M etelko T sloveiiskeni slovstvn. 10. Tretji učenjak, ki mu je posebej presodil slovnico, bil je mojster njegov sam, Bpatriarcha" I)obrovsky. Pisal nia je (po neaiški) takole: V Pragi 12. avy. 1826. Visokočastitljivi, Visokospoštovani Gospod Profesor! Poslali ste mi Svojo lepo islovnico (Lehrgebaude) slovenskega jezika, meni jako prijetno darilo, za ktero bi se Vam že zdavnej bil rodgpl zahvaliti. Dobil spm jo prpcpj pozno, ko so jo knjigarne že imple, in na to se me je majnika po prelilajenji lotila neka vročnica, ktere sem se znebil le prav počasi. Prebrati sem pa hotel prej knjigo, kedar sem Vam imel pisati. Sploh se je Vaše delo prav dobro (vortrefflich) obneslo. Veseli me, da me niste napak umeli, ter čestitam (ali srečo voščim) Vam in Vašim deželjanom, ki imajo zdaj prav dober (grundlich) navod, po kterem je zlajšano daljno učenje Vašega bogatega jezika. K temu ste dali marsiktere dobre opombe (gute Winke). Uovolite mi sedaj, naj Vam razodenem nektere svoje misli, ki so se mi vzbudile pri prebiranji Vaše knjige. Str. VI zdi se mi le igrača (Scherz), kar se bere v opontbi, da se glagolitje razlagajo iz glagolati. Ker glagoli, kakor slova, pomenijo tudi pisuiena ali čerke, je imenovanje azbuke glagolska, potlej glagolitska, dosti po volji. To ime so dali na zadnje dubovnikom, kteri so rabili take knjige. Str. XI oltar, ocet, pop, post pač niso nemčice, ampak oltar, ocet latinici, pop iz aanas gerčica, Ciril rabi zanjo ierei, post je čisto slovanska beseda, bila že pred Cirilooi. Več o tera ne morem pisati, ker sem zastran doniovine starega cerkvenega jezika celo druge misli že nekaj let, in o tem si pisariva že vedno z Vašim pravim (braven) deželjanom Kopitarjem. Jaz nahajam oblik in besedi, ki so Iastne cerkvenemu jeziku, več v Ilirskem kot v Slovenskem, n. pr. budu z nedoločnikom, da se naredf dalji prihodnjik itd. Str. XIV ispovede ni preminjati, ker wjedje, ppwjedje se nahaja kar pogostoma za pervo osebo. Gl. Inst. 1. slav. p. 565. Na take starice (Archaismen) je dobro paziti. Str. 8 kar je povedano o pisavi po besedoslovji (Etymologie) zastran z in s, ž in š na koncu, mi celd dopade (cf. pa Jarnik); ko se beseda podaljša s samoglasnikom, se na tanko razloči končnik, jeli z ali s. Str. 17 Luk javaljne iz 1 st (List)-, anipak od levš, v rus. levša, leva roka, neprava, od tod Vaš 1 šk (lešk) nepravičen (cf. Jezičn. III, 3). Str. 25 s - peh Fertigkeit se sim ne šteje, ker je s koreninski in h obrazilo; cf. str. 57, kjer je bolj prav. Str. 52 srež je čes. stfjž (stfiž), in se gotovo ne šteje pod ž ali ež. Str. 80 sn tjav — od n:tj — mar od snjet, čes. Brand im Getreide. Str. 109 vernem od vračam, mar od vertiti,' kjer t odpade pred nem. Str. 144 oje od jeti, dubito. Str. 145 paziti ia pažiti nista sostavljena, nista toraj jemati pod pa. Str. 145 pa v pauk je pač namesti po, in uk je tudi koren. Pota (puta) ni iz peti (pjati); puto naj se primerja s Fuss, Fut. Str. 149 v vrok z ni odpadel, čes. aufek (lifek), slovaško urok, das Beschreyen, iz ufknuti beschreyen. Str. 154 vsok, v-s't« ni tiste korenike; vysoky in viseti, vijs česko (tudi polj. rus. stslov.) je vys — vts pa vis. Tega Kranjci ne ločijo več, ali v drugih narečjih je y in i dobro ločiti, tudi v izreki. Str. 154 vižati je pač iz \veisen. Str. 215 naj bi se nam. dvignem sprejel bil nesem ali grizem v II. spregi, ker pretekli čas in nedoločni naklon od nesem, grizem kaže vea različnosti kot .dvigniti, dvignil. Zdaj je v II. spregi, str. 213 za II. naznanjeno znanilo (Character) al, (el, in d le tedaj, kadar deblo kaže te samoglasnike). Kakor v pijem ne morem reči, da je pripona il (pil), ampak le 1, ki se deblu pridene. Tako je v imel, plel le 1 znanilo. Ne bi bilo napak, postaviti za zgled kar pijem (ali kterega drugega na jem) poleg nesem ali grizem. Str. 151 pratika je lat. praclica. Vprašaj (?) že kaže, da se Vsm ni zdelo prav varno ondi. Sir. 150 prilast je pač iz privlast, ne iz Isst. Str. 148 sokol ni sostavljen. Sir. 49 netopir je edino pravo (unbefiedert, cf. Jarnik, Mikl.) Str. 45 p na ne more biti iz napta, cf. s-puma; zapona od zapeti, temu naj se pristavi sedanjik zapnem, da se bolje pokaže izpeljava. Str. 57 šega ne more izpeljevati se iz š-1. Str. XVIII Rusje se imajo prištevati po naj več znakih v I. red, kakor tudi Kranjci, če prav Dolenci pravijo tudi popel. Pepel je nekako pravilo, popel le izjema. Denite na mesto pepel drugo besedo, n. pr. sumnjeti, zweifeln, pa mi je tudi prav. Na Kranjskem sem pred 30 leti, ko sem vpričo bil pri otroškem nauku, slišal cviblati ali cviblovati; to mi je bilo celo nerazumIjivo, dokler nisem vprašal o tera kaplana. Vi imate sicer neko drugo besedo, ki je pa zdaj ne najdem, ali kako pravi priprosti človek? Tudi Vendi so jo vzeli iz neraškega: zwubluyu. Poljci imajo w^tpič, Česi pochybowati; suinnjeti je ponarejeno po geršk. a'i*cfiyvota>, kakor dvojim po Iat. dubito, ter so mislili na duo. Tako ponarejenibj kakor suoinjeti^ je v staroslov. dokaj, in iz tega se sklepati da na domovino staroslovan. Vendar dosli o tem. Ko bi le že tudi v Poljskem in Ilirskem (Serbskem) imeli slovnici, ki bi bile vravnane po mojeni ali po Vašem vzgledu (Formnlar), bilo bi ondaj lahko sostaviti vzajemno (harmoniscbe) slovnico slovansko. Uokler se to ne zgodi, poslednje ni mogoče ali vsaj sklenjeno z velikimi težavami. Se nektere vprašanja: Se-Ii smeoi povsod zanesti, da ste prideržali izreko deželno (die Aussprache des Landes); p. raz, ali ne pravijo bolj sploh rez? Ali res i za t v nedoločniku nikjer razldčno ne izrekujejo? Jaz bi - glasii še razumel ne bil, ko bi ne bil na Dunaju govoriti slišal neke pesterne (rojene Kranjice). Ali naj se taki zagrizeni (verbissene) glasniki tudi pišejo, in mar ne sem ali sim nam. s-m? Nerad pogrešam i v ti nedoločnikovem. Jeli odlika (Abvveichung) v toliko rcčeb bila res potrebna brez vsega ozira na poprejšnje pisave (Schreibmetboden)? V tem — se ve—jaz nimam besede. Kar tiče izvoljene znaranja ali čerke, se zdijo nekterim celd barbarske, posebno o, m, q. Za poslednje bi se bil vsaj mogel sprejeti c, ker ga že imajo Pemci, Poljci in Ilirci (Slavonci, Dalmatini p. Stulli). Poteni bi lat. z Iahko ostal, čemu 3?. n, l se kotnaj loči. Jaz bi bil j pisal za n, I, sej se piše tudi za t in r. Ko bi ostal bil h, bi se mogle tiste maloktere, v kojib se izrekuje lat. h. našteti za izjemo, kpr jih je lako malo. Ali nsj se izvofi X nam. h. Pa, kakor spm že rpkpl, v tem naj jaz nimam nobenega glasii. Ne bi se li dala najti kaka srednja pot? Če naslpdniki Vašpga čerkopisja zdaj na svetlo dajo pobožne bukve, in Dainko tudi tako napreduje, kakor je začel, morajo bravci biti zbegani. Čez 50 let bi hotel viditi, kako bode. Str. 15 naj bi se Prosthesis bolje ločila od Epenthesis. K pervi bisejemal ptuj nam. tuj, starosl. tužd, novoserb. tudj; k drugi (Elisionen) tica nam. ptica. Sriica (hrov. senicza) pa ni skrajšano iz jesenica. Tii Vas je zapeljal P. Marko, ki se drugoč graja. Sicer sem se iz Vaših bukev naučil marsikaj, kar bom sčasoma lahko porabil. Str. 37 se Vam zdi čudno, da pridevniki v množini ne ločijo več srednjega spola od ženskega. To delajo zdaj skor vse narečja, eeld Čeh,, kteri se slovnice ni učil; le v učeni pisavi (im hohen Styl) razločuje srpdnji spol od ženskpga. Da pišpte srove dr«va (str. 269), tpga ne razumem prav; srov je skrajšano iz sirov, piše naj se toraj z «: s<*rov. Ali res razločuje kmet nedoločnik spat« od namenivnika spat? Jeli razloček dokaj znaten? So ga li poprejšnji pisatelji spoznali in spolnovali? Misliti moram zdaj, kako bi Vam za to meni drago darilo poslal kaj, kar bi Vatn moglo biti ljubo. 8 posebnim spoštovanjeni bivam Vaš • G. Kalistra in tiste, ki so z njim Vdani bili na Dunaju, prosini, pozdravite.Dr. Jos. Dobrowsky.