338 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiveis. — Natfskar in založnik: Jožef Blaznife. Lovska. Pustimo zidovje, Al risanca poči, Hajd! bratje, na lov Mu pride do dlak, Skoz gojzde , lesovje , Še enkrat poskoči Skalovje in rov. Pa zverne se znak. Katerega mika, Po daljni pečini Le berž na noge, Razbija se strel, Nasujmo smodnika Ki plašni zverini Dovolj si v roge. Življenje je vzel. Po čutarah p'jače, Kerdelo veselo Po torbah jedi, Prihrdpe 'z dolin Kaj kruha al krače, Tje, kjer je gromelo, Kar lakot podi; Kjer dviga se dim. Pa puške na rame Ko vidi beguna, In hanžar na stran, Ni konca zdravic. Naj ure že rane Od šuma in hruma Se pride na stan. Ne sliši se klic, Svoboda je naša Vse hura! upije, Do naših ograj 5 Kar z njimi dervi, Zavrela bo kaša, Klobuke prizdigje Ce zine kdo kaj. In strelca slavi. Prem dan se zaznava, Ni lepšega plena Nam trobi že rog, Kot divji skakun , Da stresa dobrava Ce krogla svinčena Se deleč okrog. Ga treši bum bum. Čez hribe, doline Loviti, derviti Kerdelo vihra. Je nam čez use, Obiše planine Divjino streliti Visokih gora. Nam lajša serce. Kar 'z goše zelene Saj serčnosti sine Sernjak prileti Poznajo povsod, Otet si življenje, K' Diane boginje Ker smert mu preti. Obhajamo god. Zdaj pa se spočimo, Končali smo lov, — Kosilo zavžimo, Bog daj blagoslov ! V. Kurnik.