TEMA
Glasnik S.H.D. 38/3.4 1998. strun 36
Aleš Gačnik
s
P—n
REGIONALNA KULTURA MASK IN MASKIRANDA V MUZEJU / POI K STALNI POSTAVITVI ZBIRKE MASK V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ
Na Ptuju, natančneje v Pokrajinskem muzeju Ptuj, smo po skoraj štirih desetletjih številnih strokovnih prizadevanj naposled le dočakali odprtje tako težko pričakovane stalne muzejske postavitve o prežitkih iz regionalne ljudske kulture na področju Ptuja, Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Znotraj le-teh še posebej izstopa kultura mask ter maskiranja in prav tej tematiki je posvečena vsebina razstave z naslovom Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah.
Otvoritvena slovestnost je potekala v prostorih romanskega palacija na Ptujskem gradu dne 19. februarja 1998. Številne navzoče sta najprej nagovorila avtorja razstave; Andrej Brenceje podal kratek pregled osnovnih tradicionalnih pustnih likov, Aleš Gačnik pa je opozoril na kronologijo dotedanjih strokovnih prizadevanj, ki so naposled le pripeljala do stalne muzejske postavitve. V svojem nagovoru je razmišljal o fenomenu mask in maskirat\ja, predstavil pa je tudi o osnovna izhodišča muzeološkega scenarija razstave. Razstavo je odprl slavnostni govornik prof. dr. Janez Bogataj, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V svojem govoru je opozoril na dve dimenziji te razstave, na t,i, etnološko in muzeološko razsežnost, izpostavil pa je tudi prispevek tega projekta pri razvoju etnologije.
Melos otvoritvene slovestnosti je zaokrožil skladatelj in muliiinsirumentalist Lado Jakša, ki je na sodoben in inovativen način glasbeno interpretiral nekatere tradicionalne pustne like iz naše regije.
Kultura mask in maskiranja
Zgodbe o njih nas vodijo k drugačnemu razlaganju in dojemanju sveta, odstirajo nam večen boj človeka z naravnimi in nadnaravnimi pojavi, ki si jih vedno na novo razlaga z občutkom nemoči, v obliki strahu, upanja, priprošnje in zahvale. Maska omogoča ljudem na zemlji, da vzpostavljajo vezi z bogovi in demoni, duhovi rajnih prednikov, z nadzemeljskimi bitji v človeški, živalski ali rastlinski podobi. Tradicionalne maske označujejo večno prisotnost "božjega" na zemlji in prizadevanje človeka, da bi se približal in prevzel lastnosti boga in drugih nadzemeljskih bitij. Pod masko je človek drugačen. Vzvišen, skrivnosten, svoboden in svobodomiseln. Pogled na svet skozi masko ni pogled bojazljivega, vase zazrtega človeka, temveč pogumnega in komunikativnega, s pridihom premoči nad navadnimi smrtniki. Maska hipnotično vpliva na tistega, ki si jo nadene. Ta "zaigra" novo vlogo, onemi ali spremeni glas, gibanje, obnašanje itn. Še danes lahko prisluhnemo številnim pričevanjem tistih, ki so si nadeli tradicionalno pustno masko. npr. masko kurenta, da so takrat v hipu postali nekdo drug ter občutili neizčrpljivo energijo in pogum.
Medlem ko je bila nekoč tradicionalna maska predvsem grda. zastrašujočega videza in obnašanja, pa postaja danes čedalje lepša in pruaznejša. Priča smo velikim spremembam v tradicionalni pustni kulturi: miti tonejo v pozabo, obrednost se izgublja v običaju in La v navadi. Nekdanje obredne vsebine preraščajo v zabavo, ki ni značilna za tradicionalne pustne like in njihovo tostransko poslanstvo. Burkaštvo, saiira. veselje, ples, zabava ipd. so namreč sestavine urbanega karnevalskega
Glasnik S.E.D. 38/5,4 1998, stran 37
TEMA
V prepletu različnih medijev in r njihovo nekonvencionalno soodvisnostjo smo želeti koketirati s principi razstavljanja gradiva v t.i. kabinetih kurioziiet. Oh opredmeteni muzealiji (kurentiji) tvorijo celostno informacijo še dokumentarne in novodobne fotografije, ki to mti/ealijo postavljajo nek možen časovni in prostorski kontekst. Ob tem smo razstavili še sliko z motivi kurentov Uorisa Žoharja ter grafiko Franceta Miheliča. Foto: Aleš Gačnik.
obnašanja, ki sloni na drugačnih pravilih igre, kot tradicionalno pustno izročilo podeželske province. Podoba tradicije postaja vse bolj zamegljena. Nejasno postaja v sodobnem času poslanstvo tradicionalnih šemskih likov, ki so prav v zadnjih desetletjih izpostavljeni tako pozitivnim kot negativnim procesom folklorizacije in banalizaeije. V novejšem easu, zlasti v ohdobju po osamosvojitvi Republike Slovenije, smo priča povečanemu zanimanju za našo ljudsko kulturo, na žalosl pa ludi nesenlimcnlalni komereiali/aciji le-te, ki se kaže v nekontroliranih in nenasitnih apelilih delavcev v turistični industriji. Ti v tradicionalni pustni kulturi iščejo predvsem atrakcije, ki so zanimive za najširši krog ljudi. Pri tem pa skoraj praviloma Pozabljajo na krhkost in občutljivost tradicionalne Pustne kulture, ki jo moramo varovati, ohranjati in razvijati.
Muzejski ritem / Na poti h kustosovim sanjam
Odprtje vsake stalne zbirke v slovenskem muzealstvu je zaradi okosteneiosti sistema in narave muzeja kot mstitucije že samo po sebi velik dogodek. Količina vložene energije je v primerjavi 7 rezultati dela še vedno v nelogičnem in neracionalnem sorazmerju, saj je pot od ltleje ali projekta do njegove realizacije s stališča minljivosti in omejenosti individualne ustvarjalnosti vse Predolga in nestimulativna. Nemara prav zato številne dobre ideje kreativnih in inovativnih. zlasti mlajših
muzealcev, ostajajo zgolj na papirju, ki z leti postane zaprašeno arhivsko ali muzejsko gradivo, pomembno le za tiste, ki se ukvarjajo z zgodovino institucije ali posamezne znanstvene discipline v muzeju. Na to. da se stvari tako zaradi objektivnih kot subjektivnih in sistemskih razlogov v muzealstvu spreminjajo resnično prepočasi, nas opozarja tudi stalna zbirka o regionalni pustni kulturi na Ptuju.
Kol etnolog sem skoraj desetletje delal v enem od pokrajinskih muzejev v Sloveniji ter si vedno znova zastavljal temeljno in univerzalno vprašanje, ki presega konkretne potencialne probleme le »našega« muzeja. Ali se bogastvo regionalne kulture na primeren način odraža tudi v muzejskih postavitvah v različnih pokrajinskih muzejih, ki naj bi se v prvi vrsti ukvarjali prav t. dokumentiranjem, raziskovanjem, varovanjem in predstavljanjem prežitkov lastne regionalne kulture? Priznam, velikokrat sem se znašel v zadregi, ko sem si skušal odgovoriti na to vprašanje. Vse bolj meje begala iz tedna v ledna, iz leta v leto itn. Lahko govorimo o nekakšni ekskomunikaciji ljudske ali regionalne kulture v pokrajinskih muzejih v primerjavi z vsemi tistimi kulturami in dediščinami, ki to po svoji naravi niso? Kako je mogoče, da v »kurentovi deželi« dajemo večjo prioriteto tistim predmetom in zbirkam, ki ne pričajo tako intenzivno o naši regionalni identiteti, pa naj bodo ¡e-ti še tako lepi. dragoceni in redki? Nemara se vse to dogaja zaradi nekakšnega institucionalnega avtomatizma. že utečenih kolesij, kadrovskih in programskih, po katerih se premikajo zgodovine posameznih muzejev m muzealcev, ki delajo
S.E.D.
IE!
TEMA
Glasnik S.E.D. .18/3,4 1998, stran 38
Stitizirane ktircntove oči opozarjajo prihajajočega obiskovalca Ptujskega gradu na vsebino same razstave. Foto: Aleš Gačnik,
za nekakšen »narodov blagor«, kar je vse prepogosta univerzalna floskula za imaginarnega naročnika in »trg". Ali poznate pokrajinski muzej, ki je aktivno vpet v strategijo lastnega regionalnega razvoja? In navsezadnje še kdo pripomni: «Zakaj n^j bi se muzealci ukvarjali še z razvojem, če še preteklosti ne moremo proučevati dovolj temeljito m predvsem ne dovolj dolgo?! Prav malo muzejev na Slovenskem ima izdelano jasno vizijo in strategijo lastnega institucionalnega razvoja, ki je v kompleksnih, zlasti pokrajinskim muzejih, nujno povezan z razmahom interdisciplinarnosti in regionalizma. Tudi zato sta položaj in status kustosa v slovenski družbi prej marginalizirana kot cenjena. Postavimo si lahko še veliko podobnih vprašanj, ki bi odstirala probleme in dileme muzejskega ritma, ritma individualne in limske kreativnosti v muzejih. Za veliko manj vprašanj pa smo sposobni najti ustrezne strokovne odgovore. Ta razmišljanja navajam predvsem zato, da zlasti (istim etnologom, ki niso bili nikoli zaposleni v muzejih, galerijah in podobnih inslilucijah, vsaj bežno orišem nekaj utrinkov iz muzejske stvarnosti na Slovenskem, znotraj katere se odvijajo raznovrstni projekti, med drugim tudi postavitve t,i. stalnih in občasnih razstav.
Pogled na muzeje in muzcalstvo »od zunaj« se v številnih primerih bistveno razlikuje ud pogleda »od znotraj«.1 To, kar je za obiskovalce, ki vstopajo v hrame muz, samo po sebi razumljivo in potrebno, ni povsem samoumevno za muzealce, saj je npr. razstava, ki vsaj na prvi pogled ne izgleda nič posebnega, lahko pravi organizacijski in tudi strokovni podvig. Vse to zakulisje je v prvi vrsti problem muzejskih profesionalcev in nc muzejskih obiskovalcev, ki jih mora zanimali »čisti produkt sam po sebi«.
Razblinjanje muzejskih zakulisij naj ne bo le predmet koluarskih pomenkovanj ob kavi, kjer se rojeva alibi za nekakšno muzejsko potuho. Muzejsko zakulisje mora postati predmet javnega polemiziranja. strokovni problem stalnica, ki ga moramo proučevati budno, racionalno in predvsem profesionalno. Le tako bomo pripomogli k spreminjanju podobe in statusa muzejev in muzejske dejavnosti ter k družbenemu ugledu muzejskih profesionalcev.
Razstava zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah
•	Avtorja razstave: Aleš Gačnik. Andrej Brence
■	Muzcološki scenarij razstave: Aleš Gačnik
■	Postavitev razstave: Andrej Brcnec, Aleš Gačnik in muzejska tehnična ekipa
■	Grafična podoba razstave: studio Bolas
■	Izdelava napisov: Iztok Kukovec (Studio K)
■	Barvna podoba razstavnih prostorov: Metka Kavčič Takač, Aleš Gačnik
■	Fotografije: Andrej Brence, Aleš Gačnik in fotografska dokumentacija iz fototeke Oddelka za etnologijo Pokrajinskega muzeja Ptuj
■	Vidco gradivo: videoteka Oddelka za etnologijo in Pedagoškega oddelka
*	Vodja projekta: Aleš Gačnik
Ob arheološki in kulturnozgodovinski dediščini Ptuja, s katero sta, vsaj tako se zdi, preobremenjena mesto in muzej, se pogosto zastira pomen ljudskega izročila. 1'režitki regionalne ljudske kulture, znotraj katere sta še
Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998, Siran 39
TEMA
Uvod v razstavo jc ob kol o Ionu razstave povezan še z informacijami o dosedanjih muzejskih projektih na temo maskiranja, o osnovnih poimenovanjih tradicionalnih pustnih likov, o nacionalnih filateiističniii projektih mi temo mask itn. Razstavljene so tudi štiri grafično obdelane fotografije, ki zaokroiajo serijo posle rje v pod sloganom Kultura mask in maskiranja. Foto: Aleš Ciačnik.
posebej zaznavni kultura mask in kultura vina, so naša resnična, mednarodno primerljiva prednost na področju tradicij in kultur. Prav ljudska kultura v najširšem pomenu besede je lista, ki nas dela drugačne in Prepoznavne, ki definira našo regionalno zavest, identiteto in ponos.-'
Po več kot štirih desetletjih številnih strokovnih prizadevanj različnih raziskovalcev in muzealcev smo naposled le dočakali odprtje »stalne« zbirke mask v Pokrajinskem muzeju Ptuj, Svoje novo "muzejsko življenje" živijo številni pustni liki s Ptujskega in Dravskega polja ter iz Haloz, podobo regionalne pustne kulture pa zaokrožajo tudi omaterializirani utrinki s pustovanj, kurentovanj in karnevalov na Ptuju. Razstava je postavljena v vzhodnem krilu mogočnega Ptujskega gradu, v petih med seboj povezanih razstavnih prostorih v drugem nadstropju. Zavoljo štukaturno obdelanih stropov v nekaterih prostorih se narava razstavljenega gradiva »bije« z naravo prostorov ter vsebinsko in simbolno identiteto gradu, A to so postulati. ki jih je potrebno upoštevati, vzeti v zakup in z njimi narediti potreben muzeološki kompromis, ki nam nudi alibi za naša prihodnja početja.. Če se namreč pričnemo spraševali, katere zbirke sodijo v grajske sobane in katere ne. lahko izgubimo strokovna tla pod nogami, saj je večina razstavljenih zbirk po slovenskih gradovih in dvorcih takšne identitete, ki ne zagotavlja kontinuitete grajske kulture. Toda to je »lažna dilema«, ki je lahko predmet igrivega muzeološkega poigravanja. nt-' Pa predmet resnega muzealskega projektiranja. Kljub temu. daje vsaj začasen donticilj zbirke mask na razkošnem Ptujskem gradu, pa smo imeli to srečo, daje zbirka prostorsko ločena od drugih grajskih soban.
Samostojen vhod in izhod v razstavne prostore, predvsem pa njihova sklenjenost, so nam omogočili ureditev zbirke v smeri krožnega obhoda in gibanja, kar smo v strukturi muzeološkega scenarija izkoristili pri oblikovanju muzejskega doživetja regionalne pustne kulture.
Ni7,koproračunski muzejski projekt jc od nas zahteval nehvaležne in racionalne odločitve, od kalerih ni nobena resnično dobra. Potovanje od ideje do realizacije je zato kot romanje od kompromisa do kompromisa, ki nas naposled le pripelje do želenega cilja. Med problemi in dilemami, ki so spremljali realizacijo projekta, bom izpostavil le nekatere:
■	Kako lahko v prekratko odmerjenem času. ki nam je bil na voljo od odobritve financ za zagon projekta do planiranega dneva otvoritvene slovestnosti, izpeljemo projekt dovolj korektno in profesionalno?
■	Kako naj porazdelimo dodeljena sredstva, da bo efekt čim večji:
■	Ali naj se odrečemo nujnim in prepotrebmm odkupom novih muzealij, s katerimi bi naposled le prišli do reprezentančne zbirke o naši regionalni pustni kulturi na račun ekskluzivnejše muzejske postavitve z neprimerno manjšim številom predmetov a z boljšo in primernejšo tehnično podporo razstave {svetloba, zvok, razstavno pohištvo itn.)?
¡ Različnost t.i. pogleda od zunaj in znotraj na muzejsko razstavo je potrebno upoštevati pri muzejski kritiki iti pri kritiki muzejskih razstav. V nasprotnem primeru sem ti a m lahko kaj hitro pripeti, da vzpostavimo nc le analitičen, temveč tudi idealističen odnos do muzejskih dejavnosti.
2 Aleš Gačnik. Razstavi na pot t Muzeološka iz.hodišča razstave in pogled v prihodnost. V: Zgodbe o tradicionalnih pustnih
SED.
TEMA
Glasnik S.E.D, 38/3.4 199K. stran 40
■	Ali naj sc v dobro muzejske postavitve odrečemo težko pričakovanim strokovnim besedilom v katalogu o naših tradicionalnih in novodobnih pustnih likih, fašenkih in karnevalih itn.
Odločiti smo sc za tisto opcijo, ki sc nam je zdela v danem trenutku najmanj škodljiva, dolgoročno pa najbolj optimistična. Prioriteto smo namenili:
■	Formiranju reprezentančne zbirke tradicionalnih pustnih likov in nakupu nekaterih pomembnih novodobnih mask in šemskih rekvizitov, ki zaokrožajo podobo naše regionalne pustne kulture.
■	izdali smo vsebinsko, dokumentarno in oblikovalsko obsežen strokovni katalog v slovenskem in angleškem jeziku, kar nam omogoča, da populariziramo našo regionalno pustno kulturo Ludi izven meja naše države.
Najzahlcvnejši del projekta je bil povezan s postavitvijo razstave. Zanjo smo imeli malo finančnih sredstev, ki so nam še ostala od nakupa novih muzealij in izdaje kataloga. Pri snovanju muzeološkega scenarija smo prioritetno pozornost namenili izdelavi takšnega koncepta postavitve, ki bi razstavi omogočil počasno staranje in socialno izstrošenost. na drugi strani pa bi zagotavljal nadaljnji fleksibilni in dinamični razvoj zbirke. Želeli smo izdelati takšen koncept, ki bi bil kljub številnim, zlasti tehničnim pomanjkljivostim, mednarodno prepoznaven in primerljiv. Pri muzeološkem scenariju razstave smo upoštevali tako preteklost kot ludi sodobnost. Iz mogočne zgodovine evropskega muzealstva in muzeologije smo se odločili, da se pri snovanju razstave «premo na nekatere temeljne principe, ki so bili povezani s l.i. "kabineti kuriozilel" oz. "zbirk čudes". Gre namreč za koncepte muzejev in zbirk iz obdobja med 16. in 19. stoletjem, ki pa jih mi nadgradimo z aktualnimi in preizkušenimi trendi v sodobnem muzealstvu. Ta preplet historičnih stilov s sodobnostjo je na razstavi prisoten v uporabi nekdanje in že pozabljene razstavne opreme, v uporabi barve ter sodobne trendovske grafike, predvsem pa v zanimivih, celo knntraverznib načinih prikazovanja predmetov, ki se v takšnih kombinacijah lahko znajdejo drug ob drugem le na muzejski razstavi, upoštevajoč tako preteklost kot tudi sedanjost. Z razstavo želimo potrditi tezo, da je prihodnost evropskega muzealstva povezana predvsem z domišljijo, znanjem in dohrimi koncepti, ne pa le z denarjem ter sodobno tehnologijo. A v bližnji prihodnosti nas čaka prav to, da razstavo razkošneje in ustrezneje podpremo s sodobno AV opremo, kar je v prvi vrsti vprašanje denarja in ne več globalnega koncepta.	■ .'
Tematika in vsebina razstavljenega gradiva sta nas silili k interdisciplinarnemu pristopu v razmišljanjih o kulturi mask in maskiranja, ki navsezadnje odseva v samem izboru muzealij za razstavo. Ob tradicionalnih pustnih maskah, ki zavzemajo dominantno mesto na razstavi, si lahko ogledamo še nekaj novodobnih, zlasti otroških mask ter maske, ki so v preteklih Iclih nastale v muzejskih likovnih delavnicah. Vrhunec razstave je povezan s predstavitvijo kontraverzne dediščine kurenta oz. koranta. nekakšnega
kralja med tradicionalnimi pustnimi maskami na Slovenskem, Njegova nenadkriljivost v evropski kulturi maskiranja se kaže predvsem v neverjetnem številu transformacij, modifikacij in metamorfoz, tako kurentovih podob kot njegovih pomenov. Zasledimo ga lahko v znaku Rotary kluba Ptuj. kako bdi nad rolarjanskim kolesom, ptujska vojašnica ga uporablja za svoj razpoznavni znak na številnih dokumentih in predmetih, na Ptuju si lahko privoščite tri vrste piva kurent, vino kurent ali korant itn. Na nekaj tovrstnih transformacij tradicionalne pustne kulture opozarjamo tudi na sami razstavi, kar se nam zdi še kako pomembno, saj smo s tem želeli nagovoriti obiskovalce razstave z mislijo, da je pustna dediščina živ in nenehno spreminjajoči se pojav. Celostno muzejsko doživetje dediščine kurentov v 1.1, »k uren t o vi sobani* tvori tudi sodobna avtorska ambientaba glasba za razstavo z naslovom Mit o kurentu, ki jo je na osnovi predhodnih raziskav na CD plošči pripravil komponist in multiinstrumentalist Milko Lazar. Informacijsko podobo o kulturi maskiranja zaokrožajo številni posterji pod sloganom "Kultura mask in maskiranja", bogato fotografsko in video gradivo ter številni drobni predmeti najrazličnejših vrst. Kot zanimivost naj povem, da so najmlajši med njimi bili na dan odprtja razstave stari le dan ali dva. kar nam govori o metodološki naravnanosti projekta, ki ne upošteva le preteklosti, lemveč tudi aktualno sedanjost. Ta dejstva pričajo še o družbeno angažirani zbirki in drugačnemu vrednotenju ter izboru predmetov za etnološko razstavo. Na razstavi pripovedujemo zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah ter zgodbe o spreminjanju tradicionalne pustne kulture. Tradicijo soočamo s sedanjostjo, s čimer želimo pripomoči k nenehni aktualnosti in živosti stalne postavitve ter k njenemu družbenemu pumenu in ugledu.
S tem, ko je razstava postavljena in na ogled obiskovalcem, sc muzcalizirane zgodbe o maskah pravzaprav šele pričenjajo!'
Dvojezični katalog oh razstavi
Predgovor: dr. Janez Bogataj
■	Avtorja besedil; Aleš Gačnik, Andrej Brence izbor fotografij: Andrej Brence, Aleš Gačnik
■	V katalogu smo uporabili grafike Franceta Miheliča iz
■	zbirke v Miheličevi galeriji na Ptuju
■	Lektor: Franc Vogelnik
Prevod v angleščino: Aleksandra Pal
•	Grafično oblikovanje: studio Bolas
•	Črkovne vrste: Triplex Bold, Tripley Light, Triplex Light Italic, Remedy Double (vse Emigre)
■	Filmi: Allen Reprostudio Tisk: Pomurski tisk
■	Založil: Pokrajinski muzej Ptuj in Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj
■	Natis kaLaloga so omogočili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ptuj in Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj
V zanimivo strukturiranem. preglednem, obsežnem.
Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 41
TEMA
Ploliarji iz Cirkovcc. razstavljeni v obliki novo pridobljenih muzealij. dokumentarnih fotografu, posterja in minimalnih tekstovnih informacij. Foto: Aleš Gačnik.
barvitem in grafično odlično oblikovanem katalogu ob razstavi je šest samostojnih poglavij, ki zaokrožajo pripoved o regionalni kulturi mask in maskiranja ter muzejski postavitvi le te. V dvojezičnem katalogu z več kot 80 barvnimi fotografijami je šest relativno samostojnih poglavij z naslednjimi vsebinami:
•	dr. Janez Bogataj: Predgovor: O pusto so zrele neveste, o postu pa preste / Ob vizualizaciji zgodovinskega spomina ali muzeološki predstavitvi regionalne dediščine mask,
•	Aleš Gačnik: Uvod v tradicionalno lokalno -regionalno pustno kulturo,
■	Andrej Brence, Aleš Gačnik: Tradicionalne pustne maske na območju Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz.
■	Andrej Brence: Ptujsko kurentovanje in druge organizirane pustne prireditve,
■	Aleš Gačnik. Andrej Brence: Kronologija dosedanjih prizadevanj na področju dokumentiranja, raziskovanja in razstavljanja mask,
■	Aleš Gačnik: Razstavi na pol / Muzeološka izhodišča razstave in pogled v prihodnost.
2 izborom fotografij in strokovnimi besedili v katalogu smo želeli opozoriti na drugačnost v etnološkem in muzeološkem vrednotenju kulture mask in maskiranja v muzejih.
Epilog
Postavitev stalne zbirke o kulturi mask in maskiranja nas navdaja z optimizmom, prepričanjem in žlahtnim uPanjem, da bomo v prihodnji razvojni strategiji lokalne
skupnosti in Pokrajinskega muzeja Ptuj namenili neprimerno več pozornosti raziskavam in razstavam s področja naše regionalne ljudske kulture. Zavedamo se. da se znotraj Evrope regij naša resnična mednarodno primerljiva prednost skriva prav v bogati zakladnici regionalne ljudske kulture, ki nam omogoča, da lahko tudi z barvito kulturo mask in maskiranja ponovno umestimo Ptuj z okolico v širši evropski prostor na sebi lasten in prepoznaven ter mednarodno primerljiv način. Z razstavo Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah se na kreativen in prepoznaven način uvrščamo tudi v mrežo pomembnih evropskih muzejev in zbirk, ki govore o našem planetu kot o planetu tradicionalnih in sodobnih mask ter maskiranja,'
J Ibidem, str 82.
■1 Kot vodja projekta Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah se tudi ob tej priložnosti zahvaljujem vsem sodelavcem, s katerimi smo v kratko odmerjenem Času uresničili naše velike sanje in zamisli. Še /lasti se zalivajujem vsem izdelovalcem mask in šemskih rekvizitov, nato dr Štefanu Celanu, direktorju Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Pluj, ki je k projektu pristopil kol sozaložnik kataloga, lektorju kataloga Francu Vogelniku,prevajalki Aleksandri Pal. oblikovalcu kataloga, plakata in vabita Boštjanu Botasu Kendi in ustvarjalni ekipi studia Botas, glasbeniku Lado Jakši za njegov kreativen doprinos pri oglasbiivi razsiave ter seveda prof, dr. Janezu Bogataju, da je z veseljem sprejel naše povabilo k sodelovanju, da je napisal izredno tehten predgovor v katalogu ter nas v nadaljevanju počastil tudi s slavnostnim nagovorom.
m.
^ i