavcev, ia katerem je zaposlenim spregovoril direktor Sestavljene Organizacije združenega dela Gorenje Ivan Atelšek o gospodarjenju v lanskem letu ter o načrtih v letu 1978, ko v Gorenju slavijo srebrni jubilej — 25. letnico obstoja tega danes ts 18 tisoč članskega kolektiva.
Ivan Atelšek je med drugim iejal, da je vsak zaposlen dal ivoj delež k temu, kar so do danes ustvarili in tako izkazal tvojo pripadnost kolektivu Gorenje. Poudaril je, da so v
letošnjem jubilejnem letu pred njimi pomembne naloge, in da morajo tudi v prihodnje še veliko prispevati za razvoj kolektiva in celotne družbe. Prizadevati si je treba za še boljše odnose med ljudmi, povečati produktivnost dela, več storiti za standard ljudi. Zato letošnje
jubilejno leto naj ne bi bilo le leto praznovanj, ampak tudi leto še večjih proizvodnih uspehov in rezultatov.
Ob koncu je Ivan Atelšek čestital vsem delavkam za praznik 8. marec in se zahvalil celotnemu kolektivu za dosežene uspehe v lanskem letu.
mm
V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho in deloma sončno vreme.
EiniiiHHiiiiiniiiiiiiiiiniHniniiiiiiiiiiniMiniiiHiiiiiiHiHiHiiniiiniiiHliiiniiiiiiHiiHiiiiiiHiiiniiitimiiE
Prvič na volišču
I Pogovarjali smo se s tremi mladimi, ki bodo v | | nedeljo prvič volili — Svoje pravice in dolžnosti se | dobro zavedajo
V nedeljo, 12. marca bomo volih delegate v družbenopolitični zbor in v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje. In kaj menijo o volitvah tisti, ki bodo odšli letos prvič na volišča?
RADO VRABIČ, 4. letnik gimnazije Velenje: „Voliti in biti voljen je pravica in dolžnost slehernega državljana, ki dopolni 18 let. To pa je vsekakor zelo velika odgovornost, ki se je v polni meri zavedam. Na vohšče
je Služba družbenega knjigovodstva obvestila, da sprejet sklep skupščine samoupravne interesne skupnosti EGS ni uresničen, kar je pomenilo, da je v TEŠ ostala nepokrita izguba v višini 113 milijonov dinaijev. Zaradi tega bi morali v Tennoelektrarni uvesti sanacijski postopek. To pa je, kot so poudarili na sestanku, nerazumljivo oziroma absurdno, glede na to, da bi morali uvesti sanacijski postopek zato, ker „nekdo" ne izpolnjuje sklepov skupščine in s tem samovoljno kroji družbenoekonomski položaj delavcev v tozd.
Nerazumljivo je, so poudarili člani delavskega sveta, da bi morah uvesti sanacijski postopek kljub temu, da so dosegli izredno dobre proizvodne rezultate, pravočasno zgradili največji in najmodernejši objekt ne le v Jugoslaviji ampak v Evropi — TEŠ 4, da so že v prvem letu presegli proizvodnjo v novem bloku za 30 odstotkov in da so bih vedno pripravljeni dati toliko električne energije, kolikor jo je potrebovalo gospodarstvo. Uvedba sanacijskega postopka pa bi onemogočila
izvajanje investicijskih del, pojavilo bi se vprašanje registracije tozdov ipd.
Na seji so navzoči odločno poudarili, da kolektiv, ki dosega nadpovrečne rezultate, nikakor ne more iti v sanacijo, katero bi morah uvesti zaradi samovolje oziroma neizpolnjevanja sklepov. Zato so sprejeli sklep, da če ISE te obveznosti ne bo izpolnil v najkrajšem času, bodo zahtevali sklic skupščine samoupravne interesne skupnosti elektro gospodarstva.
Temu naj dodamo še to, da pa je ISE svojo obvezo do premogovnikov izpolnila, a to le delno.
RADO VRABIČ
bom seveda odšel s ponosom, saj bom soodločal pri izboru delegatov, ki bodo potem posredovali naprej tudi moja stališča, moje želje "
DARJA BAHOR, 4. letnik gimnazije Velenje:
„Že doslej sem se poskušala aktivno vključevati v akcije, ki jih organizira mladinska organizacija, delam pri tabornikih, sem predsednica razredne skupnosti. O pri pravah na letošnje volitve
posvetili tudi na razrednih urah, pa tudi dnevno časopisje veliko piše o tem. Na volitve smo se torej temeljito pripravili, menim pa tudi, da se odgovornosti, ki jo prevzemamo s tem ko volimo, v polni meri zavedamo."
BOJAN ZORKO, 4. letnik strojne tehnične šole:
Že doslej sem se aktivno vključeval v delo ZSMS Velenje. Tako sem predsednik komisije za kulturo pri OK ZSMS Velenje, aktivno delam tudi v šoli na področju kulture, aktiven pa sem tudi v krajevni skupnosti. Odgovornosti, ki jo prevzemam s tem, ko bom tudi jaz volil se zavedam, vendar menim, da sem ji kos. Kljub vsemu, da bom letos prvič volil zame to ni nekaj novega. V pripravah na volitve sem se z vsem dobro seznanil, se v priprave tudi aktivno vključil; na to, da bom pa tudi jaz odločal o tem, kdo naj posreduje naše
DARJA BAHOR
smo veliko govorih in menim, da smo mladi, ki bomo letos prvič volili, če nas to vsaj malo zanima, lahko z vsem na tekočem. Veliko časa smo temu
BOJAN ZORKO
mnenje na občinskem, republiškem in nato na zveznem nivoju pa sem zelo ponosen."
Kot so povedali naši sogovorniki so v šolah in drugih sredinah posvetih veliko časa temu, da se mladi, ki bodo letos prvič volili, dobro seznanijo s pravicami in dolžnostmi, ki jih tako sprejemajo. Na volišča bodo šli tako dobro pripravljeni in kot so dejali bodo s ponosom obkrožili delegate, za katere menijo, da bodo njihova stališča najbolje prenašali. Nekaj pa je tudi takih, ki bodo letos prvič volili, bodo pa tudi že izvoljeni.
=iiiiiiiiminfiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiuiuiHitiiiuiinitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiniiiii=
Poslušalcem Radia Velenje
Poslušalce Radia Velenje obveščamo, da je odslej nedeljska informativna oddaja Radia Velenje na sporedu od 11.30 do 12.30, izjemoma v mesecu marcu (razen 19. marca) pa oddaja »Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo od 14.00 do 17.00.
Od 10. marca naprej se bo oglašal Radio Velenje ob petkih (namesto ob četrtkih), oddaja pa bo trajala od 15.30 do 18.00; ob petkih bo na sporedu tudi oddaja „Poslušalci Radia
Velenje čestitajo in pozdravljajo", in sicer od 17.00 naprej.
Spored Radia Velenje lahko poslušate prek oddajnika Velenje na ultrakratkovalovnem območju na frekvenci 88,9 MHz ter prek pretvornika Plešivec, prav tako na ultrakratkovalovnem območju na frekvenci 87,2 MHz. Prek pretvornika Plešivec lahko poslušate tudi spored Radia Slovenj Gradec.
Uredništvo Radia Velenje
Dobro opravljeno delo - največje zadovoljstvo!
V nedeljo 12. marca volimo delegate v zbor krajevnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter glasujemo o izvolitvi delegatov v družbeno
politični zbor skupščine občine
Socialistična republika Slovenije SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) in 19. člena poslovnika občinske skupščine (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/74)
sklicujem
33.	sejo družbenopolitičnega zbora,
34.	sejo zbora združenega dela in
35.	sejo zbora krajevnih skupnosti
skupščine občine Velenje, ki bodo
v petek, dne 17. marca 1978, s pričetkom ob 7.00 uri, v
sejni dvorani Skupščine občine Velenje.
Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji
dnevni red:
1.	Določitev dnevnega reda (vsi zbori),
2.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti (ZZD in ZKS),
3.	Poročilo o izvršitvi sklepov in skrajšani zapisnik skupnega zasedanja zborov, z d ne 13. 2. 1978 (vsi zbori),
4.	Poročilo o delu delegatov v SR Sloveniji v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje september 1976 - julij 1977 (vsi zbori),
5.	Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1978 (ZZD in ZKS),
fi. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ZZD in ZKS),
7.	Predlog odloka o proračunu občine Velenje za leto 1978 (vsi zbori),
8.	Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve (vsi zbori),
a)	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja podjetja za vzdrževanje stanovanjskih hiš DOM Velenje,
b)	Sklep o imenovanju komisije za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Velenje,
c)	Sklep o delegiranju delegata v svet DO Zdravstveni zavodi Velenje.
d)	Sklep o dopolnitvi sklepa o imenovanju članov, ki bodo kot predstavniki občinske skupščine delovali v razpisnih komisijah delovnih organizacij in skupnosti,
9.	Predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (ZZD in ZKS),
10.	Predlog družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec s kmetijsko-prehrambenimi proizvodi (ZZD in ZKS),
11.	Predlog odloka o tržnem redu za poslovanje trga na drobno (ZZD in ZKS),
12.	Vprašanja delegatov in odgovori (vsi zbori).
Predsednik: Skupščine občine Velenje NESTL ŽGANK, s.r.
Občinska telesnokulturna skupnost VELENJE
Številka: 39/78 Datum: 24. 2. 1978
Na podlagi 20. in 22. člena statuta občinske telesnokulturne skupnosti Velenje
sklicujem
12. redno sejo skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje, ki bo
V	SREDO, 15. MARCA 1978 OB 16. URI
v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Za sejo predlagam naslednji
dnevni red:
1. Potrditev zapisnika in sklepov 11. redne seje skupščine OTKS Z Začasni finančni načrt OTKS od 1. 1. 1978 do 30. 4. 1978 -potrditev
3.	Obravnava predloga aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OTKS Velenje za obdobje 1976-80
4.	Obravnava in potrditev osnutka programa dela OTKS za leto 1978
5.	Statutarni sklep o spremembi delegiranja v skupščino občinske telesnokulturne skupnosti Velenje v novem mandatnem obdobju
6.	Obravnava samoupravnega sporazuma o ustanovitvi delovne skupnosti skupnih služb pri občinski izobraževalni skupnosti Velenje
7.	Delegatska vprašanja.	Predsednik skupščine
TONE PEČOVNIK, s.r.
Občinska kulturna skupnost VELENJE
Številka: 20/78-1 Datum: 27. 2. 1978
Na podlagi 27. in 29. člena statuta občinske kulturne skupnosti Velenje ter 15. in 16. člena poslovnika o delu organov občinske kulturne skupnosti Velenje
sklicujem
12. redno sejo skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje, ki bo
V	TOREK. 14. MARCA 1978 OB 16. URI
v mali dvorani doma kulture v Velenju (vhod zadaj). Za sejo predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 11. redne seje skupščine OKS Velenje
2.	Realizacija finančnega načrta OKS za 1977
3.	Osnutek programa OKS za leto 1978
4.	Tekmovanje Rudarske godbe Velenje na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Holandiji
5.	Predlog dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti Velenje in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—80 za leto 1978
6.	Statutarni sklep o spremembi delegiranja v skupščino občinske kulturne skupnosti Velenje v novem mandatnem obdobju
7.	Osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in odgovornostih med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in delovno skupnostjo skupnih služb pri občinski izobraževalni skupnosti Velenje
8.	Delegatska vprašanja	Predsednik skupščine
dipl. inž. PETER KRAPE Ž, s.r.
9. Razno
Nezadovoljni z rezultati
Gornjesavinjski lesarji in gozdarji niso zadovoljni z rezultati poslovanja v preteklem letu — Gozdarji so presegli zastavljene načrte in nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo
i ;
Gozd in predelava lesa že dolgo režeta vsakdanji kruh največjemu številu prebivalcev Gornje Savinjske doline in tako ali drugače opredeljujeta razvoj doline v celoti. Zato uspešnost poslovanja delovnih organizacij, združenih v SOZS STIK Moziije, ne more biti stranskega pomena.
Nazarski lesarji so v preteklem letu gospodarili v spremenljivih pogojih. Zlasti industrija, ki izdeluje polproizvode, je bila zaradi neskladja med cenami proizvodov in surovin ter drugih stroškov v težkem položaju. V lesni industriji so se naslonili na domače, notranje rezerve in tako dosegli bistveno boljše rezultate kot poprej, kljub dejstvu, da zadanih nalog niso v celoti uresničili. Ob nespremenjenih cenah izdelkov so povečali dohodek, kar je dokaz boljšega gospodarjenja in povečanja produktivnosti.
Zaradi boljšega koriščenja surovin se je znatno izboljšal gospodarski položaj v žagarstvu, kjer niso dosegli le načrtovanega izvoza. Temeljna organizacija Stavbeno pohištvo je prešla na sodoben industrijski način proizvodnje. Prednosti tega načina so več kot očitne, načrtovanih količin pa niso dosegli zaradi uvajalnega obdobja. Težak je položaj pii izdelavi ivernih plošč. S polno zasedenostjo zmogljivosti so sicer znižali fiksne stroške na enoto proizvoda in bili med prvimi v Jugoslaviji, ki so pričeli tvorno uvajati dohodkovne odnose. Zaradi pomanjkanja izkušenj sicer niso v celoti uspeli, doseženi uspehi pa jim bodo več kot koristen napotek za delo v prihodnje.
Vse temeljne organizacije združenega dela, z izjemo tovarne ivernih plošč, so poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim rezultatom in bodo, v skladu s samoupravnimi akti, pokrile tudi izpad dohodka pri proizvodnji iveric. Pregled poslovanja kaže, da so rezultati poslovanja ugodni, čeprav v lesni industriji niso v celoti dosegli zastavljenih ciljev.
Tudi v Gozdnem gospodarstvu so zadovoljni z uspehi, saj so presegli postavljene načrte in v nobeni
temeljni organizaciji niso poslovali z izgubo. Načrt oddaje gozdnih sorti-mentov so presegli za 5 odstotkov in prodali za 7,2 odstotka več lesa kot leto poprej. Vse to so dosegli kljub znatnemu zmanjšanju števila zaposlenih, kar pa so nadoknadili z boljšo organizacijo dela in z večjo tehnično opremljenostjo. Temu nameravajo tudi v prihodnje posvetiti največjo močno pozornost.
V gornjegrajski Smreki z rezultati poslovanja niso zadovoljni. Začetek leta je bil sicer zelo obetaven, vendar je pri tem treba vedeti, da začetni rezultati zaradi načina ugotavljanja celotnega prihodka niso povsem realni. V drugem polletju so se namreč v večji meri ukvarjali z montažo vikend hišic in se je to precej poznalo pri dohodku in čistem dohodku. V tem obdobju so prav tako uvozili večje količine lesa. Za proizvodnjo so porabili 5.826 kubičnih metrov lesa, od tega je bilo lastne surovine manj kot polovico in če upoštevamo, da je kubik uvoženega lesa dragi za približno 2.000 dinaijev, se slabšemu poslovnemu uspehu ni treba čuditi. Po drugi strani niso dosegli tudi načrtovanih količin zato je njihovo nezadovoljstvo upravičeno. Pomanjkljivosti se v celoti zavedajo, zato bodo storili vse, da jih odpravijo in s tem dosežejo boljše uspehe.
Uspešnost poslovanja delovne skupnosti SOZD STIK Mozirje se, bolj kot v višini pridobljenega dohodka, kaže v aktivnosti delovne skupnosti in njenih organizacijskih enot in v vplivu te aktivnosti na uspešnost poslovanja vseh treh delovnih organizacij. Kljub okrnjenemu številu delavcev je delovna skupnost izvršila vse načrtovane naloge. Pretežni del svoje aktivnosti so delavci v delovni skupnosti seveda namenili potrebam temeljnih organizacij. Njihova pomoč se je izražala pri sestavljanju samoupravnih aktov, pri razvoju lastne predelave ivernih plošč, pri boljšem organiziranju proizvodnih postopkov, pi vključevanju v razvoj bančnega in kreditnega sistema, pri avtomatski obdelavi podatkov in na številnih drugih področjih.	J. P.
Prepletene poti dohodkovnih odnosov
ŠTUDENTJE SEZNANILI MATURANTE S ŠTUDIJEM UNIVERZAH - V začetku marca je okrog 30 članov šaleški študentskega kluba obiskalo dijake zadnjih letnikov Rudarski šolskega centra, da bi seznanili maturante s posameznimi smer študija na univerzah v Ljubljani in Mariboru. Študentje so mat rantom predstavili študij na posameznih fakultetah, še posel podrobno pa so še spregovorili o tem, kako dobiti štipendijo in zagotoviti osnovne življenjske pogoje v kraju študija.
Ta informativni dan sodi v sklop prizadevanj Šaleškega študei skega kluba da srednješolsko mladino pravočasno seznani možnostmi študija pa tudi z možnostjo zaposlitve po končane študiju. Informativni dan so sklenili - podobno kot pred nedavni na velenjski gimnaziji - s športnim srečanjem med srednješok profesogi in člani študentskega kluba.
Naloge v zvezi s konstituiranjem delegacij in izvedbo drugih sej temeljnih kandidacijskih konferenc
Rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih opravil in konstituiranje delegatskih skupščin v letu 1978 vas obvezuje, da se takoj po volitvah opravi 2. seja TKK.
1.	Rok za sklic oz. izvedbo drugih TKK je 18. marec. Do tega dne morajo biti opravljene vse seje TKK in dostavljeni zapisniki na OK SZDL
2.	TKK sestavljajo:
A)	v TOZD oz. delovni skupnosti, ki ima manj kot 30 delovnih ljudi sestavljajo TKK
a)	vsi delovni ljudje
b)	IO OOS skupaj z vodstvi ostalih DPO
B)	v TOZD oz. delovni skupnosti, ki ima nad 30 zaposlenih in ima delavski svet, nima pa oblikovanih samoupravnih delovnih skupin
a)	delavski svet
b)	novoizvoljene delegacije
c)	IO OOS skupaj z vodstvi drugih DPO
C)	v TOZD oz. delovni skupnosti, ki ima nad 80 zaposlenih in organizirane samoupravne delovne skupine
a)	delegati oz. vodje samoupravnih delovnih skupin
b)	delavski svet
c)	IO OOS skupaj z vodstvi drugih DPO
e) vse novoizvoljene delegacije
V	TOZD oz. delovnih skupnostih skliče in odgovarja za pripravo gradiva ter predloga možnih kandidatov za volilne funkcije predsednik IO OOS.
V	krajevni skupnosti sestavljajo 2. temeljno kandidacijsko konferenco:
a)	svet krajevne skupnosti
b)	IO oz. Krajevna konferenca ali predsedstvo krajevne konference SZDL skupajt z vodstvi ostalih DPO.
c)	delegati hišnih svetov
d)	delegati vaških in uličnih odborov SZDL
e)	vse novoizvoljene delegacije
V KS skliče 2. sejo TKK kot odgovorni organ in nastopa na njej kot predlagatelj gradiva in predlogov možnih kandidatov za volilne funkcije predsedstvo oz. IO krajevne konference SZDL.
II.	Naloge, ki jih mora opraviti 2. seja temeljne kandidacijske konference
a)	obravnava in sprejme poročilo ter oceno volitev.
b)	obravnava in uskladi predlagane možne kandidate za delegate zveznega odbora skupščine SFRJ,
c)	obravnava in oblikuje stališča o:
—	možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, skupščinah SIS v občini, ter za vodilne funkcije v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki
—	predlogih možnih kandidatov za delegate DPZ skupščine SRS
—	predlogih možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin Zvezne skupščine
—	predlogih možnih kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije.
III.	O stališčih in predlogih, ki so bili oblikovani na drugi seji TKK delovno predsedstvo obvesti O K SZDL Velenje
Praviloma bi moral predsednik delavskega sveta v OZD oz. predsednik sveta KS še pred 2. sejo TKK sklicati vse novo izvoljene delegacije in na seji poleg konstituiranja delegacij opraviti iste naloge kot 2. seja TKK. Namesto tega predlagamo, da se konstituiranje delegacij opravi neposredno pred 2. sejo TKK ali kot prva točka dnevnega reda na tej seji. Zato
se morata povezati predsednik delavskega sveta in IO OOS oz. predsednik sveta KS in krajevne konference SZDL in se dogovoriti za potek 2. seje TKK.
Za skupno zasedanje vseh organov, ki morajo opraviti naloge 2. seje TKK in sestanka novoizvoljenih delegacij predlagamo naslednji dnevni red:
1.	Konstituiranje delegacij (izvolitev vodij posameznih delegacij)
2.	Obravnava in izvršitev nalog pod točko II
3.	Obravnava gradiva za 8. in 11. kongres ZK
4.	Vsaka delegacija določi delegata za prvo sejo skupščine (za zbor KS in zbor združenega dela pri občinski skupščini in skupščine posameznih SIS).
Ker v KS do tega roka za sklic 2. seje TKK ne bodo znani dokončni rezultati glasovanja, lahko upoštevate (delne) rezultate glasovanja ne upoštevaje glasovnic, ki bodo prišle po pošti še tri dni po volitvah.
IV. Delegacije iz TOZD oz. delovnih skupnosti, ki se zaradi delegiranja skupnega delegata za OKK povezujejo v konferenco delegatov se morajo sestati najkasneje do 19. marca 1978 in določiti skupnega delegata za občinsko kandidacijsko konferenco, ki bo predvidoma 21. 3. 1978. Sklicatelj konference delegatov je predsednik OOS prvonavedene TOZD oz. delovne skupnosti iz volilnega okoliša, v katerega OZD spada.
Zapisnik o nalogah, ki jih morajo opraviti novoizvoljene delegacije morate napisati ločeno od zapisnika TKK in ga poslati občinski volilni komisiji, (tov. Hribar Tone SO Velenje), zapisnik 2. seje TKK o nalogah in stališčih 2. seje TKK pa pošljite na OK SZDL. Takoj po končanih 2. sejah TKK bo sklicana 2. seja občinske KK in to
21. 3. 78. Občinsko kandid cijsko konferenco sestavljaj« 75 delegatov TOZD, oz. deloi nih skupnosti, 30 delegatov KS 35 delegatov DPO, to se prav daje sestav OKK enak kot je b na prvi seji OKK, oz. kot! oblikuje novoizvbljena skupšč na občine Velenje.
Komisija za volitve p OK SZDL Velen
Seja sveta KS
V	Šoštanju je bila pred dnevi si Sveta krajevne skupnosti. Na seji med drugim potrdili zaključni raci za lansko leto, obenem pa opozoii da samoupravna interesna komun na skupnost še vedno ni plači svojega dolga krajevni skupna Komunalna skupnost dolguje sredstva krajevni skupnosti po p gramu za leto 1977. Svojih obvi nosti niso izpolnile tudi deloi organizacije, tako, da je bil progii krajevne skupnosti le del realiziran. Na seji so ponom menili, da je potrebno financira krajevnih skupnosti rešiti b sistemsko.
Letna konferenca društva upokojencev Velenje
V	dvorani Gasilskega doma Velenju bo v torek, 14. marca i 16. uri letna konferenca dništ upokojencev Velenje. Na njej ba pregledali delo v preteklem letu sprejeli delovni program za leti Društvo upokojencev Velenje vse svoje člane, ki stanujejo Velenju, Pesju, Podkraju in Kavf da se v čimvečjem številu udele konference.
Zbrali 150 torbic
Društvo prijateljev mladine Sloi nije je organiziralo akcijo zbiral šolskih torbic za otroke Južne i ke in Palestine. Prejšnja leta so torbice vložili tudi šolske potrebi ne, vendar so jih na carini v vel meri odvzeli, zato so se letos odi čili, da bodo poslali prazne torbi zato pa večje število. Torbice izdelala tovarna Toko iz Domžal, Slovenije pa so jih poslali 5.000. akcijo so se vključili tudi pioni naše občine, ki so zbrali denar 150 torbic.
| i St. 10 (420) - 10. marca 197
NUJNO NADALJNJE SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE
Velenjski sindikati se prizadevno vključujejo v priprave na kongrese zveze komunistov in jtveze sindikatov - O najpomembnejših prednostnih nalogah zveze sindikatov v Šaleški dolini govori predsednik OS ZSS Velenje, inž. Marcel Medved
F
• Katere so najpomembnejše, prednostne naloge zveze sindikatov v občini Velenje v tem letu?
—	Razumljivo je, da so v edju priprave na kongres
«ze komunistov in zveze sindikatov. Glavna področja de-vanja pa so uresničevanje vse-ie zakona o združenem delu, sničevanje načel samouprav-iga planiranja in resolucij o žbeno ekonomski politiki ter srednjeročnih planov, skupščinske volitve, naloge sindikatov v političnem sistemu samo-jravljanja, socialna politika, sobraževanje in kultura, med-odna dejavnost ter ljudska >ramba in družbena samoza-Sta.
Nedvomno bodo za članstvo zveze sindikatov še posebej zanimive naloge na področju samoupravljanja in družbeno , ekonomskih odnosov?
—	V zadnjem času smo v oboi Velenje nekajkrat podrob-i obravnavali poglabljanje
oupravljanja ter uresniče-ija vsebine zakona o združe-delu. Analize in ocene so ile poglobljene; mimo rezultatov, ki smo jih dosegli, pa so je izpostavljene tudi slabosti in pomanjkljivosti, ki so v tej zvezi prisotne tudi v naši občini.
[ Poudariti želim, da so bih do-!dq že doseženi vidni rezultati [pri uresničevanju vsebine zakona o združenem delu, zlasti pa le pri sprejemanju samouprav-splošnih aktov. Ugotavljalo tudi lahko, da so samo-ravne akte o merilih in osnovah za delitev sredstev za oseb-|ne dohodke oziroma izjave o [sprejetju teh aktov predložile SDK vse temeljne in druge organizacije združenega dela tako, da nikjer niso bile izvedene jiankcije, ki izhajajo iz zakona z 'združenem delu in ki narekujejo izplačilo zgolj zajamčenih osebnih dohodkov. Trdimo lahko, da so vse akte, ki urejajo dohodkovne odnose (vsaj formalno) sprejeli v vseh samoupravnih sredinah. Vendar pa to ne pomeni, da so vsi ti akti tudi popolnoma usklajeni z določili zakona o združenem delu oziroma v duhu zakona o združenem delu.
• Nedavno tega je bila na inter-| vencijo občinskega sveta ZSS in družbenega pravobranilca ■ samoupravljanja imenovana strokovna komisija skupščine [ občine Velenje za pregled splošnih aktov samoupravnih i organizacij in skupnosti.
•	Kakšne so naloge te komisije?
—	Predvsem pregledovanje samoupravnih splošnih aktov, dajanje mnenj k posameznim aktom, pojasrul ter, ne nazadnje, tudi pobud za zagotavljanje pogojev za dosledno uvajanje dohodkovnih odnosov in samoupravno organiziranost v združenem delu. Kljub velikemu številu samoupravnih sporazumov, ki jih mora komisija pregledati, komisija še ni začela s konkretnim delom, čeprav bo treba po naših ocenah večino aktov popraviti in dopolniti predvsem tudi zato, da bodo v celoti zadovoljevali zahtevam zakona o združenem delu in drugim, iz njega izhajajočih zakonov. Zato je vzrokov za našo nestrpnost prav gotovo dovolj, zavedamo pa se, da samo z aktiviranjem komisije akcija ne bo zaključena.
•	Lahko ocenite dosežene rezultate preobrazbe odnosov v
družbeni reprodukciji?
—	Če smo dovolj kritični in realni lahko ugotavljamo, da so rezultati prizadevanj za preobrazbo odnosov v družbeni reprodukciji še prilično skromni, vendar pa doseženo vendarle predstavlja konkreten začetek uresničevanja odločilne vloge, položaja in odgovornosti delavca pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in sadovi svojega ter celotnega družbenega dela.
Čeprav smo se doslej, v prvi fazi naše akcije, ukvarjali predvsem s samoupravno organiziranostjo združenega dela in dosegli bistvene premike in rezultate, ta proces še ni končan. Pri doslednem urejanju dohodkovnih odnosov se bodo pokazale potrebe po nadaljnjem samoupravnem organiziranju. Prav gotovo obstajajo še sredine, ki se bodo morale konstituirati v nove temeljne organizacije, verjetno pa bo potrebno v nekaterih delovnih organizacijah organizirati temeljne organizacije po drugačnih načelih, kot so zdaj, da bi lahko vzpostavili ustrezne medsebojne dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami.
Nekateri neuspeh referendumi so, lahko bi Tekli, izsilili nekakšne kompromisne rešitve, ki prav gotovo niso optimalne in jih smatramo za začasne. V nekaterih delovnih organizacijah so združene takšne temeljne organizacije, ki praktično nimajo skupnih interesov, zaradi katerih bi se morah združevati (samo združevanje sredstev
Na dobri poti
Sestavljena organizacija združenega dela STIK Mozirje pred-itavlja v slovenskem lesarstvu in gozdarstvu dokaj pomemben Člen. Glede na to in glede na ridne uspehe, ki so jih dosegli na področju uveljavljanja nove nmoupravne organiziranosti in uvajanja samoupravnih aktov in njihove vsebine, seveda ni slučaj, da je njihovo delo vzbudilo pozornost republiških sindikatov. Predstavniki teh so Nazarje obiskali konec januaija.
Nazarslti lesarji in gozdarji so jih najprej seznanili z organiziranostjo temeljnih organizacij, z njihovim povezovanjem v delovno in sestavljeno organizacijo ter jim prikazali dejavnosti in proizvodni obseg. Republiški sindikalni dlelavci na takšno organiziranost niso imeli pripomb in so izrazili mnenje, da 10 z njo dlani vsi pogoji za uspešno uvajanje vseh samo-jpravnih intteresov zaposlenih. 1_
St. 10 (420) - 10. marca 1978
v delovni organizaciji in skupne službe ni dovolj), na drugi strani pa imamo spet takšne samoupravne organizacije, ki imajo mnogo skupnih interesov, pa ne najdejo skupnega jezika oziroma si premalo prizadevajo, da bi prišlo do sicer nujne tesnejše samoupravne povezanosti - do integracije. Reševanje teh problemov bo zahtevalo ogromno prizadevanj vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektivnih sil, poslovodnih struktur, strokovnih služb in vseh delovnih ljudi, pri tem pa se bomo morali spoprijeti z nekaterimi mišljenji, ki so v praksi še prisotna.
Določeni, sicer odgovorni posamezniki ali celo strukture, ki spadajo med nosilce te preobrazbe, še vedno ne verjamejo v uspeh delovanja našega samoupravnega sistema v združenem delu, kot ga opredeljuje zakon o združenem delu in ki imajo sprejemanje samoupravnih aktov, razne zbore, referendume in druge ukrepe za ne-
Gornjegrajska osemletka pridno raste. Solidarnost občanov Gornje Savinjske doline rojeva nov sad
potrebno formalnost in jo kot tako tudi jemljejo in izvajajo. Srečujemo pa se tudi s škodljivim mišljenjem, ki prav tako zavira proces poglabljanja samoupravljanja, in ki sloni na prepričanju, da je še preuranjeno urejati odnose v lastni samoupravni sredini dosledno po zakonu o združenem delu, dokler ni to urejeno v drugih sredinah oziroma na višjih ravneh samoupravna organiziranosti, da bi bih s tem oškodovani (tako pri
Ugodna ocena dela
Člani osnovne organizacije ZSMS iz Šmartnega ob Paki pregledali dosežke lanskega leta in opozorili na nekatere pomanjkljivosti
Gostje so se seznanili tudi s pripravljanjem, sprejemanjem in uvajanjem samoupravnih aktov in s težavami s katerimi se v Nazarjah srečujejo pri vsebinskem usklajevanju teh aktov z zakonskimi določili. Mnenje republiških sindikalnih delavcev je bilo, da so v Nazaijah, v primerjavi z drugimi sorodnimi organizacijami, na tem področju zelo aktivni in so hkrati pripomnili, da se morajo z enako zavzetostjo lotevati tudi uvajanja samoupravnih aktov, ki zadevajo dohodkovne odnose med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
V zaključni razpravi so se skupno pogovorih še o nekaterih manj jasnih zakonskih določilih. Ob tem so člani republiškega odbora poudarili, da so ob morebitnih težavah pripravljeni priskočiti na pomoč s svojimi predlogi in nasveti.
J. P.
Ugodna ocena opravljenega dela, opozoritev na nekatere pomanjkljivosti, živahna in plodna razprava v zvezi s tem in z delom, ki jih čaka v naslednjem obdobju, to so poglavitne značilnosti letne konference osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Šmartno ob Paki, ki je bila pretekli petek v šmarškem kulturnem domu.
Mladi, ki se jih je zbralo kar precejšnje število, so s kritičnim očesom pregledali vse kar so stotih in ugotoviti, da so prav gotovo lahko zadovoljni. Zlasti vzpodbudno je to, so podčrtati v razpravi, da so dobro sodelovali s krajevno skupnostjo, v kateri živijo in delajo ter z družbeno političnimi organizacijami in društvi, ki tu delujejo. Dobre rezultate je rodilo tudi sodelovanje z nekaterimi organizacijami združenega dela, predvsem s tovarno gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja ter s trgovskim in proizvodnim podjetjem Vino Šmartno ob Paki.
Mladi iz Šmartnega so delati na vseh področjih družbeno političnega življenja, zanimanje za razvoj njihovega kraja pa so med drugim pokazali tudi z visoko stopnjo udeležbe pri različnih udarniških delih. Vse te in še nekatere druge pomembne delovne dosežke so spremljale seveda tudi nekatere pomanjkljivosti oziroma napake. Glede na število članov, ki so v tej organizaciji, je še vedno preveč tistih, ki nič ah pa skoraj nič ne delajo, tako da breme dejavnosti včasih sloni na ramenih le peščice najbolj zavzetih. Ena temeljnih hib pa se kaže v nezadostnem povezovanju z drugimi osnovnimi organizacijami naše občine, predvsem z občin-
skim komitejem ZSMS Velenje. To ugotovitev podkrepljuje podatek, da tudi na to konferenco niso poslali nobenega predstavnika.
Na podlagi vseh teh ugotovitev so izoblikovati tudi nekaj smernic za delo v prihodnji etapi, katerega težišče bo aktiv-, no sodelovanje v pripravah na kongrese Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine.
J. KRAJNC
doseganju dohodka kot pri njegovi delitvi) ter skušajo zadržati dosedanje odnose namesto, da bi se za urejanje lastnih notranjih odnosov polno angažirati in vplivali tudi na hitrejšo preobrazbo v širši družbeni skupnosti.
• Vseh nalog se v tem razgovoru, razumljivo, nismo mogli dotakniti. Zato samo še tole vprašanje: kakšna bo, upoštevaje študijo Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja'4, nova organiziranost sindikatov v občini?
— Skladno s Kardeljevo študijo tudi v sindikatih nastajajo določene organizacijske spremembe, ki jih narekujejo zahtevne naloge, ki so pred nami v naslednjem obdobju. Te spremembe naj bi izvedli do sindikalnih kongresov. Omenim naj le, da gredo razmišljanja pri reorganizaciji sindikatov na občinski ravni v smeri poenotenega in skupnega obravnavanja problemov posameznih dejavnosti ter krepitve občinskih organov sindikatov tako, da bodo lažje in neposredneje pomagali osnovnim organizacijam sindikata v temeljnih organizacijah, kjer mora biti težišče dejavnosti sindikata.
Seja predsedstva OS ZSS
V četrtek, 16. marca, bo predsedstvo občinskega sveta zrcze sindikatov Velenje ocenilo potek občnih zborov osnovnih organizacij sindikata, pregledalo bo uresničevanje sindikalne liste za letošnje leto v naši občini v aktih za razporejanje sredstev za osebne dohodke, obravnavala pa bo tudi družbena dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev ter o enotnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem organizacij združenega dela.
Sestanki z vodstvi ZK
Občinska konferenca Zveze komunistov Velenje je na zadnji seji zadolžila vodstva vseh osnovnih organizacij ZK v Šaleški dolini, da upoštevaje specifične pogoje delovanja pripravijo program akcijskih nalog in tako sooblikujejo načrt nalog občinske organizacije ZK Velenje ter kongresnih dokumentov.
Prejšnji teden se je zvrstilo več posvetovanj sekretarjev osnovnih organizacij ZK z namenom, da se dogovorijo za uresničitev sklepa občinske konference ZK. Na posvetovanjih s sekretarji osnovnih organizacij ZK iz krajevnih skupnosti ter člani ZK iz krajevnih skupnosti, kjer organizacije ZK še ne delujejo, so opozorili na poglavitne naloge, ki bi jih morali zapisati v programe akcijskih nalog. V ospredju je zlasti uresničevanje ustavne vloge krajevne skupnosti ter iskanje oblik in metod dela, da bo družbenopolitično in samoupravno življenje v krajevnih skupnostih v prihodnje še bolj zaživelo.
Z enotno akcijo spreminjati obstoječe odnose in stanje
Iz uvodne razprave Janeza Miklavčiča, sekretarja komiteja OK ZK, na 2. seji občinske konference zveze komunistov Velenje 27. februarja
v središču pozornosti
S pričetkom razprave o kongresnih dokumentih prehajamo v sklepno fazo priprav na 8. kongres zveze komunistov Slovenije in 1L kongres zveze komunistov Jugoslavije. Volilne konference v osnovnih organizacijah zveze komunistov in nedavna občinska volilna konferenca so potekale v znamenju priprav na kongrese, saj so bile praviloma objektivno kritične v ocenah družbenega razvoja, pojavov in odnosov ter akcijsko usmerjene v razreševanje aktualnih vprašanj družbene preobrazbe. S tako zastavljeno vsebino predstavljajo pomemben prispevek k pripravam na kongresa zveze komunistov.
S preučevanjem študije tovariša Edvarda Kardelja o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki je že opravljeno v domala vseh osnovnih organizacijah, smo pridobili nova spoznanja o nujnosti in poteh razvoja socialistične samoupravne demokracije ter mesta in vloge zveze komunistov v uresničevanju družbenopolitične preobrazbe.
Razprava o kongresnih dokumentih je kontinuiteta lastnega idejnega in akcijskega usposabljanja, ki se mora izražati v nenehnem dviganju uspešnosti delovanja slehernega člana zveze komunistov sleherne osnovne organizacije ter občinske organizacije zveze komunistov in vodstev v celoti. Bližnji kongresi zveze komunistov bodo spodbuda, da se še odločneje spoprimemo z družbeno ekonomskimi problemi ter idejnopolitičnimi pojavi, ki so tuji naši samoupravni socialistični družbi. Cilj razprave ni v tem, da gradivo preberemo in se izjasnimo za potrditev kongresnih dokumentov; cilj je, da v demokratični javni razpravi, ki naj jo s svojo idejnopo-liticno in ogranizacijsko sposobnostjo vodi zveza komunistov in v kateri naj sodelujejo vsi delovni ljudje in občani, organizirani v SZDL, ZSS in drugih družbenopo-
litičnih organizacijah in društvih ugotovimo, katera so ključna vprašanja sedanjih družbenih odnosov in glavne smeri nadaljnjega vsestanske-družbenoeko-čnega in kulturnega razvoja občine na podlagi interesov večine delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in delovnih skupnostih.
Cilj razprave je oblikovati enotno akcijo delovnih ljudi in občanov, s katero bomo spreminjali obstoječe odnose in stanje, pa naj si gre za vprašanja delovanja delegatskega sistema v delavskih svetih, občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnosti ali za vprašanja ekonomske stabilizacije in gospodarskega razvoja, za kulturo, vzgojo, zdravstvo, stanovanjsko in komunalno gradnjo, za urbanistično ureditev ali za katerokoli drugo vprašanje, ki je v neposrednem življenskem interesu delovnih ljudi in občanov in terja akcijo - kratkoročno ali dolgoročno.
Sprejemanje resolucij in akcijskih programov ni samemu sebi namen. Ti nam služijo le kot enoten dogovor, kateremu mora slediti takojšnja organizirana akcija in kot dokument, na podlagi katerega bomo tako v zvezi komunistov kot v socialistični zvezi in zvezi sindikatov kontrolirali uresničevanje sprejetih dogovorov. Tak pristop k razpravi terja od zveze komunistov idejne in organizacijske sposobnosti, enotnost in neposredno povezanost z delovnimi ljudmi in občani, posluh za življenske probleme, teqa še več znanja in kreativnosti.
Sleherna osnovna organizacija zveze komunistov mora ob preučevanju kongresnih dokumentov, še posebno tez za 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije in resolucije 8. kongresa zveze komunistov Slovenije, izoblikovati lasten program akcijskih nalog, glede na značilnosti idejno političnih in ekonomsko družbenih odnosov v okolju, v katerem deluje, prispevati s tem k
oblikovanju programa akcijskih nalog celotne občinske organizacije zveze komunistov in kongresnih dokumentov. V osnovnih organizacijah zveze komunistov oblikovana stališča naj gredo v razpravo, dopolnjena in sprejeta v organizacijah zveze sindikatov in sociali-. stične zveze pa bodo dobila pomen najširšega družbenega dogovora za akcijo. Tak pristop omogoča, da je delovanje zveze komunistov vsebinsko bogato, predvsem pa povezano z neposrednimi interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov.
Komite občinske konference zveze komunistov Velenje je na svoji
2.	seji sprejel okvirni program priprav na razpravo. Komisijam komiteja je naložil, da za svoje področje delovanja pripravijo program akcijskih nalog občinske organizacije zveze komunistov, ki mora temeljiti na kongresnih dokumentih, doseženi stopnji družbene preobrazbe in razvitosti družbenih odnosov, prisotnih idejno političnih tokovih, ki so za našo občino značilni in v katerih mora biti začrtana usmeritev v razreševanje ključnih vprašanj nadaljnjega vsestranskega razvoja in družbene preobrazbe.
Komisije so v razširjenem sestavu, k delu so bili pritegnjeni še nekateri drugi člani zveze komunistov, pripravile osnutek akcijskega programa, ki predstavlja, čeprav je razdeljen na področja, celovitost. O programu poteka razprava, o neposrednih zadolžitvah in o vsebini programa akcijskih nalog so bili obveščeni sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov zveze sindikatov na seminarju 22. februarja. Na
3.	seji pa je komite občinske konference zveze komunistov Velenje sprejel predlog programa o organiziranju in vodenju razprave o kongresnih dokumentih ter obravnaval predlog programa akcijski!' nalog občinske organizacije zveze komu nistov Velenje.
NAŠ ČAS
Drseča zemlja na Stropnikovi kmetiji
Zemeljski plaz povzročil veliko škodo Stropnikovim iz Belih vod - Preko 2000 kubičnih metrov drseče zemlje - Poškodovani stanovanjski in gospodarski objekti -___Potrebna bo novogradnja
Ko so se pri Stropnikovih v Belih vodah v nedeljo, 26. februaija zvečer odpravljali k počitku, prav gotovo niti slutili niso, kako bo novo jutro spremenilo miren tok njihovega življenja. Ivan, najmlajši sin Razpodovnikovih, kot jim pravijo po domače, je ponoči slišal sumljivo pokanje, kije prihajalo od zunaj in si ga ni znal razložiti. Ko sta naslednje jutro z očetom stopila iz domače hiše, jima je stvar postala jJsna. Na dvorišču, ki ga obkrožajo dve stanovanjski hiši in hlev je bilo opaziti zemeljsko udrtino, ki je zlovešče naznanjala, da je zaradi hudega deževja začel drseti zemeljski plaz. Od pone-
Franc Stropnik
deljkovega jutra dalje so se dogodki odvijali z bliskovito naglico.
Gospodar Franc Stropnik, 51-letni kmet nam jih je takole opisal: „Udrtina, ki jo je povzročil plaz, se je vedno bolj poglabljala in brž smo obvestili postajo ljudske milice, ta pa občinski štab za civilno zaščito. Takoj so prihiteli k nam in začeli ukrepati, ko so videli, kako se stanje hitro slabša. Pri nas so se zbrali številni domačini, ki so nam bili pripravljeni ponuditi kakršnokoli obliko pomoči."
Posebna komisija, ki so jo sestavljali poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, predstavniki upravnega organa občinskega štaba za narodno obrambo, oddelka za gospodarstvo, Komunalno obrtnega centra, krajevne skupnosti in geolog, je pregledala stanje in ocenila, da je nemudoma treba začeti z delno sanacijo in zavarovanjem članov Stropnikove družine ter objektov, v katerih prebivajo. Postavljali so pilote, ki so jih pripravili domačini, uredili odvodnjavanje in električno napeljavo. Gasilci, člani šoštanjskega društva, so neprestano praznili vodnjak, ki je bil poln vode. Da bi bil položaj še težji, je svoje prispevalo tudi deževje, zato je bilo nujno pre mišljeno in kar se da hitro ukrepati. Plaz pa je nezadržno drsel naprej.
V torek zvečer se je odtrgala masa približno 600 kubičnih metrov zemlje. Sedaj ni bil ogrožen le hlev marveč tudi stanovanjska hiša, ki je začela pokati. Med Belimi vodami in dolino so vzpostavili radijsko zvezo in alarmirali gasilce. Domače so preselili iz južnega dela hiše, ki je bil najbolj poškodovan. Iz hleva, ki se mu je vdolbina že povsem približala pa so premestili živino in odstranili strešno opeko. Ustje zemeljskega plazu je v globino še merilo pet do šest metrov. Ustanovili so dežurno službo, ki je podnevi in ponoči spremljala gibanje plazu. Domači pripadniki civilne zaščite in drugi krajani Belih vod so podrli ostrešje svinjskega hleva in ponovno ojačali pilote.
V sredo zjutraj so se na pobudo Izvršnega sveta velenjske občinske skupščine ponovno sešli predstavniki Izvršnega sveta, občinske konference SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij, civilne zaščite, narodne obrambe in še nekateri drugi. Po skupnem ogledu prizorišča in končanih razgovorih nam je poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito ing. Peter Krapež povedal:
„Na kmetiji Razpodovnikovih je drsenje plazu pogojila velika razmočenost in strmina terena. Brž ko so nas obvestili o tem, smo si ogledali ta plaz in pričeli z zavarovalnimi ukrepi. Situacija je kmalu postala kritična, ker je plaz odnesel preko 2000 kubičnih metrov zemlje in resno ogrozil hlev ter tristo let staro Razpodovnikovo domačijo. To je trdna kmetija v Belih vodah, z nasledstvom, ki želi ostati in delati na kmetiji. Kot smo se dogovorili smo po najboljših močeh strokovno in podrobno ocenili položaj in pričeli z reševanjem. V akcijo reševanja so se v največji možni meri vključili domačini, ki so takoj pokazali veliko solidarnosti in pripravljenosti na nudenje vsestranske pomoči ter gasilci iz Šoštanja, ki so opravili težko in odgovorno delo."
O odločitvah, ki so jih sprejeli, nas je obvestil tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Franjo Kljun: „S člani Stropnikove družine in s predstavniki krajevne skupnosti Bele vode smo se dogovarjali, kako bi kar se da hitro in strokovno odpravili posledice plazu, ki pomeni pravo katastrofo za to domačijo. Menimo, da bi sanacija bila nesmotrna in predraga. Zato bomo rešitve poiskali v drugih smereh. Pri velenjskem rudniku lignita oziroma šoštanjski elektrarni bomo poiskali stanovanji za
in tudi zemljišče se je umirilo. Kljub temu pa je ponoči spet prišlo do večjih premikov in stanovanjska hiša je utrpela še večje poškodbe. Zadnje dni preteklega tedna je zemljo ponovno namočil dež in vgreznina se je vidno sesedala. Rob vdolbine se še vedno bliža stanovanjski hiši, ki je že močno ogrožena, medtem, ko je usoda hleva že zapečatena. V ponedeljek so v hišo zabili velike žeblje, s pomočjo katerih bodo opazovali premike. Položaj pa bo mnogo bolj jasen že v sredo, ko bo izdelana končna geološka ocena posledic, kijih je povzročil zemeljski plaz.
Gospodar Franc Stropnik je s solzami v očeh opazoval drseči plaz, kije grozil omajati trdnost njihove kmetije. S tresočim se glasom je pripovedoval: „Želja nas vseh je, da bi si postavili novo hišo čimbližje stari. Želimo ostati tu in delati naprej. Vse stroje imamo in tudi otroci so nam pripravljeni pomagati. Drugi so v šolah, eden od sinov pa se je odločil, da bo delal na kmetiji. Po vsem tem, kar nas je v teh dneh doletelo pa je že skoraj obupal. Upam, da bomo uspeli ta težak položaj izpeljati tako, da bo vse lepo in prav, čeprav tako kot nekoč nikoli več ne bo moglo biti."
Prepričani smo, da ima upanje Stropnikovih trdno osnovo. Delovni ljudje in občani naše občine in morda tudi drugih bodo prav gotovo tudi tokrat uspešno opravili izpit solidarnosti, kot že tolikokrat doslej. Težak položaj v katerem je silen zemeljski plaz pahnil člane Stropnikove družine iz Belih vod št. 9 in njegove hude posledice, bo s skupnimi močmi mnogo lažje premagati.
O odpravljanju posledic plazu na Razpodovnikovi kmetiji bomo v „Našem času" še poročali.
J. KRAJNC
RLV bo kmalu pričel z izgradnjo nove drobilnice
PESJE DOBI TOPLOVOC
Pred dnevi je bil v krajevni skupnosti Pesje zbor krajanov in krajevne konference SZ[ - Ocenili so delo v preteklem letu in sprejeli plan z« letošnje leto. - Zboru prisostvovj
173 občanov
Udrtina se je tako približala hlevu, da je bilo treba rešiti, kar se je še dalo
Čeprav vse naloge niso uresničili, so v krajevni skupnosti Pesje v preteklem letu vendar dosegli pomembne rezultate - takšnega mnenja so bili krajani na zadnjem zboru krajevne skupnosti.
Osnovna naloga, ki so si jo zastavili v krajevni skupnosti v lanskem letu je bila izgradnja in asfaltiranje Speglove ceste v dolžini 600 m s priključkom 150 m. Za priključek so krajani sami zbrali 20.000 dinarjev. Špeglova cesta pa še ni v celoti končana, ker z deli kasni Komunalno obrtni center. Na zboru krajanov so menili, da bi bilo zadovoljstvo nad opravljenim delom v lanskem letu še toliko večje, če bi bil dograjen tudi trgovski lokal.
V lanskem letu so v osnovno šolo napeljali novo toplovodno omrežje, ker je bilo staro že odsluženo. Sredstva v višini 5.000,- din je prispevala SIS za vzgojo in izobraževanje. Krajevna skupnost ža drugo leto omogoča brezplačne učbenike za vse otroke na šoli. V lanskem letu pa so za potrebe pionirske organizacije kupili barvni televizor. S tem delo v krajevni skupnosti še ni končano. Tako je društvo prijateljev mladine s prostovoljnim delom končalo izgradnjo otroškega igrišča, začeli pa so tudi z gradnjo športnega igrišča za katerega je SIS za telesno kulturo prispevala 200.000 din. V skladu z zakoni so ustanovili enote in štabe družbene samozaščite, civilne in narodne zaščite.
Čeprav so ugotovili, da je bilo delo v preteklem obdobju zelo zadovoljivo, pa je vendar padlo nekaj pripomb, ker krajevna skupnost zaostaja na področju komunalne organiziranosti za ostalimi mestnimi skupnostmi. Upajo pa, da bodo tudi tu težave kmalu premagali in se spustili v boj z novimi oblikami pri dograjevanju družbenega standarda.
Na zboru krajanov so sprejeli tudi naloge za letošnje leto. Te so tako velike, da so morali izvoliti posamezne gradbene odbore. Glavna naloga krajevne skupnosti Pesje je v letošnjem letu izgradnja vodovodnega omrežja v Podgorju. Tu imajo zaenkrat kapnico, ki pa zaradi saj iz Termoelektrarne Šoštanj že dolgo ne daje primerne vode za pitje. Predstavniki krajevne skupnosti so že začeli razgovore s predstavniki TEŠ, ki so pokazali vse razumevanje in je tako že prišlo do izdelave projekta.
Naslednja naloga krajevne skupnosti je končati asfaltiranje Speglove ceste ter nekaterih priključkov na glavne ceste, za katere bodo občani zbrali dodaten samoprispevek.
Nujno pa bo potrebno potegniti fino prevleko preko Lilijske ceste, saj je grobi del že začel razpadati.
Letos naj bi začeli tudi z izgradnjo telovadnice. Investitor tega objekta bo SIS za izobraževanje. Telovadnica naj bi bila zgrajena po planu A programa referenduma do leta 1980. Ker pa obstoji možnost, da bodo vse investicije iz A programa končane že do 1979 leta, če bo prišlo do združitve investicijskih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, otroško varstvo in telesno kulturo, v krajevni skupnosti upajo, da se bo z deli lahko pričelo že v letošnjem letu.
Letos pa naj bi v krajevni skupnosti začeli tudi z izgradnjo pre-jx>trebnega toplovodnega omrežja. Za to investicijo bodo dali sredstva delavci REK, ki so že večkrat pokazali razumevanje za probleme krajevne skupnosti Pesje. Izgradnja toplovodnega omrežja v Pesju pa ni potrebna le iz socialnoekonomskega vidika, ampak je to predvsem ukrep za varstvo okolja. Dokumentacija je že zbrana, z deli pa bi lahko pričeli letos septembra.
Krajani Pesja .dajemo soglasje k zazidalnemu načrtu in lokaciji drobilnice in klasirnice premoga v Pesju, s tem da se RLV obveže, da bo pri izvajanju del upošteval veljavne predpise in pogoje, postavljene s strani pristojnih organov in da bo za očuvanje okolja storil vse, kar je predvideno v projektu in podano v vlogi za soglasje, predvsem pa:
-	da bodo izvršena dela toplifika-cije Pesja, kot je bilo od predstavnikov RLV predočeno na zboru krajanov, s pričetkom izgradnje toplifi-kacije jeseni 1978 in zaključkom pred zimo leta 1979;
-	da se na relaciji RLV - SIKS zagotovi poravnava obveznosti za krajane, ki izhajajo iz naslova prispevka na toplovodni priključek;
-	da se vzporedno z izgradnjo novih objektov pristopi k izpopolnjevanju tesnosti že obstoječega objekta izvoza Pesje.
Med razpravo o soglasju k zazidalnemu načrtu in lokaciji drobilnice premoga v Pesju je predstavnik REK-a pojasnil, da bodo novi objekti ustrezali vsem normativom za varovanje človekovega okolja. Grajeni bodo iz armiranega betona, pred njimi pa bo zasajen zelen pas, tako da bo hrup minimalen. Zaradi gradnje teh novih objektov REK-a bodo v krajevni skupnosti Pesje najprej semaforizirali križišče pri trgovini, kasneje pa nameravajo
zgraditi nadomestni prehod z nad! zom vzporedno z odcepom glavi ceste na Pokopališko.
Na zboru krajanov so ocenili ti delo družbenopolitičnih organizai ki so bile v preteklih letih pra razdrobljene. Ugotovili so, da je k jevni konferenci SZDL uspi povezati vse družbenopolitič organizacije in društva in homof no, enovito celoto in tako moči dvigniti zanimanje krajanov i probleme v krajevni skupnosti.
Zaradi nedelavnosti so izto zamenjavo v vodstvu osnovne oij nizacije ZSMS, vendar tudi z delo novega vodstva niso povsem zad voljni. Uspešno pa je bilo delo oh splošnih delegacij za Skupšči občino Velenje. Za delegate izvedli tudi enotedenski semii Intenzivno so se vključili v predi lilno aktivnost, saj je koordinaciji odbor začel z deli že maja lansl leto. V postopek evidentiranja zajeli preko sto krajanov. V o izbor pa je bilo evidentiranih 1 krajanov. Letos prihajajo na volit s sedmimi delegacijami in odprt« kandidatnimi listami (najmanj tr kandidati več). Ponovno so oži delo kulturnega društva Svobodal organizirali proslavo ob lansk Titovih in partijskih jubilejih.
Rezultati, ki so jih dosegli lanskem letu so tako dobri pre vsem zaradi sodelovanja vseh dru benopolitičnih organizacij društev ter podpore samoupravn in družbenopolitičnih skupno med katerimi si prav goto posebno zahvalo zaslužijo delai REK in TEŠ.
Letos bodo skušali poživiti dei OO ZSMS in člane Zveze kom nistov, ki so v delovnih organiz cijah aktivni, v krajevnih skupnosti pa ne. Nameravajo tudi nadaljevati povezovanjem s temeljnimi organ zacijami združenega dela ter pristi piti k ustanovitvi in delovaj potrošniškega sveta. Seveda je vtei trenutku glavna naloga krajem skupnosti izvedba volitev ter tak nato ustrezno izobraževanje izvolj nih delegatov.
Razprava ob koncu zbora j pokazala, da krajani široko gledi na problem izgradnje novih obj« tov RLV in se zavedajo pome odločitev. Ovržene pa so bile ti pnpoiT.be prebivalcev Podgorja, so izrazih prepričanje, da so zap stavljeni pri komunalnem urejanj
poročeni hčerki Franca in Rozalije Stropnik, katerih moža sta zaposlena pri njih. Na ta način bomo spraznili drugo stanovanjsko hišo v neposredni bližini in vanjo naselili gospodarja z ženo in tremi otroki. Po našem mišljenju je najboljša rešitev ta, da takoj steče akcija graditve novih objektov, v katerih bi živeli in delali Stropnikovi. V ta namen smo že imenovali gradbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki krajevne skupnosti, SZDL, občinskih upravnih organov in Izvršnega sveta, raznih organizacij združenega dela in drugi. Posvetovali se bomo s strokovnjaki, na kakšen način zavarovati stanovanjsko hišo vsaj za toliko časa, da bi izvedli vse te preselitve. Moram povedati, da pri vsem tem računamo na že utijeno solidarnost delovnih ljudi in občanov naše občine kot tudi delovnih organizacij, ki so ob podobnih nesrečah vedno znali priskočiti na pomoč pa naj so se zgodile v kateremkoli kraju naše domovine."
Vreme se je v noči od srede na četrtek nekoliko izboljšalo
Slabo načrtovanje
Delovne organizacije v okviru SOZD-a STIK Mozirje še nimajo izdelanih nujno potrebnih planskih dokumentov — Letos še večji poudarek finalizaciji surovin, zlasti ivernih plošč
Kljub temu, da se v delovnih organizacijah v okvira SOZD STIK Mozirje v celoti zavedajo, da je lahko le plan osnova za smotrno in gospodarno delo, pa planski dokumenti za leto 1978 v delovnih in temeljnih organizacijah še niso sprejeti. V izdelavi in že v razpravi so projekcije planskih usmeritev, vendar delavci o njih še niso odločali. Želje in usmeritve so vsekakor jasne in poznane, niso pa še usklajene in po samoupravni poti sprejete.
Celotna blagovna proizvodnja nazarskega gozdnega gospodarstva in njegovih temeljnih organizacij bo v tem letu dosegla 139.210 kubičnih metrov.. Letos predvidevajo
proizvodnjo 118.825 kubičnih metrov oblovine iglavcev, od tega 36,5 odstotkov v družbenih in 63,5 v zasebnih gozdovih ter 20.385 kubikov listavcev, od tega 80 odstotkov v družbenih gozdovih. Takšna proizvodnja je usklajena z ureditvenimi načrti, ki upoštevajo trenutno stanje in dolgoročno proizvodno sposobnost sestojev. Gozdarje seveda čakajo obilne naloge na področju gojenja gozdov. Obnovili bodo 163 hektarov gozdov in pri tem porabili 267.000 sadik gozdnega drevja, z negovanjem bodo obdelali 879 hektarov in 5.763 ur porabili za varstvo gozdov. Z ureditvenimi deli bodo poskrbeli za 2.717 hektarov gozdov na
področju kmetijske zadruge Šoštanj in skupno zgradili dobrih 21 kilometrov gozdnih cest. Seveda so to le osnovni kazalci, ostale naloge pa bodo jasne ob sprejetju planskih dokumentov.
Lesna industrija GLIN Nazarje se v letošnji proizvodni usmeritvi naslanja na srednjeročni načrt. Na 166.000 enot bodo dvignili obseg stavbno mizarskih izdelkov in v aprilu pričeli s proizvodnjo zastekle-nega okna. V primerni predelavi bodo obdelali 97.000 kubikov oblovine in drugih gozdarskih proizvodov. Temeljna organizacija Iverna bo izdelala 81.200 kubičnih metrov surove iverice in s poliestrom površinsko obdelala 341.000 kvadratnih metrov ivernih plošč. Za letošnje leto predvidevajo tudi odločilen korak na poti k večji finalizaciji lesne surovine. Pričeli bodo namreč opremljati obrat za proizvodnjo kosovnega pohištva.
Lesarji se pri svojem načrtovanju srečujejo z nekaterimi problemi, med katerimi v zadnjem času izsto-
4
NAŠ ČAS
pa zlasti pomanjkanje surovine i primerno predelavo. Težave so z zagotavljanjem dovolj kakovosti surovine za proizvodnjo stavbnj izdelkov, saj si morajo od dn zagotoviti dobrih 9.000 kubik rezanih sortimentov in še to večini ma iz uvoza. Slednje seveda ugodnih posledic na oblikovan dohodka.
Tudi gornjegrajska Smreka se p svojih letošnjih usmeritvah opiraj srednjeročni program. Mizarji boj povečali proizvodnjo fiksnih polk za 100 odstotkov in ostalih za 3 odstotkov. Poleg tega bodo proi vedli 220 stavbnih objekl Zmogljivosti v mizarstvu boi povečali z neznatnimi investicija in se pri tem raje opirali na notr rezerve. Uresničitev njihov načrtov bo v največji meri ovi pomanjkanje ustreznih materi saj bodo morah kar dve tretji potrebne lesne surovine kupiti L okvira STIK-a. Letos bodo | Gornjem gradu investirali iz last sredstev 4.500 dinarjev in to i vsem v proizvodnjo fiksnih polt ter v modernizacijo in v izpopi tev tehnologije.
Že vse navedeno kaže, da i usmeritve delovnih organizacij dol ambiciozne, predvsem pa samo p sebi ponuja zaključek, da potrebno planiranju v bodoi posvetiti veliko več pozornosti i| planske dokumente tudi pravočas sprejeti.	ji
St 10 (420) - 10. marca 197S
Kandidati za vodilne funkcije Sob Mozirje
PREDSEDNIKA OBČIN-! SKUPŠČINE: HINKO ČOP, upravni prav-'": iz Mozirja, rojen leta 1926,
jslen na SO kot načelnik ddelka za gospodarstvo, l podpredsednika SO: LOJZE PLAZNIK, dipl. ing. jronomije in Mozirja, rojen 1941, direktor Zgornjesa-njske kmetijske zadruge.
predsednika zbora združe-dela:
MARKO PURNAT, strojni fchnik iz Mozirja, rojen leta S>45, zaposlen v Gorenju, )ZD Mali gospodinjski aparati Dt planer obrata,
za predsednika zbora krajevnih skupnosti:
IVICA KOZOVINC, učiteljica iz Šmartnega ob Dreti, rojena leta 1927,
za predsednika družbenopolitičnega zbora:
EDI HERMAN, ekonomski tehnik iz Nazarij, rojen leta 1925, vodja delovne skupnosti skupnih služb GG Nazarje,
za predsednika izvršnega sveta: ANTON VRHOVNIK, diplomirani ekonomist iz Mozirja,
s
rojen leta 1945, tudi doslej predsednik izvršnega sveta SO Moziije.
kandidati za družbenopolitični zbor Sob Mozirje
Koordinacijski odbor za Irovska vprašanja pri občin-konferenci SZDL je usklaje-evidentirane možne kandi-ite iz vodstev družbenopo-ičnih organizacij občine lozirje za člane družbenopo-tičnega zbora skupščine ičine in na podlagi usklajene-predloga evidentiral lednje možne kandidate:
VERONIKA _ ATELŠEK, letovalka iz Šmihela, rojena 1944,
TONI BORŠNAK, lesni iz Lačje vasi, vodja IZD Stavbno pohištvo, član '., rojen 1942,
CELINŠEK, upoko-iz Spodnje Rečice, član 1927, ČEPLAK, upoko-iz Bočne, članica ZK, 1924z
t nii-Nis.u ČOP, upravni pravnik iz Mozirja, zaposlen na SO, tlanZK, rojen 1926, [ MARIJA FLUDERNIK, KV Ijvilja iz Mozirja, vodja skla-lišča gotovih izdelkov v Elkro-U, članica ZK, rojena 1944, (EDI HERMAN, ekonomski fchnik iz Nazarij, vodja DS SS BG Nazarje, član ZK, rojen 1925,
1 ANTON HREN, strojni ik iz Mozirja, zaposlen v Gorenje - TOZD Mali 'dinjski aparati, član ZK in 1940,
VOJKO HREN, kmetijski ik iz Mozirja, sekretar OK 'S Mozirje, član ZK, rojen '51,
JOŽE MEJAČ, upokojenec iz Mozirja, član ZK, rojen 1914,
FRANC OMLADIČ, upokojenec iz Mozirja, član ZK, rojen 1927,
FRANJO PAJK, varnostni tehnik iz Prihove, zaposlen v GLIN-u Nazarje, član ZK, rojen 1927,
ALOJZ PEČOVNIK, avto-mehanik iz Dola pri Novi Štifti, zaposlen v TOZD Kovinarstvo Ljubno, rojen 1949,
VERICA PEČNIK, KV prodajalka, zaposlena v GTP Turist, rojena 1957,
LOJZE PLAZNIK, dipl. ing. agronomije iz Moziija, direktor ZKZ, član ZK, rojen 1941,
MARTINA PODPEČAN, učiteljica iz Gornjega grada, zaposlena na OŠ Gronji grad, članica ZK, rojena 1936,
JOŽE POZNIČ ml., dipl. ing. gozdarstva, zaposlen v GG Nazarje - TOZD Gornji grad, član ZK, rojen 1948,
IRENA RETKO, učiteljica in Planine pri Ljubnem, zaposlena na OŠ Ljubno, članica ZK, rojena 1954,
ANDREJ ŠILJAR, ing. gozdarstva iz Krnice pri Lučali, zaposlen v GG Nazarje - TOZD Gozdarstvo Luče, član ZK, rojen 1948,
JOŽICA VEBER, KV prodajalka iz Mozirja, zaposlena v TP Savinja, članica ZK, rojena 1947,
NINA VRŠNIK, kmetovalka iz Robanovega kota, rojena 1934.
Kandidati za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih Sob Mozirje
t— občinska skupnost vzgoje ^izobraževanja: predsednik -;ianc Štiglic; predsednik 10 -'rane Valte
F- občinska kulturna skup-Dst: predsednik skupščine inton Acman; predsednik 10 fcter Širko
-	občinska raziskovalna topnost: predsednik skupščine Ji ton Zavolovšek; predsednik 3 Jože Korber
' - občinska zdravstvena cupnost: predsednik skupščine Skolaj Marjanovič; predsednik ) Franc Firšt
,— občinska skupnost social-sga skrbstva: predsednik Bipščine Franja Suhorepec; fcdsednik 10 Zora Bider
—	občinska skupnost otroš-iga varstva: predsednik skupš-ne Jožica Pečovnik; pred-inik 10 Stane Kranjc
-	skupnost pokojninsko-"invalidskega zavarovanja: predsednik skupščine Stanko Prodnik predsednik 10 Pavlina Jošt
-	samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje: predsednik skupščine Fanika Križnik; predsednik 10 Rado Rakun
-	samoupravne interesne skupnosti za stanovanjsko problematiko: predsednik skupščine Rajko Selišnik; predsednik 10 Silvo Jošt
-	skupnost socialnega varstva: predsednik skupščine — še odprto, predsednik 10 Jože Časi
-	Občinska telesnokulturna skupnost: predsednik skupščine Rudi Zager; predsednik 10 Janez Žagar
Prvi objekt izdelan v tovarni
V drugi polovici lanskega leta je Vegrad pričel s poizkusno proizvodnjo programa Dom 101, — Prvi objekt izdelan v
tovarni — vrtec Konovo — kmalu dograjen
V drugi polovici lanskega leta je Vegrad Velenje pričel s poizkusno proizvodnjo programa dom 101. Pri tem je prav gotovo najprej potrebno poudariti, da bo po tem programu čas od ideje in načrtov ter ključa v roke, lahko tako kratek, da bodo
Celice za vrtec Konovo
predračunske vrednosti tudi končane. Po tem programu industrijsko izdelajo prostorske elemente, ki so osnova gradbeno montažnega sistema, ki je odprt, armirano betonski sklop v katerega se že v proizvodnji vgradijo parapeti, okna, predelne stene, vrata, pohištvo, sanitarni elementi, instalacije, obešeni stropi, svetila, stenska in talna keramika ter opravijo opleski. Prostorski element je sestavljen iz armirano betonske talne plošče, dveh čelnih okvirjev in jeklene stropne konstrukcije. Visoka kakovost armiranega betona iz katerega je izdelan, zagotavlja kakovost, zanesljivost, stabilnost in trajnost. Seveda pa ta element ustreza tudi vsem gradbenim in požarno varnostnim predpisom. Pri sestavi teh elementov pa so možne številne različice, dograjevanja prostora pa v vseh smereh s pogojem, da se gradbeni elementi v višino tlorisno prekrivajo. Iz teh
elementov se lahko hitro sestavijo individualne stanovanjske hiše, stanovanjski bloki, šole, otroški vrtci, bolnišnice, poslovni objektiv, aneksi, prikladni so za hotele in še bi lahko naštevali.
V	teh dneh so izdelali 12 prostorskih elementov za vrtec Konovo, ki so ga tudi že pričeli montirati in kot menijo, bodo z deli končali v nekaj dneh.
V	delovni enoti Doin 101 je zaposlenih 39 delavcev, povečali pa bodo skupino za montažo, tako da jih bo zaposlenih 45. Letošnje leto bodo še poizkušno proizvajali, menijo pa da bodo proizvedli okoli 600 prostorskih elementov - celic. Nekje do sredine letošnjega leta naj bi poleg vrtca Konovo zgradili nasproti Tržnice v Velenju banko, slaščičarno in prostore za Mladinsko knjigo. Dogovarjajo se o gradnji aneksa v Gorenju in vrtca v Bevčah. Prav tako pa naj bi že letos po novem sistemu gradnje zgradili v krajevni skupnosti Salek Gorica stanovanjski blok s 45 stanovanji. Za tovrstno gradnjo je veliko zanimanje in to predvsem za enodružinske hiše. Doslej so prejeli že okoli 3000 pisem v katerih se posamezniki zanimajo za to gradnjo,
vendar so povedali, da v letošnjem letu s to gradnjo še ne bodo pričeli. Prejemajo tudi druga naročila. Pri njih so se ustavili predstavniki iz Bosne in Hercegovine, kateri bodo v bližnji prihodnjosti gradili zelo veliko šol, zanimajo pa se tudi iz drugih krajev. V eni izmeni naj bi proizvedli tisoč celic letno kar je od 20 do 25 tisoč kv. metov površin. Prav gotovo bodo morali razširiti tudi delovne prostore, razmišljajo pa tudi o gradnji podobnih tovarn v nekaterih krajih Jugoslavije.
Celice, ki jih izdelajo v tovarni in montirajo na terenu se po kvaliteti ne morejo primeijati z nobeno tehnologijo. Montaža traja le nekaj dni, prednost pa je tudi v tem, daje objekt takoj po montaži lahko vseljiv. In kakšne so cene.? Če jih
Likovni svet otrok
Na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju bodo odprli jutri, 11. marca ob 10.30 deseto tradicionalno razstavo Likovni svet otrok na kateri sodelujejo učenci osemdesetih osnovnih šol naše republike. Prejeli so preko 3000 dobrih del, zato je imela republiška komisija težko delo. Za razstavo jih je odbrala okoli 300. Pokrovitelj letošnje razstave, ki bo odprta do konca šolskega leta, bo kot vsa prejšnja leta Pionirski Ust.
Na slovesno otvoritev razstave bodo povabili učence, katerih dela so razstavljena, njihove likovne pedagoge, predstavnike Pionirskega lista in seveda predstavnike izvršnega sveta skupščine občine Velenje, krajevne skupnosti, občinske zveze prijateljev mladine ter kulturne in izobraževalne skupnosti, kateri bodo prispevali za nagrade, ki jih bodo podelili šestim šolam. Za dolgoletno sodelovanje (deset in devet let) bodo prejele priznanja Osnovna šola Komenda Moste, Sinom Jenko Kranj, Planina pri Sevnici, Tone Čufar iz Maribora, Slovenj Gradec in Stranje. Ob otvoritvi pa bodo t odeli li tudi zlate, srebrne in bronaste Kajuhove plakete likovnim pedagogom, katerih učenci že dolga leta razstavljajo na tej šoli. Učenci, katerih dela bodo letos razstavljena pa bodo prejeli Kajuhovo priznanje.
Na letošnji deseti razstavi Likovni svet otrok je razstavljenih okoli 300 del učencev iz 80. osnovnih šol naše republike
Razstavo likovni svet otrok prirejajo na tej šoli v spomin na pesnika Karla Destovnika Kajuha, po katerem nosijo tudi ime. Na šoli imajo urejeno tudi njegovo spominsko sobo v kateri se ustavljajo osnovnošolci in srednješolci iz vse Slovenije. Razstava Likovni svet otrok pa je dobro dopolnilo te sobe.
primerjamo s klasično gradnjo so enake. Vendar je potrebno pri tem poudariti, da je takšen objekt takoj vseljiv, da je njegova predračunska vrednost tudi končna, kar pri klasični gradnji ni v nobenem primeru, je takšen objekt od 15 do 20 odstotkov cenejši.
Kljub temu, pa pravijo na Vegra-du da se srečujejo z mnogimi težavami. ki iih onemogočajo, da bi
gradnja potekala resnično tako hitro kot bi želeli. To pa je predvsem komunalno opremljanje zemljišč, prepočasno pridobivanje vseh soglasij, postopek za pridobitev je še vedno zelo dolg.
V času poizkusne proizvodnje delajo veliko tudi na izbiri materiala, ki naj bi bil čim bolj kvaliteten in kar najbolj cenen.
MIRA TAMŠE
Montaža celic za vrtec Konovo
Letni občni zbor gasilcev
Gasilci dobro opravili naloge v lanskem letu — Število požarov narašča — Več pozornosti bo potrebno nameniti preventivni dejavnosti
,,Z zadovoljstvom ocenjujem uspehe in delo, ki ga je društvo doseglo v letu 1977 v korist prebivalcev in skupnosti." Tako je menil predsednik gasilskega društva Velenje Stane Hudales v uvodnem poročilu na letnem občnem zboru.
Za tako kvalitetno delo je bilo vloženo veliko osebnega truda in požrtvovalnosti članov pri vajah, učenju, gašenju požarov, pri zbiranju denarja za potrebe društvenega delovanja in obstoja, ter tudi pri pripravah in sodelovanju na različne prireditve.
Trenutno je v društvo včlanjenih 74 članov, 7 članic, 9 mladincev, 18 pionirjev in 2 podporna člana. V sestavi operative deluje 51 članov, na novo pa so v letu 1977 sprejeli v operativno dejavnost tri člane.
Društvo je tesno sodelovalo z različnimi družbenimi organizacijami in podjetji, kar je pozitivno vplivalo, tako na zbiranje finančnih sredstev, kot na organizacijo praznovanja 80-letnice društva, ki so jo izvedli lani 16. julija in na kateri so prejeli tudi republiško odlikovanje prve stopnje.
Stane Hudales je poudaril, da so posebno veliko razumevanja naleteli pri Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki je bila pokrovitelj lanskoletne proslave in je prevzela breme kritja stroškov. Prav tako pa je kolektiv tovarne odobril dotacijo v znesku 500 tisoč dinarjev za nabavo novega kombiniranega gasilskega vozila.
Določena sredstva so Gasilskemu društvu nakazale še nekatere druge delovne organizacije iz naše doline.
Plan dela pa kljub vsemu ni bil v celoti realiziran, tako so iz objektivnih razlogov izpadle naslednje naloge: Ogled gasilske olimpiade, ureditev gasilskih prostorov v gasilskem domu in vprašanje uspešnega delovanja stalne dežurne službe.
V lanskem letu so člani gasilskega društva Velenje sodelovali pri gašenju 26 požarov. Navedeni požari so povzročili milijonsko škodo ter
ogrožali varnost ljudi. S hitrim in
pravilnim pristopom je članom operative uspelo lokalizirati te požare. V to akcijo so gasilci vložili 1.265 ur napornega in življensko nevarnega dela.
Število požarov v naši občini iz leta v leto narašča. Očitno je, da posamezniki vse premalo upoštevajo preventivne ukrepe.
Ob koncu je bila izražena želja, da naj ne bo gasilsko vodilo v bodoče le skrb in misel, kako dobiti potrebna finančna sredstva za obstoj in delovanje, ampak se morajo člani preusmeriti v akcijo za izpolnjevanje strokovnosti in tehnične opremljenosti. Reševanje finančne situacije pa bo morala prevzeti širša družbena skupnost.
B. Z.
r#########///#//y//##
RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DEL - Svet za družbeno aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL in Kulturni center Velenje sta tudi letos ob 8. marcu, mednarodnemu prazniku žena odprla v knjižnici Kulturnega centra razstavo ženskih ročnih del. Svoja dela razstavlja . štirinajst žena, pokroviteljstvo nad razstavo pa je prevzela velenjska Era.
V Šoštanju bodo postavili kip Mihaela Vošnjaka, ki je bil pobudnik hranilništva na Slovenskem, organizator Zveze slovenskih hranilnic v Celju in poslanec v Štajerskem in Avstrijskem zboru. Mihael Vošnjak se je rodil leta 1837 v Šoštanju, umrl pa leta 1920 v Švici. Kot zaveden Slovenec se je boril za gospodarske, politične in kulturne pravice Slovencev. Kip bodo postavili pred ekspozitura Temeljne banke Velenje v Šoštanju na Tekavče-vi cesti.
PREMIERA - v Domu kulture v Velenju je bila preteklo soboto premiera predstave amaterskega gledališča Velenje. V režiji Marije Kolar so uprizorili Finžgaijevo „Razvalino življenja". Večina članov se je tokrat prvič predstavila občinstvu, ki je bilo zadovoljno z njihovim nastopom. Z ,Razvalino življenja" se tudi amatersko gledališče Velenje vključuje v praznovanje stoletnice rojstva Otona Župančiča.
t. 10 (420) - 10. marca 1978
NAŠ ČAS
5
Derbi spet Mariborčanom
Ob takšnem sojenju ni mogoče zmagati, je bil zaključek vseh igralcev Rudarja s strokovnim vodstvom, člani uprave ter številnih njihovih navijačev po nedeljskem slovenskem derbiju v II. zvezni nogometni ligi zahod v Mariboru, v katerem so igralci Rudarja vodili še v 81. minuti z rezultatom 2:1, nato pa v zadnjih minutah srečanja prejeli 2 gola in namesto veselih obrazov so se domov vrnili potrti. Potrti, ker so bili prepričani, da bi bilo povsem drugače, če bi bil sodnik piskal tisto, kar so mnogi videli. Že v prvem polčasu je sodnik Čolič iz Sarajeva „spregledal" roko v kazenskem prostoru Maribora. Nogometaši Rudarja so tedaj nevarno ogrozili vrata domačega vratarja Džuri-ča, več igralcev se je znašlo na tleh in eden izmed domačih obrambnih igralcev (Fatur), je igral z roko in s tem preprečil nevaren napad Velenjčanov. (Pisec teh vrstic je bil le nekaj metrov oddaljen od tega dogodka).
Sodnik je natisnil" oči tudi v drugem polčasu, ko je bil storjen prekršek nad Mujičem, prav tako v kazenskem prostoru. Po mnenju mnogih pa so domačini tretji gol dosegli iz nedovoljenega položaja.
Kljub porazu so Velenjčani potrdili napovedi, da so zelo dobro pripravljeni za nadaljevanje prvenstva, bolje uigrani, z novimi okrepitvami pa tudi boljši kot v jesenskem delu tekmovanja. Gotovo v nedeljo nihče izmed blizu 2.000 navijačev iz Šaleške doline, ki so vseh 90. minut bučno navijali za Rudar, ni odšel razočaran iz Maribora zaradi igre Rudarja. To je razumljivo, saj so se nogometaši Rudarja borili vseh 90. minut in po prikazani igri so si
Trenutek, ko je Fatur (na tleh) igral z roko.
zaslužili najmanj točko. S svojo igro pa niso presenetili le svojih navijačev, ampak tudi mnoge navijače Maribora, ki so kar do 81. minute trepetali za usodo svojega moštva.
Še preden sta enajsterici pritekli na igrišče je blizu 8.000 gledalcev že merilo svoje navijaške moči. Prve so zaplapolale rdeče zastave. V tretji minuti je Miljkovič iz desne strani izvedel prosti strel. Žogo je poslal daleč na levo stran, priletela je do Gašiča, ki je silovito streljal proti Džuričevemu golu. Žoga se je odbila od enega izmed mariborskih obrambnih igralcev nazaj do Gašiča, ki je še enkrat silovito in neobranlji-vo streljal. Rudar je povedel 1 : 0.
V 18. minuti je sledil izredno nevaren napad Mariborčanov, ki se je končal z izenačujočim zadetkom. Zalotič je poslal s približno 20
Nepričakovano so nogometaši Rudarja povedli že v tretji minuti
metrov močan strel proti golu Rudarja, Lazič, ki je v nedeljo zelo dobro branil, je v lepi paradi odbil žogo v prečko, priletela je do Horjaka. Le-ta jo je vrnil pred gol in Krempl jo je potisnil v mrežo.
V 51. minuti spet veselje za navijače Rudaija. Džurič je bil drugič premagan, gol pa je zabil Kustudič, kije imel kmalu za tem izredno priložnost za novi zadetek, vendar je le za las zgrešil nasprotnikova vrata.
Po drugem vodstvu so se nogometaši Rudaija začeli igrati preveč obrambno, Mariborčani pa so vse nevarneje napadali in prišla je usodna 81. minuta. Horjak je brez razloga udaril kapetana Rudaija Janeza Hudarina, vendar je sodnik tudi tokrat zatisnil oči, ali pa je pozabil rumeni karton v garderobi. Zogo so dobili domačini, sledila je akcija, iz katere je Krempl izenačil na 2 : 2. Po tem zadetku so domačini povsem stisnili goste v obrambo in v 85. minuti je Samard-žija dosegel zmagovoti gol.
Nogometaši Rudaija še v slačilni-ci niso mogli verjeti, da so tako izne-nada ostali brez točk. Kljub nekaterim spornim sodnikovim odločitvam so imeli možnosti za zmago. Nerazumljivo je, da so v zadnjih minutah tekme, ko vemo, da so Mariborčani najnevarnejši, igrali vse bolj obrambno, namesto da bi še naprej napadali. Lahko pa bilo strokovno vodstvo v zadnjih nekaj minutah uvedlo v igro dva nova igralca ter tako osvežilo moštvo. Sicer pa so to lahko razmišljanja za naprej, in kljub porazu v prvem kolu spomladanskega dela tekmovanja se igralcem
• KOŠARKA
ELEKTRA IZGUBILA PO PODALJŠKU
Košarkarji šoštanjske Elektre so v pomembnem srečanju v soboto v Mariboru proti Braniku klonili po sedmih zaporednih zmagah z rezultatom 93:98, in to šele po podaljšku. Po prvem polčasu so domačini vodili z rezultatom 48:43,' v nadaljevanju pa je bil rezultat vseskozi tesen in tekmo bi bilo lahko dobilo v regularnem času tako eno kot drugo moštvo, vendar se igralci niso izkazali pri metih na koš. V podaljšku pa so bili domačini bolj zbrani in se tako po točkah izenačili z Eiektro. Po 15. kolu so v SKL vodstvu kar štiri moštva (Branik, Ježica, Elektra in Triglav) s po 22 točkami.
Največ košev za Eiektro so dali: Breznik 23, Jerič 20, J. Jošt 19 ter Kafedžič in Polovšak po 10.
NASTOPI VELENJSKIH PLAVALCEV
Nedavnega republiškega prvenstva za člane v Trbovljah se je udeležila tudi Meta Herlah, članica velenjskega plavalnega kluba in v disciplini 100 m hrbtno s časom 1 : 14.10 dosegla četrto mesto, na 200 m hrbtno pa je bila četrta s časom 2 : 43,7.
Prvenstva za mladince in pionirje v Ravnah pa so se udeležili Matjaž Gaberšek, Jani Goijanc, Dušan Vejnovič Ervin Brelih, Katja Žibert, Romana Vučina in Judita Urlep.
Med pionirkami je Katja Žibert z novim osebnim rekordom na 100 in 200 metrov prsno dosegla četrti mesti. Ostali plavalci pa so v različnih disciplinah dosegali od petega do desetega mesta.
V	mladinski konkurenci je prvič nastopil Matjaž Gaberšek. Na 100 metrov prsno je dosegel tretje mesto s časom 1 : 17,25 prav tako tudi na 200 metrov prsno s časom 2 : 51,00. Na 100 metrov hrbtno ter na 400 metrov mešano pa je bil obakrat četrti.
STRELCI VEGRADA DVAJSETI
Športnih iger gradbincev v Mariboru so se v soboto udeležili tudi strelci velenjskega Vegrada. Med 56 ekipami iz vse Slovenije so zasedli s 780 krogi 20 mesto.
PREPREČITI ONESNAŽEVANJE
V	svojem zgornjem toku je Savinja še vedno primer čiste in
lepe gorske reke, polna brzic tolmunov ter tako ena najvab vejših turističnih osebno Gornje Savinjske doline. Več onesnaženj še ni bila „deleži in vse kaže, da jih tudi v j hodnje ne bo. Člani ribiške d žine Ljubno, ki skrbijo za kilometrov njenega toka Grušovelj do izvira v Logai dolini, pa so vseeno zaskrblj«
Kanalizacija in druge vi odplak čisti Savinji namreč manj prizanašajo. Zato bo ribiči v sodelovanju z vsi ostalimi dejavniki v bodoče! rili vse, da takšno onesna vanje zavrejo. Skušali bo poskrbeti za potrebne čisti naprave, bolje bodo ure odvoz smeti in pripravili i očiščevalnih akcij.
Ljubenske ribiče, vsega jih 116, skrbi še nekaj druge]
Stalno poglabljanje rečne sto vse bolj zmanjšuje življenj prostor ribam. Z ukiniti bivših žag vse bolj propad jezovi. Nekoč jih je bilo danes jih „manjka" že 11 in ostalim so dnevi šteti. Rib seveda ne držijo križem i prav nasprotno, še z vei zagnanostjo skrbijo za i zarod. V Savinjo, potoke struge so lani spustih 56.0 postrvjega in 12.000 lipanski zaroda ter poleg tega še 25 večjih postrvi in 450 lipan
Za podobno število zaroda mladic bodo poskrbeli ti letos. Še en podatek: lani člani ribiške družine ujeli 22 postrvi, šarenk in lipanov, kar skupno naneslo 659 kilog mov.
Izkazali so se tudi pri grat ribiškega doma ob obrežju Savi Ob njem bodo uredili dva ma ribnika in gojitveno strugo, od pa ga bodo letošnjega julija. Don njegova okolica pa nista namenji le ribičem, vse skupaj je pravzap začetek izgradnje turistično-reki tivnega območja Ljubnega, ki načrtujejo že dolgo časa, prav ril pa so s svojimi napori opravili) odločilnejši korak, ki naj bo hh tudi obveza za vse ostale.
J
Rudarja ni treba bati izpada iz lige. Seveda, če bodo tudi na prihodnjih tekmah igrali tako borbeno kot v nedeljo. V prihodnjem kolu - 12. marca bo Rudar igral doma s Famosom.
STANE VOVK
Po tekmi so izjavili:
ZORKO HLAVAC - vodja tehničnega štaba Rudarja:
Srečanje je bilo izredno težko, da težje ni moglo biti. Igralci obeh moštev so prikazali izredno borbenost. Mislim, da s svojo igro nismo razočarali gledalcev in da smo zaslužili vsaj točko. O sodnikih nikoli ne dajem izjav.
Živko Stakič: trener Rudarja: Naši igralci zaslužijo vso pohvalo za izredno borbeno in napadalno igro in za taktično izpolnjevanje nalog. O sojenju nočem govoriti. Njihovo „sojenje" je videlo osem tisoč gledalcev in 22 igralcev. Proti takšnemu sodniku je težko igrati.
BORIS LAZlC: Zaslužili smo obe točki. Če bomo igrali tudi v prihodnje tako borbeno, potem bomo gotovo ostali v ligi. Hvala vsem navijačem iz Šaleške doline, ki so nas skozi vso tekmo bodrili.
BOŽIDAR GAŠlC: S takšno igro nismo smeli izgubiti. Dvakrat smo vodili, vendar nismo zdržali. Sodnik nas je oškodoval pri drugem in tretjem golu. Vsi igralci so se borili do zadnjih moči.
JOSIP VUGRINEC: Tekma je bila izredno težka. Težje si za začetek prvenstva ni mogoče zamisliti. Po vodstvu smo bili prepričani, da se bomo vrnili domov vsaj s točko. Toda ostali smo praznih rok. O sojenju ne bi rad govoril. Takšne stvari se dogajajo le redko.
MURIS KJKlC: Tekma je bila zelo dobra. Mislim, da smo bili zrelejša ekipa in smo si ustvarili več priložnosti za gol. Menim, da smo tretji gol prejeli iz nedovoljenega položaja.
IBRO MUJIC Večji del srečanja smo bili boljši nasprotnik. Zaslužili bi si bili zmago. Prekršek na menije bil čista enajstmetrovka.
šport telesna kultura rekreacija

Za vse informacije in rezervacije se obrnite na najbližjo agencijo ali na poslovalnico JAT, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 314-340 ali 314-341.
Pojasnilo znakov |
1	= ponedeljek
2	» torek
3	= sreda
4	= četrtek
5	= petek
6	= sobota
7	= nedelja d = odhod letali I a = prihod letali LT = lokalni čai f GMT = čas po Gn wlchu
707 = B-707
• - od 17. juliji | naprej DC 10
Dragi potniki!
Predstavljamo vam novo Jatovofloto DC-10 - letalo, s katerim boste lahko potovali v drugi polovici leta 1978.
DC-10 je simbol sodobnega letala s širokim trupom, v njem pa je 282 potniških sedežev. DC-10 je pojem kakovosti In udobja, v letalu DC-10 se potovanje spremeni v oddih.
JUGOSLAVIJA - ZDA
RED LETENJA OD 1. APRILA 1978
JU 502 707* 3 ' FY
JU 500 707* 1 5 FY
LT = GMT i
JU 501 707* 2 6 FY
JU 503 707* 4
FY
10.00 10.45 11.50
16.00 (1/5)
d. BEOGRAD*	+1 a.
a. ZAGREB*	+1 d.
d. ZAGREB	a.
a. LJUBLJANA	+1 d.
d. LJUBLJANA	a.
a. NEWYORK	-4 d. (KENNEDY AP)
10.15 09.30 08.30 (2) (6)
19.00 (1/5)
6
NAŠ ČAS
Št. 10 (420) - 10. marca 19
koledar
tek, 10. marca - Viktor bota, 11. marca — Krištof delja, 12. marca - Gregor ledeljek, 13. marca — Kri-na
rek, 14. marca - Matilda eda, 15. marca - Klemen itrtek, 16. marca — Hilarij
dežurstva
prireditve
mali oglasi
Kupim stanovanje v Velenju Dija Bregar, Cesta 1. maja 61, tanj, tel. 064-21-887.
Mati z odraščajočo hčerko 5e sobo s sanitarijami in mož-istjo kuhanja. Ponudbe pod hijno".
Sobo iščern v Velenju, ali žni okolici, naslov v upravi ta.
Zakonca brez otrok iščeta jo v Velenju ali bližnji okoli-Nasjov v uredništvu.
Nujno iščem stanovanje -sobo in kuhinjo, lahko tudi samo sobo, v okolici Velenja — Celja. Ponudbe pod „nujno".
Ugodno prodam večje gospo darsko poslopje z vodovodom, trifazno elektriko, s parcelo 40 arov, na kateri je lokacijsko dovoljenje za gradnjo. Vse je ob asfaltni cesti. Po dogovoru lahko dam še zraven obdelovalno zemljo in gozd. Ponudbe pod „Zgornjesavinjska".
Ugodno prodam fiat 1300, letnik 1972. Informacije dobite pri Hojniku v Pesju, Partizanska cesta 70, ali po telefonu 852-175.
Prodam AMI 8, Danimir Kopušar; Gorenje 1, Šmartno ob Paki.
_PREKLIC_
Preklicujem neresnične stvari, ki jih je govorila hčerka o družini Jožeta Sušca, Konovo, Linhartova 7. Jože Kramer.
)RAVSTVENI DOM iLENJE:
L3.1978 od 7. do 19. ure dr. ter Kopitar
3. 1978 od 19. dr. Željko tdič
3.1978 do 7. ure dr. Željko idič
3. 1978 od 7. ure dr. Ivan
|alj
. 3. 1978 do 7. ure dr. Ivan ralj
1.3.1978 od 7. do 19. ure dr. nez Pole s
. 3. 1978 od 19. dr. Nada ribar
4.	3. 1978 do 7. ure dr. Nada Iribar
SOBNA AMBULANTA:
il. 3. in 12. 3. 1978 dežurna Romana Lah, Velenje Kidri-va 17
l 3. 1978 od 13. ure do 12.
1978 do 8. ure dežurna ma 1
3. 1978 od 8. ure do 13. dežurna v zdravstvenem »mu Velenje
!. 3. 1978 od 13. ure do 13. l 1978 do 8. ure dežurna hma
DRAVSTVENI DOM DŠTANJ:
».3. do 13. 3.1978 dr. Jovan kipar
5.	3. do 20. 3. 1978 dr. Peter izar
ETERINARSKA POSTAJA:
d 10. 3. do 17. 3. 1978 dipl. rterinar Peter Rihtarič, dežu-n doma Šoštanj, Prešernov trg tel. 880 023
ttkov kulturni večer
(revi ob 19. uri bo v knjižnici iilturnega centra Velenje iden kulturni večer. Gost ve-;ra bo Kinoklub GORENJE. > sporedu je predvajanje 16 m filmov, ki so jih posneli ani kluba.
Kčanje mladih pevcev
soboto ob 16. uri bo v domu ilture Velenje že XXI. „Sre-inje mladih pevcev občine Ve-aje".
REDNI KINO VELENJE
10. 3. - petek ob 17.30 in 19.30 GRIZZLY - ameriški film - grozljivka
11.3,- sobota ob 17.30 in 19.30 ZA PRGIŠČE DIAMANTOV - ameriški kriminalni. Režija: Wall Gvest. Igrajo: Teli Savals, Peter Fonda
12.	3. — nedelja ob 17.30 in 19.30 PRGIŠČE DIAMANTOV — ameriški kriminalni
13.	3,— ponedeljek ob 17.30 in 19.30 MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA - ameriška kriminalka. Režija: Jonatan Dine. Igrajo: Peter Fonda, Lean Lorry
KINO DOM KULTURE
13.	3. — ponedeljek ob 20. uri IZGUBLJENA ČAST KATHARINE BLUM - nemški barvni. Režija: Volker Schloen-dorf. Igrajo: Angela Winkler, Juergen Prochnovv
14.	3. - torek ob 17.30 in 19.30 TRIJE NEUSTRAŠNI -ameriški akcijski. Režija: Gor-don Parcs. Igrajo: Jimy Brown, Frriderick lwiliams
15.	3. - sreda ob 17.30 in 19.30 ROMBO PROTI UGRABITELJEM - italijanski detektivski. Režija: Hugo Lenzi. Igrajo: Thomas Milian, Joseph Cotten
16.	3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 JEZA VETRA -itali-jansko-španski fil. Režija: Mario Camos. Igrajo: Terence Hill, Fernandes Rei
KINO ŠOŠTANJ
11.	3. - sobota ob 19.30 TRIJE NEUSTRAŠNI - ameriški akcijski. Režija: Gordon Parcs. Igrajo: Jimy Brown, Friderick Wilims
12.	3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA - ameriška kriminalka. Režija: Jonatan Dine. Igrajo: Peter Fonda, Lean Lorry
13.	3. — ponedeljek ob 19.30 PRGIŠČE DIAMANTOV — ameriška kriminalka. Režija: Wall Gvest. Igrajo: Teli Savals, Peter Fonda
15.	3. - sreda ob 19.30 JEZA VETRA - italijan-sko-španski film. Režija: Mario Camos. Igrajo: Terence Hill, Fernandes Rei
16.	3. - četrtek ob 19.30 ROMBO PROTI UGRABITELJEM — italijanski detektivski. Režija: Hugo Lenzi. Igrajo: Thomas Milian, Joseph Cotten
KINO TOPOLŠICA
11. 3. — sobota ob 16. uri TRIJE NEUSTRAŠNI - ameriški akcijski. Režija: Gordon Parcs. Igrajo: Jimy Brown, Frriderick Wiliams.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE
Kadrovsko-socialni sektor
Delavski svet TOZD Strojni obrati, Elektro obrati. Vodovodno toplovodni in Krovsko-ključavničarski obrati
RAZPISUJEJO dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za:
VODJA TOZD Strojni obrati VODJA TOZD Elektro obrati VODJA TOZD Vodovodno-toplovodni obrati VODJA TOZD Krovsko-ključavničarski obrati
Poleg splošno zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	najmanj srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z ljudmi
—	sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa v TOZD
—	predložitev razvojne usmeritve TOZD
—	družbenopolitična angažiranost
Rok prijave 15 dni od dneva objave razpisa.
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri 10 dni po preteku razpisnega roka.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov Kadrovsko-socialni sektor, REK Velenje, Rudarska 6, pod oznako za razpisne komisije TOZD DO ESO.
^	Srečno!
VELENJE
Razpisna komisija pri delavskem svetu DO
Na podlagi 91. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v delovni organizaciji rudarski šolski center Velenje razpisna komisija — ponovno
razpisuje
opravljanje del in nalog glavnega direktorja RŠC Velenje.
Pogoji:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo,
—	da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj 5 let na področju vzgoje in izobraževanja,
—	da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja vzgojnega in proizvodnega procesa,
—	da je družbeno politično razgledan in moralno neoporečen.
Zaželjeno je, da kandidat predjoži koncept svojega dela za uresničevanje ciljev in planov RŠC Velenje. Stanovanje po dogovoru.
Osebni dohodek po določilih pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke DSSS.
Interesenti naj vložijo vloge na naslov: Rudarski šolski center Velenje — splošno kadrovski sektor, Prežihova 3, pod oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO", v roku 15 dni od objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku enega meseca od zaključka razpisa.
Vsi interesenti morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, sicer se vloge ne upoštevajo.
Sestava koncepta za uresničevanje ciljev in planov RŠC se lahko izvrši na podlagi predhodnih razgovorov s predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij RŠC Velenje.
'■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•»■■■■••■■■■■■■■■■••■■■■■i
=lllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllllllliuilllll=
| SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE I SKUPŠČINE ObClNE VELENJE
=	objavlja
|	naslednja prosta dela in naloge
|	VODJA KOMUNALNEGA NADZORSTVA
|	Pogoji:
E	— srednja strokovna izobrazba,
E	— 5 let delovnih izkušenj,
i	— poskusno delo traja 2 meseca.
|	dva KOMUNALNA NADZORNIKA
|	— zaželjena vsaj končana poklicna šola,
E	— poskusno delo traja 1 mesec
E	Kandidatijriorajo imeti ustrezne moralne in družbene vrline, s
|	Nastop dela takoj ali po dogovoru.
E	Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema E
=	kadrovska služba Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, i
|	Velenje, 20 dni po objavi.	§
=IIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllIlllllflllIlllllillllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllflllllllllllllltUlilllllllllllll^
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
gorenje gorenje gorenje, gorenje gorenje
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
GORENJE TGO, n. sol. o., Velenje Komisija za medsebojna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE
oglaša
prosta dela in naloge
1.	električarja — 10 delavcev
2.	ključavničarja — 10 delavcev
3.	kleparja — 2 delavca
4.	TT mehanika - 2 delavca
5.	avtomehanika — 2 delavca
Pogoji:
-	za vse poklicne profile se zahteva končana poklicna šola ustrezne smeri — KV,	^
—	poizkusno delo 45 delovnih dni.	% Zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok.	^ Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti Kad-	N rovski operativi. Gorenje TGO VELENJE.	$ Rok za vložitev prijav je 25 dni od dneva objave oz. oglasa.	£ Kandidati bodo pismeno obveščeni o izboru najkasneje 15	^ dni po sklepu komisije.	^
!
gorenje gorenja gorenj« gorenje gorenje gorenje gorenj« gorenj« gorenj« gorenji
gorenje gorenje gorenj« gorenja gorenj« gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje

VELENJE
Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD EKO
Na podlagi 42. čl. statuta RŠC Velenje - TOZD EKO in sklepa delavskega sveta TOZD EKO: RAZPISNA KOMISIJA
razpisuje
opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa direktorja RŠC Velenje - TOZD EKO
Pogoji:
—	da ima visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih,
—	da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja proizvodnega procesa,
—	da je moralno politično neoporečen. Stanovanje po dogovoru.
Osebni dohodek po določilih pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Interesenti naj vložijo vloge na naslov: Rudarski šolski center Velenje, splošno-kadrovski sektor, Prežihova 3, pod oznako: „ZA RAZPISNO KOMISIJO" v roku 15 dni po objavi razpisa priporočeno po pošti.
O izbiri kandidata bodo obveščeni vsi interesetni v roku enega meseca od zaključka razpisa.
Vsi interesenti morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, sicer se vloge ne upoštevajo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi očeta, moža, starega očeta in prastarega očeta.—'
FRANCA VIDOVICA
se iskreno zahvaljujemo, predvsem dr. Reberniku, REK Velenje, medicinskemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec, sorodstvu, sosedom, častni straži, godbi in duhovniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči: družina Potočnik in Vidovič
10 (420) - 10. marca 1978
NAŠ ČAS
7
N. K. „ Rudar" - Velenje Razpisuje delovno mesto FINANČNEGA RAČUNOVODJE
Pogoji:
1.	Najmanj srednja strokovna izobrazba z poznavanjem finančnega poslovanja.
2.	Osebni dohodek po dogovoru
3.	Razpis velja 15 dni po objavi
4.	Prijave poslati na NK „Rudar" Velenje p. p. 54
Prizadevni delavci velenjskega atletskega kluba so tudi drugi tek v počastitev mednarodnega dneva žena organizirali nadvse uspešno - nastopilo je 224 atletov in atletinj - ob progi se je zbralo več tisoč prebivalcev Velenja in s tem pokazalo, da Velenje potrebuje takšno mednarodno prireditev - Švicarka Burki za šest sekund izboljšala lanski rekord __proge
V sredo dopoldne je udeleženke II. mednarodnega teka žena po ulicah Velenja sprejel predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Franjo Kljun
10. mesta pa so obdarili z malimi^ gospodinjskimi saparati Gorenja.
REZULTATI:
ŠTAFETA PIONIRKE 3 x 500 m
Štafeta pionirji 3 x 1000 m
1. AK Kladivax Celje 8:51,6; 2. Atletski center Ljublj. III. 9:01,0; 3. Atletski center Ljublj. I 9:09,4; 4. Zgornja Kungota 9:10,0; 5. Mozirje 9:11,8; 6. Gustav Šilih Velenje II. 9:12,4; 7. Danile Kumer Ljublj,— Bežigr. 9:25,5; 8. Atletski center Ljublj. III 9:28,0; 9. Miha Pintar Toledo Vel. II. 9:45,0; 10. Anton Aškerc 9:54,0; 11. Miha Pintar Toledo Vel. III. 9:55,0; 12. Anton Aškerc Velenje III. 10:02,0; 13. Bratov Letonje Šmartno/Paki II 10:04,0; 14. Miha Pintar Toledo Vel. I. 10:14,0; 15. Veljko Vlahovič Velenje I. 10:20,0; 16. Miha Pintar Toledo Vel. IV. 10:11,0; 17. Anton Aškerc Velenje V. 10:35,0; 18. Veljko Vlahovič Vel. II. 10:36,0; 19. Bratov Letonje Šmart./Paki I. 10:41,0; 20. Veljko Vlahovič Vel. III. 10:45,0; 21. Anton A6kerc Velenje IV. 10:49,0; 22. Veljko Vlahovič Vel. IV. 10:50,0; 23. Anton Aškerc Velenje I. 11:01,0; 24. Gustav Šilih Velenje III. 11:07,0; 25. Anton Aškerc Velenje II. 11:08,0; 26. Gustav Šilih Velenje 1. 12:05,0.
MLADINKE 2000 m
1. Ida BUNDRRLA AD Kladivar Celje 6:23,8; 2. Vesna MAKS1-MOVIČ Kosovo polje 6:35,0; 3. Snežana ŠOKEC AK Partizan BG 6:41,8; 4. Zdravka RISTlCEVlC AK Sarajevo 6:44,2; 5. Andreja BARL KAK Ravne 6:59,8.
Člani 6000 m
1. Numan UKIČ AD Kladivar Celje 17:14,2; 2. Stanko LISEC AD Kladivar Celje 17:15,0; 3. Drago ŽUNTAR AD Kladivar Celje 17:18,0; 4. Sead KONDO AK Sarajevo 17:30,2; 5. Vinko PO-KRAJČIČ AK Sarajevo 17:37,0; 6. MIlan KOTNIK AK Olimpia Ljublj. 17:38,2; 7. Josip ŠAMU AK Velenje 17:38,9; 8. Milan BALEK AK Velenje 17:39,6; 9. Boško MILIC AK Sarajevo 17:49,0; 10. Dragan ANIČ AK Velenje 17:50,0; 17. Stanko MIKLAVZINA AK Velenje 18:19,0; 23. Franc MARKELJ AK Velenje 19:08,0.
ČLANICE 3000 m
I.	Kornelija BURKI Švica 9:09,6; 2. Joyce SMITTH Vel. Britanija 9:10,1; 3. Celina SOKOLOVSKA Celina Poljska, 9:11,4; 4. Szusana VOLGY Madžarska 9:16,0; 5. Liz HJALMARSSON Švedska 9:29,6; 6. Magdolna LAZAR Madžarska 9:32,4; 7. Renata PENTLINOVSKA Poljska 9:32,7; 8. Vanja HRISTO-VA Bolgarija 9:34,6; 9. Silvia FERENGHI Italija 9:35,0; 10. Andreja ŠVERC AK Velenje 9:39,0;
II.	Renata PYRR Poljska 9:40,0; 12. Ani KLEMEN JAK M. Ellend Avstrija 9:41,0; 13. JANKO Ilona Madžarska 9:51,0; 14. Vanja STOJANOVA Bolgarija 10:05,0; 15. Jutta OPELKA Avstrija 10:14,0; 16. Zofija CZEREPINSKA Poljska 10:22,0; 17. Radislava RAČIČ AK Borec B. Luka 10:32,0; 18. Milica STEVlC Proleter Zre-njan. 10:42,0; 19. Milka OBRA-DOV1Č AK Vrginmost 10:47,0; 20. Bosiljka VUKELlC AK Mladost ZG 11:03,0: 21. Snežana MILO-JKOV1C AK Partizan BG 11:06,0; 22. Olgica ILIČ AK Železničar Niš 11:12,0.
1.	AK Željezničar Karlovac 4:32,2;
2.	Atletski center Ljublj. II. 4:24,4;
3.	Atletski center Ljublj. I. 4:25,8;
4.	Danile Kumar Ljub.-Bežigrad 4:34,5; 5. Zgornja Kungota 4:35,3; 6. Veljko Vlahovič Vel. I. 4:36,2; 7. Miha Pintar Toledo Velenje 4:37,3; 8. Bratov Letonje Šmartno/Paki 4:39,0; 9. Gustav Šilih Velenje II. 4:45,0; 10. Atletski center Ljublj. 111.4:47,0.
Priznanja in diplome sta najboljšim trem teka žena izročila osrednji slovesnosti v Rdeči dvorani, predsednica izvršnega odb< osnovne organizacije sindikata TGO Gorenje - tozd pralna teh ka, Anica Melanšek in Harold Karner, pomočnik glavnega direkt ja TGO Gorenje in predsednik Atletskega kluba Velenje. (Na si zmagovalka Kornelija Burki - Švica)
Domačinka Andreja Šverc (na sliki četrta z desne) je zaradi utrujenosti po nastopu na balkanskem krosu osvojila šele deseto mesto. (št. 24 drugouvrščena Joyce Smith, prva z desne Celina Sokolovska.)
treh tekih so bili postavljeni rekordi prog.
Na najdaljši progi prireditve so nastopili člani štirinajstih jugoslovanskih in dveh avstrijskih klubov. Startalo je 44 atletov, med njimi skoraj vsi najboljši jugoslovanski atleti. Žal, pa se zaradi bolezni tekmovanja ni udeležil lanski zmagovalec Milan Medan iz AK Partizan Beograd. Že na začetku 6000 metrov dolge proge so vodstvo prevzeli Lisec, Žuntar, Ukič, Kondo in Pokrajšič, ki so se vse skozi smenjavali v vodstvu, na koncu pa je imel največ moči Celjan Ukič.
Ta mednarodna sšportna manifestacija pa je dosegla višek, ko je starter dal znak za začetek teka članica na 3000 metrov. Tudi tej disciplini se na startu ni pojavila lanska zmagovalka Poljakinja Bronislava Ludvikowska, že drugič pa je tekla njena rojakinja Celina Sokolowska, ki je lani osvojila drugo mesto.
Zanimiva tekma se je končala z razburljivim finišem, v katerem je Švicarka Kornelija Burki prehitela Joyce Smith iz Velike Britanije, ki je vodila skoraj ..ves čas teka. Na tretje mesto pa se je uvrstila Celina Sokolowska. Najboljša jugoslovanska atletinja je bila tudi letos Velenjčanica Andreja Šverc, ki pa ni ponovila lanskoletne dobre uvrstitve. Njenemu 10. mestu (lani je bila četrta), so gotovo botrovala utrujenost zaradi številnih nastopov, ki jih jesimela v zadnjem času.
Prizadevni atletski delavci iz Velenja so drugi mednarodni tek žena sklenili s slovesno podelitvijo nagrad najboljšim na osrednji proslavi ob 8. marcu v Rdeči dvorani.
Podobno kot lani je tudi letos pokrovitelj te prireditve Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja najboljšim tekmovalkam podelila lepe nagrade. Zmagovalka je prejela barvni TV, drugouvrščene črno beli televizijski sprejemnik, tretja pa hladilnik. Ostale tekmovalke, ki so se uvrstile do
Udeležence II. mednarodnega teka je na začetku pozdravil sekretar Občinske konference SZDL Tone Šeliga in izrekel željo da bi ta športna manifestacija postala simbol dobrega sodelovanja med športincami in športnimi klubi.
Veliko število gledalcev se je v lepem sončnem vremenu v sredo popoldne zbralo v središču Velenja na mednarodnem teku žena po ulicah Velenja, ki ga je Atletski klub Velenje pripravil že drugič zapovrstjo. Tudi letos so fanfare Rudarske godbe iz Velenja naznanile slovesen začetek te mednarodne prireditve, nato pa je obiskovalce in tekmovalce nagovoril Tone Šeliga, sekretar občinske konference SZDL Velenje.
„Atletski klub Velenje" je dejal, „si je z dobro organizacijo prvega teka pridobil zaupanje mednarodne atletske zveze, predvsem pa zaupanje občanov in pokrovitelja Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in z njo uspel, da bo resnično postala mednarodna športna in družbenopolitična manifestacija. Želja pobudnikov, ororganizatorjev in pokrovitelja je, da s tovrstno športno prireditvijo prispevamo svoj delež k krepitvi mednarodnega športnega sodelovanja, prijateljstva med narodi in dostojnega proslavljanja mednarodnega dneva žena."
V svojem nagovoru se je Tone Šeliga med drugim zavzel tudi za to, da bi za mednarodni tek po ulicah Velenja - 8. marec zvedelo čim več žena in športnih delavcev po svetu in da bi postal simbol dobrega sode-
lovanja med športnicami in športnimi klubi.
Da ta prireditev resnično dobiva vse večji mednarodni pomen, najbolje potrjujejo atletinje, ki so prišle v Velenje kar iz devetih evropskih držav. Tako so v sredo prišle na drugi mednarodni tek atletinje iz Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Poljske, Švedske, Velike Britanije, Švice in Jugoslavije.
Na startu 500 metrov dolge proge na Titovem trgu so najprej prišle pionirKe, ki so tekle v štafeti trikrat 500 metrov. Med 22-imi ekipami je bilo največ tekmovalk iz šolskega športnega društva Anton Aškerc Velenje, in to kar pet ekip. Za šolsko športno društvo Borec iz osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje pa so tekle štiri štafete.
Za pionirkami so se v štafeti 3 x s 1000 metrov pomerili pionirji. Startalo je 26 ekip in tudi tu je bilo najštevilnejše zastopstvo domačih šolskih športnih društev: 6 štafet z osnovne šole Anton Aškerc Velenje, 4 z osnovne šole Veljko Vlahovič in 3 z osnovne šole Miha Pintar Toledo.
Obema štafetama je sledil tek mladink na 2000 metrov, ki je že imel mednarodno obeležje, saj je poleg petnajstih domačih tekmovalk nastopila tudi mlada atletinja iz Poljske. V vseh prvih
„NAŠ CAS", glasilo Sociai* stične zveze delovnega ljudstnj izdaja Center za informiral propagando in založništvo ' lenje, Velenje, Titov trg 2, pj „NAŠ ČAS" je bil ustanovlje 1. maja 1965; do 1. januaij 1973 je izhajal kot štirinajst dnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR kot tednik pa izhaja „NA ČAS" od 1. januarja 1973 ot prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Staj Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tami Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednikaj
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovi 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nasl Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (J inozemstvo 300 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisk „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega! sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarj| 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
i Fu. L j !*m
V H 'hi
m - V o* m , J TT
V teku pionirjev je nastopilo kar 26 štafet.
m,
Josip Šamu, (številka 1) član Atletskega kluba Velenje dobro kosal z našimi reprezentanti in na koncu kot najb domačin sedmi pritekel v cilj.