B.®*© VB., št, 56.
P©5*Kjraa pte-Tsna v gosema!.
¥ &lu^!Iania v &etek W*	1S22.	P©s®si?a	št«	78	par.
IIF1E
Glasilo Sedslfstlifne strank® Jueosi&tfMe.
Izhaja razen poadeljka in dneva po praz-,	niku vsak dan.
Uredništvo in upravnišivo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Sta«o mesečno 2V* pšeničnih kg, celoletno 80 pic. V mavcu 1923 računamo pfc po '1 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm GO p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Nar. posl dr. M. Korun:
VEŠALA.
Pred n a Jim: očmi vstajajo gnusne slike obešanja protiavstrijskih revolucionarjev v svefcovu vojni... Gledali smo lih v brutalnem doživetju in pa na slikah. Koga niso pretresle? Kdo se ni zgražal? Kdo se ni zavedal, da pojde zgodovina preko vešal svojo odločno pot? Samo Ijabsburgovec je mislil, da obeša s človeškim telesom tuJi nrotiavstrjisko revolucionarno misel!
Bolestni iantast Aliagič, ki se je sma-iral za komunista, je ustrelil lansko poletje v Delnicah ministra notranjih zadev Draškoviča. baje duševnega očeta zloglasne Obznane. ki se ie drži kri in jok ti-sečev. Dražkovič ie mislil, da služi z Ob-znano svoji ideji — kako pogrešena misel! In kako krvavo plačilo! Človeško je naše usmiljenje s človekom Draškovičem in njegovo rodbino. Politično smatramo kot socialisti dejanje Aliagičevo za škodljivo. za oogrešen anarhističen čin. V zmoti se je boril Aliagič za svojo ideio z napadom na poedmea proti nasprotni mu ideji. Kai pomeni v gigantskem boju dveh svetovnih naziram nar človeških življenj? Ali Privedaio akti ooedinca na poedinca korak bliže k zmagi?
Država, kakor ie. ima zakone, ki ščitijo njo in državi’ane. Vsa njihova, dostikrat kruta teža, mora zadeti tudi političnega atentatorja.
Pustimo na strani vprašanje smrtne kazni vebče. vprašamo ali sme slaboten človek soditi o življenju svoiega bližnjega!
Sodniki so sodili na podlagi obstoječih zakonov in izrekli, da je Aliagič krivin da mora na vešala. Sodniki so sodili
Umetniški večer v Trbovljah.
(Konec.)
Enak uspeh je žela tudi pisateljica Štefanija Ravnikar z recitacijo svojih izbranih črtic, izmed katerih je najbolj vplivala »Na koncertu«. »Že je bila pesem končana, množica pa je še vedno pričakovala začetek. Videl jo je človek z odra, osramočen je hotel oditi, ker se mu je ponesrečila najlepša pesem, zaigrana na poseben inštrument. Kar se ga je dotaknila bleda roka in razločno je slišal besede: »V temnem kotu sem stal, nihče me ni videl, besede in pesmi so bile neme zame in celo luč tisoč svetilnikov me ni obsijala. Poglej, kako svetal je sedaj tisti Kot; pojdi z menoj in igraj tistim brezštevilnim, katerih ne doseže ne pesem In ne luč. Mnogo več jih je kot teh tukaj, ki imajo obojega toliko, da me niso videli v temnem kotu stoječega«. Iz daljnega kota ie segla raka k njemu in godec je šel za
po svoji vesti, zato odgovarjajo sami sebi in zakonu.
In Aliagič je bil včeraj v Zagrebu obešen!
Mi pa se vprašamo: ali je bila ž njim obešena tudi komunistična ideja?
Ali ni faktorja v državi, ki Ima pravico in celo moralno dolžnost popraviti mrtvo črko zakonov in s svojo 'besedo vrniti političnemu krivcu življenje? Ali na! res velja barbarsko pravilo zob za zob, oko za oko!
Ministrski svet, ki ie. vršeč kraljevsko oblast, odklonil Aiiagičevo pomilo-ščenie,^ je iz politjčnih motivov predal smrti človeka, ki ic iz političnih motivov ubijal. Ali ni to. če že nič drugega, slaba politika? Ali niso motivi isti? Težka odgovornost pada na vas!
Tembolj, ker govori smisel Vidovdanske ustave drugače. Aliagičev zločin ie nesumljiv politični zločin. Aliagičev zagovornik dr. Politeo, pa tudi drusri so pravilnega mnenja, da vešala niso odgovor pravici, ki jo Piše člen 9, Vidovdanske ustave, ki noče smrtne kazni za politične krivice.
Koliki not ste se že. o državotvorcl, pregrešili proti besedi in duhu ustave, otroku Vašega duha?
Ali ste .s tem pomagali državi? Niti sebi ne bodete!
Aliagičev zločin.
Ob priliki debate o vladni deklaraciji na seji narodne skupščine dne 18. januarja 1922 je sodrue dr. Korun tudi govoril o sodbi nad atentatorjem Aliagi-čem, ki je bil včerai v Zagrebu obešen. Prinašamo tozadevni odstavek iz govora.
njo. Kjerkoli je igral — je bila tema in ko je končal, je sijala jasna luč. — Dolge vrste liudi so se gnetle skoz.i široke duri in vsem se je zdelo silno prav, da ta čudni godec ni igral na prvem mestu.«
Bilo je razumljivo, da so se poslušalci po recitaciji umetniških del v tem smislu neradi razšli in so hoteli prisostvovati umetniškemu večeru še dolgo v noč. Prireditelji so se poslovili od njih z obljubo, da bodo še prišli med nje.
Umetniški večeri pod okriljem »Svobode« in z istim sporedom se bodo vršili še na Jesenicah, Tržiču, Celju, Črni, Mariboru in drugih krajih. Ce se bo delavstvo drugod tako izkazalo kakor trboveljsko, bo velikega pomena, ker se bodo ti mladi ljudje še bolj utrdili v veri, da je proletarsko občinstvo že a priori vredno, da mu prineseš vse, kar je najlepšega in najvišjega. Da je na vsak način za 1000 odstotkov tudi veliko bolj sprejemljivo za umetnost kot pa čisto izmozgana buržoazna in poburžoazela publika.
-Gospodje, moram opozoriti gospoda ministra pravde še na neko stvar. (Nemir med poslanci). Zaradi atentata na pokojnega Draškoviča ie bil v Zagrebu obsojen atentator Aliagič na smrt. Ne maram kritikovati te sodbe, ker stvar v zadnji sodni inštanci še ni rešena, moram pa opozoriti gospoda ministra pravde na sledeče: Ako bi oruga instanca razsodila ra vri o tako kakor orva. potem naj gospod minister pravde obrne svojo pozor* nosi temu slučaju in se vpraša, ali ie izrečena smrtna obsodba v zmislu ustave ah ne. V členu 9. ustave ie zapisano, da se ne more smrtna kazen odrediti za čisto politične krivice. V drugem odstavku istega člena pa ie napisano, da se zamere smrtna kazen ustanoviti za poskus ali pa izvršen atentat na kraljevo osebo. Kaj se to pravi? To se pravi, da je ustavo-tvorec mislil, da zamore biti tudi atentat politično delo v zmislu člena 9. ustave, ako ta atentat izvira iz čisto političnih motivov in ni naperjen na osebo kralja. Zato torej pravim, če druga instanca potrdi sodbo prve instance, naj gospod minister pravde razmisli, da to sodbo, ki nasprotuje srnislu ustave, s tem popravi, d« priporoči AHagiča milosti kralja, j (Medklici: Ministri ne smejo popravljati ! sodniiških sodbi) Gospodje, amnestijo imamo zato, da se popravi pogreška, ki ie napravi mrtva beseda zakona in take pogreške so zelo pogoste. Čudim se, da ta tako patriotska vlada, kakor je naša, pri vseh svečanih prilikah, ki smo jih že imeli doslej, ni nit; enkrat še občutila potrebe, da stopi orod kralja in mu predloži predlog o amnestiji, ki bi bila že zelo potrebna in ki bi zelo ublažila razmere v državi. To je karakteristično za politično gledanje in politično delo te vlade. Vidim. da ravno gosnodie demokrati najbolj ljubijo to nedemokratsko delo vlade. (Minister notranjih zadev dr. V. Marinkovič: Zato. ker so komunisti ubili Draškoviča? — Milan Pribičevič:' A če bi bili komunisti ubili Kristana, ali bi tudi potem tako govorili?) Gotovo ne bi zahteval smrtru obsodbe, čeprav bi mi bilo za Kristana žal. kakor mi je tudi žal za gospoda Draškoviča.«
—r ——b—m——gumam mmmnmem wnw——w——*
|	ČRNA	DESKA,
‘Sodelujte! Le Savnost more pomaga
Na Vodovodni cesti št. 281 (Vila Donava) stanuje neka družina v kleti, ki je poleg tega. da po človečanskih načelih ne more biti primerna za bivališče, še majhna kakor pljuvalnik in mokra in ostudna tudi kakor pljuvalnik. Pravo gnezdo za tuberkulozo. In resnično jo družinski gospodar nred kakim mesecem za to boleznijo umrl. za njim pa je ostala žena z dvema otrokoma, ki bodo morali tudi končati na isti način kakor mož. če ne dobe v najrajšem času primernejšega t stanovanja. Kamen bi se usmilil, slano*
vanjski urad ra si menila misli: Trši se.ni ko kamen. Prošnjo za novo drugo stanovanjc je omenjena družina vložila že ure d časom in bi ga že davno morala dobiti. ker je že stala ta prošnja med drugimi na vrhu. to je. med drugimi bi se morala prva rešiti. Toda zadnjič je neka oseba na stanovanjskem uradu videla,-da je omenjena prošnja na nekak čuden način izginila s prvega mesta na zadnje, od zgoraj nasoodaj. To nam da misliti in če dobimo še kako tako poročilce, bomo povedaH nekaj stanovanjskemu uradu v brk. kar ne bo prijetno uplivak>. Toliko za danes. Stanovanjski urad, ali boš nakazal človeške prostore nesrečnežem, ki smo jih danes navedli?
Politične vesti.
-F »Bitte, Herr Prasident, das Ge-rlclit ist voflzogeu.« Celo noč je bil pri Aliagiču njegov mali brat, ki je neprestano jokal. Aliagič je pred svojo smrtjo pooblastil svojega zagovornika, naj proda njegovo obleko in ostale stvari in naj izkupiček da za gladne v Rusiji. Bil je popolnoma miren in je pel celo muslimanske pesmice. Govoril je o svojem rojstnem mestu Mostam, o letih., ko ji bil vojak in o komunizmu. Dve minuti pred 6. mo je prišel v ječo rabelj, ki je odpeljal Aliagiča pod vešala, Krvnik Seifert je splezal na lestvico, položil Aliagiču vrv okoli vratu, njegova pomočnika pa sta Aliagiča dvignila in ta je bil že — mrtev. Seifert se je obrnil k črno oblečenim sodnikom, ki so stali v sredi čete orožnikov in je javil sodnikom v nemškem jeziku, da je Aliagič mrtev.. Aliagič je pred svoio smrtjo še rekel predsedniku senata, da odpušča svojim sodnikom.
4- Brzojavka iz Belgrada. Bolnic v Sloveniji ne bodo zaprli, ker je napravil tir, Kukovec potrebne korake, da se iz izrednih kreditov dobijo sredstva za prizadete bolnice. Poleg tega je poslanec dr. Kukovec tudi vzel pri vladi kredit v znesku 7 milijonov dinarjev, ki jih bo razdelil med najrevnejše sloje. Kdor vse to verjame, dobi posebno nagrado kot najboljši pristaš jedeesarjev.
-F Belgrad — Čekai grad — Dinar grad. Dična prestoJica Jugoslavije, pravzaprav le gotovih porodic, ima že tretje ime. Naši pradedi in dedi so io poznali pod imenom Beli grad. službeno Beograd. Ko |e bil Belgrad povzdignjen v glavno mesto države SHS_.se ga je kmalu oprijelo ime čekaj grad. ki je bil vsekakor na mestu. Saj si na rešitev vloge, M si .io ppslal tja, lahko čakal v neskončnost. Tretji naziv pa si ie prislužilo mesto no svoji bankokraciii in pohlepu po denarju. Sedaj ga naziljejo Dinar grad, ker je Belgrad v istini ena sama velika izrnozgo-valna banka.
4- Nečuveuo delovanje bivšega vojnega ministra. Včeraj so se sešli poslanci opozicije, da se dogovore o vlogi, v kateri bodo zahtevali, da pride general Ze-čevič pred sodišče, ker je za božič vpoklical rekrute, katerih je pomrlo okoli 500 in okoli 6000 pa nevarno obolelo.^ -- Kaj mislite, zakaj so obesili Aliagiča? Zato, ker je ubil samo enega človeka?
4- Fašistovska divjanja na Reki, Na Reki še vedno vladajo uečuvene razmere. Fašisti uganjajo svoje orgije na ulicah podnevi in ponoči, plenijo jugoslovanske trgovine in uganjajo slična nasilstva. Napadli so celo Kastav na jugoslovanskem ozemlju, odkoder pa so jih prepodile naše čete.
-j- Občutljivost belgrajskhi vladnih krogov. Iz Belgrada poročajo, da so ne-
Komunistični vodje v objemu z demokraskimi davitelji!
(Zastonj so morali umreti komunistični mučeniki Aliagič in drugi. — Lastili ljudje
jih smešijo in izdajajo!)
Iz revirja v Trbovljah nam. piše pošten star rudar. Že dalje časa opažamo, da so nekdanji komunisti v jako prijateljskih stikih z demokrati. Njihov posredovalec ie dr. Dimnik, ki je domačin v Trbovljah. Ta doktor Dimnik je desna roka našega gospoda ministra oziroma pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja in priganjač ministra dr. Žerjava. Svoječa-sno je ta gospoda skušala pridobiti za svoje orodje narodne socialce, ko pa so si ti ustanovili lastno politično organizacijo in začeli zabavljati čez demokrate, ie njihovo pričakovanje, da jih narodni socialei rešijo političnega pogina, splavalo po vodi. Raditega nastavljajo sedaj nove limanice Samostojne Unije. Ker pa pri rudarjih ta ne vleče, so ustanovili n.oleg te še Zvezo rudarskih delavcev za Slovenijo s sedežem v Trbovljah, ki je ustanovila že v Hrastniku in Zagorju svoje podružnice.
Pred nekaj dnevi je imel pisec teh vrstic z nekim demokratom pogovor glede razkola na toliko strani, posebno pa pri rudarjih. Gospod demokrat mu ie zaupal in rekel: »Pri naši stranki imamo od raznih nekdanjih komunistov zagotovilo, če izposlujemo, da lahko ustanove svojo lastno organizacijo, ki pa bo brez vsake politične barve, zagotovilo, da bodo ti komunisti pri volitvah v razne korporacije delali z vso močjo za demokratsko stranko ter tudi glasovali zanjo!« Pisec teh vrstic ni hotel verovati take lumparije. Dejal ie svojemu prijatelju.: »To je fantazija, to ni mogoče!« Ali oni je le trdil svoje. Ko pa je pisec v številki 55. od 8. marca t. 1. pod dnevnimi vestmi v »Slovenskem Narodu« čital notico, ki agitira za to novo organizacijo, pa se mu ie deloma uresničilo to. kar mu je povedal pred nekaj časa omenjeni gospod iz de-mokraške stranke.
Po celem svetu vlada danes še vojna psiha; radi draginje in drugih težkoč ni
| prav nič čudnega, če se med nezaved-neži pojavlja nepremišljen radikalizem, ki tira delavce raznim farizejem na limanice, ki jim veliko obetajo. Da pa je mogoča taka lumparija in da je mogoče taka nepošteno politično in gospodarsko oslepariti delavstvo, to ds. je menda samo na Slovenskem doma in nikjer drugje. Radoveden sem, kako bodo »Delavske Novice« zagovarjale to izdajstvo v svojem koritarskem krogu. Gospodom narodnjakom pa privoščim nrav iz dna srca vse tiste izgubljene duše, ki si jih bodo na tako nepošten način pridobili. — Opazovalec.
(Op. ured.: Da se nekaj plete med komunisti (to je med tistim krogom, ki komuniste vodi in — izdaja) ter. med demokrati, smo že prej vedeli, vendar pa nismo hoteli na same sumarične dokaze tako težko obdolžiti teh ljudi, čeprav so že ogromno zla prizadiali proletarskemu gibanju. Sedaj molčati ni več mogoče. Preberite si ta dokazilni material, ki ga podaja v boju. osivel sodrug. Komunistično delavstvo, če si slepo, se ti morajo odpreti oči in sprevideti moraš, da tvoji zapeljivci za tvoi-m hrbtom pridno delujejo, da te pahnejo v še hujšo propast. .Če nočeš sprevideli, bomo prisiljenj veren vati. da si neozdravljivo bolno na možganih. Če nam nočeš verjeti, preberi si vsai v enem izmed zadniih »Beogradsih Dnevnikov«, kako se praskali Pribičevi-čev podkupljenec Krsta Cicvarič hvali, da je jaznim tvojim voditeljem izplačal po nalogu samega demokraškega policai-ministra Pribičeviča nad 600.000 K! Ne pišemo tega zato*, da bi zase agitirali, temveč samo kot razodetje vsem ljudem, j ki imajo še poštenje in zavednosti v sebi. ' Ljudem, ki ne znajo misliti s svojimi možgani, itak ne dovolimo, da .se štulijo v naše organizacije!)
resnične vesti nekaterih inozemskih listov ki so komentirali Wranglov poset pri kralju Aleksandm in ministrskemu predsedniku Pašiču, kakor, da so si v velikih prijateljskih stikih. Wrangla spremajo v Bel- j gradu z isto gostoljubnostjo kakor so svoie čase samega Trockija. — No, v to pa že verjamemo, če v nobeno drugo ne. Samo malo drugače kakor si to predstavljajo v Belgradu. Opozarjamo samo na namen konference male antante, katerih kar noče biti konec.
-j- Mednarodna akcija za žrtve Hor-fhvjevega režima. Na Dunaju se je zbralo veliko število Madžarov, ki so morali pred Horthyjevo maščevalnostjo^ in okrutnostjo pobegniti iz. dežele. Ti begunci so osnovali posebno zvezo, ki se hoče z vsemi svojimi silami zavzeti za žrtve-ki še ječe po ječah, v katere jih je vrgel samosilnik Horthy, Navzlic splošni amnestiji se nahaja po zaporih državnih jetnišnic še nešteto liudi. ki so se zamerili krivičnemu vladajočemu režimu, in taborišča za internirance so še vedno polna. Položaj internirancev ie nevzdržen. Tudi osebe, ki so svojo, krivično jim prisojeno kazen, že prestale, ali pa ki jim je pc-mi-loščenic vendarle vrnilo^ svobodo, ne uživajo nobene pravne zaščite. Omenjc-‘ na zveza ie torej sklenila, da započne mednarodno akciio uveljavljenja splošnega pomiloSčenja za zagotovitev varstva azilnega prava 'n za podpiranje ujetni-
kov. oziroma da sc ruski in madžarski ujetniki medsebojno čimpreje izmenjajo. — Kakor tvori Madžarska v političnem oziru stalno nevarnost za konsolidacijo srednje Evrope, dokler bo stala pod sedanjo vladavino, tako izzivajo tudi zgoraj omenjena dejstva- pravičnost vsega kulturnega sveta, da se poseže vmes in napravi red v imenu človečnosti.
4- Francosko vojaštvo se še ni iz-freznilo. V Gddingu na Češkoslovaškem izhaja socialistični list v češkem jeziku, ki je zvest načelom svojega programa žigosal nedostojno obnašanje francoskih častnikov, ki so nastanjeni v Gddingu. To je gospode tako razburilo, da sta neki major in neki kapetan vdrla v uredništvo. grozila socialističnemu senatorju Lorenzu z jahalnim bičem in zahtevala od njega,..da se vzdrži vsake kritike francoske vojaške misije, sicer ga drugič pretepeta. Vidimo toiej. da Francozi niso le v Jugoslaviji premogočni, temveč da skušajo uvesti enako postopanje tudi po drugih državah. Gotovo lep vzgled za one, ki se še navdušujejo za militarizem.
vesti.
Komunisti so ustanovili svojo rudarsko organizacijo in nam poslali »Naznanilo-. nrav tako, kakor delajo trgovci. — Dobro je! Vemo sicer, da bi se »Delav-
ske Novice« norca delale, če bi kaka naša organizacija tucli kaj podobnega storila.. vendar jim bomo ugodili, da ne bodo mogli reči, da smo svojim čitateljem zanalašč skrivali njihovo ustanovitev. Ne bojimo se za naše čitatelje! Kdor čita naš »Naprej«, je resen človek, vedel bo, kaj je naše, kaj ne. Kdor na veruje, da so kor muoistične organizacije res nestrankarske in da hočejo razdiralci — zedinjevati, ne bo nam žal zanj, ga bo že življenje izučilo. če ne mara sam delati za jasnost v svoji glavi. Bolje pa se nam zdi, da gre v komunistično organizacijo, nego da ni V nobeni. V najslabejši in najškodljivejši organizaciji se ljudje več nauče, nego v gostilni.
Naznanilo:
1. Da se ie ustanovila neodvisna strokovna organizacija »Zveza rudarskih delavcev za Slovenijo« s sedežem v Trto o vi i ah.
2. Da :ie organizacija samo strokovna, in da je. v n i j mesto za vsacega delavca kakor tudi delavke, ki je zaposlen v rudarskih reviriih brez ozira na to. je-li tega ali onega političnega prepričanja.
3. Da poživila gori omenjena »Zveza* tudi vse zavedne delavce in delavke, Ivi so včlanjeni sedai v strankarskih organizacijah, da pristopijo k omenjeni ■»Zvezi«. Kajti že je čas, da se enkrat zedinimo vsi vsai na strokovnem polju, kajti le takrat o>e bodemo lahko borili ■proti zedinjenim izkoriščevalcem.
Umetniški večer na Jesenicah pod okriljem »Svobode« bo v soboto, 11. t. m. ob S. zvečer v dvorani »Delavskega doma«. Spored ie isti kakor ie bil v Ljubljani in Trbovljah. Prireditelji so ss. Pod-bevšek, Seliškar in Ravnikarjeva. Delavci in delavke, pokažite tudi vi, da cenite umetnost veliko boli kot pa buržo-azija!
Miroslav Malovrh. Umrl ie v umobolnici na Studencu Dri Ljubljani mnogoletni glavni urednik »Slov. Naroda« Miroslav Malovrh. V umobolnici ie bil že od leta 1917. in je umrl pozabljen in zapuščen od vseh svojih prijateljev in znancev.
Javen železničarski shod! Pokrajinski odbor koaliracih železničarskih organizacij za Slovenijo sklicuje javen železničarski shod v četrtek. 9. t. m. ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo delegatov vrhovnega vodstva koalicije o konferenci v Belgradu: 2. Slučajnosti. — Železničarji in prijatelji železničarjev, udeležite se shoda polnoštevilno! — Koalicijski odbor.
Trgovski nastaviienci. vsi na zborovanje. ki se bo vršilo v oetek, 10. t. m. ob 19Yz. v mali dvorani Mestnega doma.
-— Dnevni red: Organizacija. — Sklicatelji.
Dramatični odsek invalidskega doma
uprizori v nedeijD. 12. t. m. v »Ljudskem domu« v Ljubljani priljubljeno narodno igro »Revček Andreiček«. Začetek točno ob pol S. zvečer. Blagajna se odpre ob 7. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafikah se. Severjeve. Šelenburgova ulica in Se. Bič na Ambroževem trgu. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Zahvala. Povodom smrti pok. Frana Majdiča so darovali gg. živinozdravniki v Ljubljani mesto venca na krsto 110 Din. Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, 1 \Volfova ulica 12, za kar se odbor nai-Iskrene je zahvaljuje. — G. F. Jurasek.
V tednu od 2{>. februarja tio 4. marca se je rodilo 32 otrok (po 16 žensk in mo-
ških), 3 mrtvorojen?, umrlo pa je 30 oseb (po 15 moških in žensk), in sicer za živ-ljensko slabostjo 1, za jetiko 6, za pljučnico 2, za srčno hibo 6, za rakom 2,. za drugimi vzroki 33. Naznanjen je 1 nov slučaj davicc, 6 pa Škrlatice.
Cefe
Občili zbor 'Svobode« se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob 9. uri na »Zelenem travniku«. Po aboru predava sodr. Angelo Cerkvenik iz Ljubljane. Sodrucji, ne pozabite na la zbor!
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek. dne 23. marca predava gdč. Ana Župančič o socialnem delovanju armade reševanja v Londonu. Dolžnost naša je, da obiskujemo ta visok kulturni forum. Otroci pod 17. leti nimajo dostopa.
Cene živUenskim potrebščinam ztio oadajo v Celju. Danes so bila jajca že po 5 K. Govorijo celo. da bo padlo meso. Mleko se prodaja po 10 K, v trgovinah pa že po 9 K.
Protialkoholno gibanje ie v Celju zelo živo. G. vladni svetnik Lilek je napisal jako lep članek v »Novi Dobi« o tem gibanju v Ameriki. Sodrugi pri »Svobodi« so ustanovili protialkoholni krožek, ki se jako lepo razvija- Kdor je spoznal, kje smo Slovenci bolni, naj se javi pri sodr. Mlinarju v delavskem tajništvu.
Lepe manire. Vojaško oblast bi radi vprašali, čemu nretepajo uboge ».redove« pri vežbah. Kaj so Da ono noč prenašali na bolniških nosilnicah? Ali so jih tako pretepali, da so zboleli, ali celo umrli? Vojaška oblast govori, da ne bodo Celjani razburjeni.
Še enkrat. Zadnjič se je g. Logar hudoval, ko smo mu povedali resnico. Ali sc sedaj tudi, ko mu bomo povedali, da ie v »Unionu« ob priliki naznanitve policijske ure zaupii: »Mi srbski oficirji ne poznamo policijske ure.« Gospod Logar, ne bodite otročji! Tržačan — Srb. Da ne boste od prenapetosti počili! Lep vzgled.
Zahvala. Podpisani se najsrčnejše zahvaljujem za vsoto 442 K, ki so mi-jo darovali v moiem biezposelnem času. in si-cfcr ss. peki 160 K, ss. mlinarji 142 K, gospa Roza 3arl ICO K in gospa Ria Zim-perz 40 K, skupaj 442 K. — Martin S t r o u h a 1.	________
Ba: sfrsKke.
Hrastnik. V nedeljo, dne 12. t. m. priredi krajevna politična organizacija SSJ v Hrastniku javen politični shod ob 9. dopoldne v gostilni g. V. Domitroviča (pri postaji). Dnevni red: Politični položaj, draginja in delavstvo. Poročevalec sodmg Kore n iz Celja. — Ob 16. se bo vršil v gostilni Konsurnnega društva rudarjev občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Hrastniku s sledečim dnevnim redom: 3. Poročilo predsednika.
2.	Poročila tainika in blagajnika. 3. Vo-' litve novega odbora._ 4. Organizacija. 5. Draginja. (Pri 4. in 5. točki bo poročal sodrug Koren), 'ločna udeležba dolžnost, — Odbor.
Bz str©!?- $8feaRfa.
Seja centralnega odbora kovinarjev
se bo vršila v petek. 10. t. m. ob IS. uri. — Tajništvo. _______________  ,	_____
"""v’
Športni klub »Primorje« poživlja vse svoje redne člane iu članice, da se udeležijo sestanka, ki se bo vršil v soboto, dne 11. t. m. ob 20. uri v »Narodni kavarni« (zadnja soba). Zelo važno! — I Tajnik.
Občni zbor Šoortae zveza se radi
nepričakovanih zadržkov prelaga na 25. t m., zborovanje delegatov na 24. t. m. Dnevni red in knii neizpremenjen. — Tajništvo Športne zveze.
Napredovanje tehnike pri zgradbi parnikov. Spomladi bo dovršen v angleški ladjedelnici v Southamptonu največjt parobrod na svetu: imel bo 56.000 .ton in prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 m. Parnik se bo imenoval »Majestic<, ki je last angleške paroplovne družbe White Star. Line in napravi 10. maja svojo prvo pot iz Cherbourga v Newyork. Velezanimive so sledeče naprave na tem parniku: kurjen ho s petrolejem mesto s premogom, gonilni. stroji razvijajo preko 100.000 konjskih sil, kotli obsegajo 2320 m2. Hitrost parnika doseže 42 km na uro. Odgovarjajoč velikosti parnika tehta krmilo 140 ton. ter vsak vijak, katerih bodo štirje, po 300 ton. Parnik bode tudi nosil 4 sidra, katera tehtajo skupno 45 ton, oziroma skupno z verigami 230 ton. Na parniku je tudi 450 aparatov, ki s svojo občutljivostjo alarmirajo vsako nadnormal-no toploto, vsled česar je požar izključen. Parnik sam ima 3 brezžične postaje, razentega je opremljen z velikim številom rešilnih čolnov, m&d temi celo 2 parna karkasa z brezžičnim brzojavom. Zanimiv je inštrument na parniku, kateri napove akustičnim in električnim potom plitvost do 56 m.
— Kako širijo Augleži v Indiji kulturo. Sailendra N. Ghose, ravnatelj Ameriške komisije za dosego samovlade v Indiji, je objavil poročilo, ki ga je prejel od stov, kateri se nahaja v zaporu v Delhiju, — »V delhiški ječi je več ko 2000 Indijcev, ki so obsojeni na smrt vsled lakote, ako nočejo uživati pasje hrane, in vsled hude zime, ki jo morajo trpeti, ker jim Angleži : ne dajo drugega kot nekaj cunj, v katerih kar mrgoli uši in drugega mrčesa,« javlja j Ghose. Poročilo sc dalje glasi, da je bilo j v zadnjih treh mesecih aretiranih več kot 300.000 nekooperatistov, ki so bili obsojeni na daljše ali krajše zaporne kazni; mnogi so bili izgnani do smrti v britsko kazensko kolonijo na otoku Andaman, o katerem pravijo očividci, da je veliko > slabši, kakor francoski Hudičev otok, na katerem se je nahajal kapitan Dreyius. ; Postopanje Angležev s političnimi jetniki je neizrečeno brutalno,« poroča Ghose. Na tisoče jetnikov je bičanih do krvi iu potem morajo ležati na golih tleh brez obvez, da dobe prisad in potem umrjejo. Angleži ne morejo ubiti rebelnega cluha nekooperatistov in ker sc boje protestov v civiliziranih državah, če bi jetnike direktno streljali ali obešali, so si izmislili druge metode. Odličnejšim voditeljem nalagajo poniževalne kazni. Na primer brata Ali, dva najvplivnejša mohamedanska voditelja v Indiji, ki sta še pred par leti uživala pri britskih oblasteh veliko spoštovanje kot inteligentna in kulturna moža. sta bila prisiljena korakati po mestu v ječo brez hlač in čevljev sredi najhujše zime. Obsojena sta bila na dve leti zapora. Angleži so jima naložili to kazen samo za to, da ju ponižajo pred ljudstvom. Nato so ju vrgli v celico med najnižje zločince in dajejo jima hrano kakršne ne bi niti pes povohal. Brata Ali se nista dotaknila deset dni nobene jedi, nakar sta dobila nekaj boljšega z namenom, da ju ohranijo pri življenju in še nadalje mučijo. Naj-ekrutnejša^ britska metoda pa je, da dajejo političnim jetnikom obleke in kočo 1 kriminalcev, ki so umrli v ječi za kužni-
mi boleznimi. Mrtve kriminalce slečejo Se
sorke in njihovo obleko in odejo, umazano ru polno mrčesa ter bacilov kakršna je., usilijo političnim jetnikom. To delajo zato, da okužijo revolucionarje in jih pomore z boleznimi, ker se jih ne upajo direktno obesiti ali ustreliti.
— 6,000,000 Hudi bo umrlo vslsd lakote na Kitajskem. Več kot šest milijonov liudi pričakuje smrti vsled lakote v nrovincah Kianjrsu. v kateri so mesta Šanghaj, Cckiiiag in Anhvej, soglasno s cenitvami, ki so jih sestavili v Šanghaju. Pomanjkanje živil so povzročile nepričakovane velikanske povodnji, ki so uničile dvajset odstotkov pridelka riža.
— KažoHški duhovnik umoril svojega polbrata. Rev. Aldard Delorme, katoliški duhovnik, ie bil pred tedni aretiran v Montrealu, ker je ustrelil svojega polbrata Rasula Delorma, dijaka na vseučilišču v Ottavi. Truplo nesrečneža so našli 6. .februarja v montrealskem predmestju s šestimi kroglami v glavi. Policijska preiskava ie dognala, da je izvršil umor omenjeni katoliški duhovnik. Policija je namreč pri preiskavi ugotovila, da ie Delorme pregovoril svojega polbrata, da svoje življenje zavaroval za 23.000 dolarjev pri La Sauvegarde Life Insurance Co. in da je dijak izročil zavarovalniški certifikat Delormu. Policija je našla v duhovnikovem avtomobilu revolver, ki sc popolnoma ujema s kroglami, ki so bile v dijakovi glavi. Na sedežu v avtomobilu so se poznali sledovi krvi, ki
so bili za silo oprani z milom. Vsi 'dokazi govore, da ie duhovnik ustrelil polbrata v avtomobilu in ootem vrgel truplo v cestni graben. Rev. Delorme taji zločin.
— Zlato vsega sveta se steka v Ameriko. V zadnji številki revije »Soviet Ru-ssia« z dne 15. februarja je ponatisnjeno eno poglavje iz najnovejše Trockijeve knjige »Situacija izpremenjenega sveta«. V tem poglavju piše Torckij med drugim: »Središče težnosti kapitalistične ekonomije buržoazne oblasti se je premestilo iz Evrope v Ameriko. Pred vojno je bila Evropa kapitalistično središče sveta. Evropa je bila glavni tovarnar in glavni bankir. Evropski industrialni magnat, predvsem v Angliji in na drugem mestu v Nemčiji, evropski trgovec, predvsem angleški, evropski skopuh, predvsem angleški in francoski — so odločevali usodo ekonomije in konsekventno so diktirali politiko vsemu svetu. Danes ni več tega. Vojna je vrgla Evropo s kapitalističnega prestola in posadila Ameriko na njeno mesto.«____________
UTRINKI.
Osvoboditev delavstva je stvar delavstva samega. — Nihče nam ne bo prinesel svobode, ako si jo ne bomo sami izbojevali. Iz nobene dežele ne pridci armada. da bi rešila jugoslovanski proletariat mezdne sužnosti in ga osvobodila izpod kapitalizma. Delavstvo vsake dežele mora samo voqiti svoj boj: in pri tem mora gojiti čiru tesnejše vezi z delav-
f stvom drugih dežel. Mednarodna soUcfar-*
1 nost delavstva vseh dežel je potrebna za končni usoeh in za dosezapje uspehov v tekočih bojih. Zanašati se na druge, pomeni grešiti nad delavskim razredom.
Mgd treznejši proletariat prihaja spoznanje, da ie treba iti iz potov razdvajanja nazaj na staro pot zedinjevanja. in mnogi so že prišli nazaj; drugi pomišljajo in se pripravljajo na povratek. Tretji — ti bodo sij s svoio taktiko razdiranja naprej. toda odločilni ne bodo. Proletariatu bodo le za vidni vzgled, kako potrebna je solidarnost. In mi smo za solidarnost, za skupno delo v edinstveni stranki zavednega delavstva s socialističnim programom. Utopije odklanjamo. Razdiralna hujskanja prepuščamo drugim. Nam je cilj socialistična družba in tej smo posvetili svoje delo in boj.
Izdajatelj: Zvonim'? Bern o t (v imena pokr. odt». S S J), Odgovorni urednik: France Svetek,
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
nova. debelozroaia, zelo mehka sjbl kuho se dobi pri
 SEVER I SfilP.,
Ljubi at?a, W©Sf©9fa utica it. \ S. Zahtevajte naš cenik vrtnih in poljskih semen.
S
u
| stev. 762/16.
Nedič, Baisovc & Žunki,
prej & ZanScS sinovi.
Tovarna &©mlf m racin* te
Centrala: MtibSjjana. «8 x ©« z SkladSšIfe: Bimjissd«
Telefon 64.	Brzojavi: ME RAKI,, Ljubljana.	Telefon	64.
tlmajlni laki. 7	Arnež.	Sasptfa	za peeSe.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. BMERAKL% Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL% Brunoline. v	Ceaikf se zaSasno na rszpoSIBjaio 1	===========
 !  ;.....................
Ssaipls«
Mestni magistrat v Ptuju razpisuje mesto a » n
j v IX. einoviiem razredu. Za namestitev se od prosilcev zahteva, j da imajo pravne izpite.
Po enoletnem zadovoljujočem službovanju se vodja imenuj« j definitivnim v višjem činovnem razredu.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do 31. marca 1922. j Mestni magistrat Ptuj, dne 6. marca 1922.
Župan: Tomaž Lozinšek s. r.
C23E:
3E:
o t v o r i »»» sobescifauni&ki aie!je
v Ljubljani, Poljanska cesta 16, preje „Sanatorij Jožefinum“.
""
mm
priredi Dr, Preobraženskij, univerz. lektor. Vpisovanje do konca tega tedna v I. drž. gimn. Tomanova ulica pri g. Sehottu ob delavnikih IG-18 h.
splahte) ali notarska pokrivala Zeltbliitter) se iščejo v nakup. Ponudbo je nasloviti pod šifro ,, Plahte* na anončno družbo A loma Company“, Ljubljana, Kongresni trg 3.
ISeteflte glavnica s Pira*
Se^arva:
i
Podružnic® s C«ije, Ca-ataS Oubr®vssilss fgrc©gn&wi, Jelša, KercuSa Kotor, SCranf, Mobllena*	•, Me-kow8č, Sarajevo, Sibaalkj Zagreb.
tastov za brsojaves
AfiSSrani zavod:
mHHM SAKSEKI STftTE BANK
82 CefSi*a<3 SSpseS.
W!eTy Varil SiSy.
	USI	II