2003, CENA 269,00 SIT
LETO XXXV, ŠTEVILKA 36, 26. SEPTE
<n
O
CL
E
Q_
<
<
o
<
O
Q_
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Huzeiski trg l a
3000 CELJE
/
<
SN00032
LET.
mm
GREGOR KRAJC
Z vstopom Slovenije v EU bistvenih sprememb za lokalne časopise ni pričakovati
ŠTEVILKA
IRENA GILBERG
Ne verjamem v usodo. Nič ni naključje. Človek si življenjsko pot izbere sam.
ISSN 0351-8140
770351
II
814014
% Http://www.rlv.si/habit/ MNOGI NAM HUPAJO ŽE VRSTO LET. ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE. Telefon: 03 898 1800, 6SM: 041 685 223
Zadruga Mozirje
v sodelovanju ™ .
_.	Zadruga mozirie
z Mercatorjem --------------
V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM
JESENSKA PONUDBA
-	stiskalnice, mlini za sadje in grozdje
-	PVC posode za zelje, grozdje, repo
-	sodi inox 100 I... 15.990 SIT
-	kotli za žganjekuho
-	in vse potrebno za vinogradništvo
(pipe za sode, vehe, žveplo...)
NA ZALOGI
-	ječmen in koruza v 30 kg vrečah ali big bagih
-	pšenični otrobi, ječmenovi briketi
-	pesni rezanci
-	krmila in super koncentrati za govedo, prašiče, perutnino, kunce, ovce...
-	mineralna gnojila KAN 27%, UREA 46%,
NPK 15x15x15
PO UGODNIH CENAH
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI -DOSTAVANA DOM
SE PRIPOROČAMO!
PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO
PRODAMO GRADBENI PARCELI
□	LOKACIJA: naselje TIČJEK GORNJI GRAD
□	VELIKOST: 789 m2 in 858 m2
□	CENA: 5.107.356 SIT in 6.050.714 SIT
□	DODATNI OPIS: lepa sončna leaa ob asflatni cesti, komunalno urejeno stavbno zemljišče, s prostorskim planom namenjeno za stanovanjsko pozidavo, za stanovanjsko hišo in poslovno stanovanjski objekt.
Ugodni krediti v Banki Celje
Pregovor pravi, da priložnost zamujena, ne vrne se nobena. V Banki Celje se sicer trudimo, da svojim komitentom ponujamo vedno nove priložnosti, a vseeno ne zamudite posebne akcijske ponudbe kreditov od 10. septembra do konca leta.
Za zasebnike
Vsaka jesen obrodi s plodovi, zato smo se odločili, naj letos obrodi tudi z dobrimi poslovnimi idejami. V primerjavi z redno ponudbo smo nominalne obresti znižali še za pol odstotne točke. Ponudba velja tako za kratkoročne kot tudi dolgoročne kredite do pet let.
Za fizične osebe
Krediti za osebno potrošnjo imajo sedaj še za eno odstotno točko manjšo nominalno obrestno mero. Ponudba velja tako za namenske kot tudi nenamenske kredite za osebno potrošnjo
z odplačilno dobo do pet let, pa tudi za vse tiste, ki se boste odločili za hitri kredit ali zlati hitri kredit z odplačilno dobo do tri leta.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
banka celje
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00 e-mail: info@banka-cetje.si, http://www.banka-celje.si

OSREDNJA
knjižnica
CELJE
TQyiTJACTRAN
Aktualno
V Iskri Feriti na Ljubnem najkasneje marca zastor dokončno pade.
Portret poslanca Zamernika
Čevljarski mojster............ €
Praznik občine Nazarje
Zadovoljstvo je ustvarjati nekaj, kar ima trajne sadove.
Extempore Mozirski gaj 2003
Projekt dobiva mednarodne razsežnosti.. 8
Srečanje lokalnih časopisov
Brez velikih sprememb po
vstopu Slovenije v EU..........!
Intervju
Zdraviteljica Irena Gilberg
Prva liga malega nogometa
V Nazarjah na kolenih tudi Zagorjani.20
Na naslovnici: Utrinek z razstave Buče in jesensko cvetje v Mozirskem gaju
Bilo je prijetno in koristno, toda že v soboto je bil nov dan in potrebno je bilo pripraviti vse potrebno za izid tekoče številke, kije danes pred vami. In prav potem se v glavnem lokalni tiskani mediji tudi razlikujemo med seboj. Ogromna je razlika med tistimi, ki zagotavljamo lastne prihodke izključno na trgu, in tistimi, ki se v celoti ali pretežno financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti. Prav tako je ogromna razlika med časopisi glede na frekvenco izhajanja saj tedniki skorajda niso primerljivi z mesečniki, da tistih, ki izhajajo še bolj poredko, niti ne omenjam. Nič ni narobe z njimi, le primerjati se ne moremo.
Naj mi bo dovoljeno, da pričujoči uvodnik izkoristim za iskreno zahvalo vsem, ki ste omogočili brezhibno izvedbo 7. srečanja lokalnih časopisov Slovenije, še posebej pa sponzorjem na čelu z Občino Nazarje, sodelavcem Urošu, Heleni, Barbari, Mitju, Jožetu, Ediju, Cirilu, Cvetki, Tatiani, Benjaminu, Mariji in Igorju, vsem šestim predavateljem, Sonji Burger, Osnovni šoli Nazarje, Glasbeni šoli Nazarje, Muzeju Vrbovec, Daniju Grudniku -zastopniku vinogradništva Steyer, Francu in Rozki Tkavc ter Antonu Žagarju - članom ZŠAM Zgornje Savinjske doline, Radovanu Hlačunu, Rajku Krajncu in Športnemu društvu Vrbovec.
Uf, kakšno olajšanje! Pred tednom dni smo spravili »pod streho« 7. srečanje lokalnih časopisov Slovenije, katerega organizacijo smo prevzeli lani v Novi Gorici zjasno namero, da s tem dogodkom dodatno opozorimo na 35-letnico izhajanja Savinjskih novic. Verjetno se je tudi že vam kdaj zgodilo, da ste uspešno opravili kakšno pomembno nalogo, na katero ste se dolgo in temeljito pripravljali, potem pa je sledil občutek olajšanja, kot da bi vam s pleč padlo nekajkilogramsko breme. Tako približno sem se počutil v petek, ko smo se zvečer poslovili še od zadnjih udeležencev srečanja.
Nič ne pretiravam, če rečem, da je bilo letošnje srečanje vsebinsko in organizacijsko najboljše doslej, saj je bilo takšno mnenje tako rekoč vseh sodelavcev lokalnih časopisov, ki so prejšnji petek obiskali Nazarje. Nenazadnje je o tem po svoje govorilo že število udeležencev, ki pa je bilo tolikšno, to je treba objektivno priznati, tudi zaradi na novo vzpostavljenega razvida medijev pri ministrstvu za kulturo.
^ ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 36,26. september 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta ' 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon infaks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne
^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.
J
S PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV USODA ISKRE FERITI NA LJUBNEM BOLJ ALI MANJ JASNA
Najkasneje marca zastor dokončno pade
Kocka je padla in po vseh govoricah ter ugibanjih o usodi Iskrine poslovne enote na Ljubnem ob Savinji je dokončno jasno, da so proizvodnji navitih komponent in s tem delovnim mestom šteti dnevi oziroma meseci. Že nekaj časa je nekakšna javna skrivnost, da je zgradbo kupil Ijuben-ski podjetnik Iztok Podkrižnik, ki je informacijo brez zadržkov tudi potrdil.
Iztok Podkrižnik načrtuje v sedanjih Iskrinih prostorih širitev dejavnosti za danskega partnerja (foto: EMS)
Nekoliko bode v oči neuradna informacija, da seje obseg naročil v Ijuben-skem obratu povečal do te mere, da vodilni v Ljubljani razmišljajo celo o dodatnem zaposlovanju, čeprav je bila pred meseci napovedana ukinitev obrata izključno zaradi ekonomskih razlogov. Nekoliko za lase privlečena logika, saj je s pogodbo določeno, da ima Iskra Feriti prostore na razpolago do 1.1.2004, z možnostjo podaljšanja za tri mesece.
"To je zadnji rok za izselitev," pravi Podkrižnik, ki ocenjuje, da ročno delo, kakršno je uveljavljeno v Iskrinem obratu, nima v Sloveniji nobene perspektive. "Ne moremo prodajati več rok. Obstanejo in razvijajo se samo podjetja, ki imajo določeno znanje. Samo tako lahko konkuriramo v Evropi in svetu. Na žalost seje na Ljubnem pač zgodilo, kar seje," razlaga Podkrižnik, lastnik in direktor podjetja, ki ima vizijo postati eden najboljših proizvajalcev specialnih kovinskih izdelkov v Evropi. Pri Podkrižniku od tega cilja niso veliko oddaljeni, tudi z novimi prostori na lokaciji sedanje Iskre pa naj bi bil ta cilj lažje uresničljiv.
"Jaz sem se nameraval širiti na obstoječi lokaciji, vendar zaradi nerešenih denacionalizacijskih vprašanj to ni mogoče. Direktor Iskre Feriti iz Ljubljane mije dal namig, da je ta nepremičnina na razpolago. Letos smo podpisali strateško pogodbo z danskimi partnerji in moramo širiti. Bila je možnost odkupiti te prostore, zato sem se zelo hitro odločil,"je konkreten Podkrižnik.
Za delavce, ki so trenutno še na Iskrinem plačilnem seznamu, je seveda ključno vprašanje, ali bodo najkasneje čez pol leta še imeli delovno mesto, in stem zagotovljeno vsaj minimalno eksistenco. Novi lastnik prostorov zagotavlja, da možnosti zaposlovanja sploh niso zaprte, pogodba ga tudi zavezuje, da prevzame pet do deset v Iskri zaposlenih delavcev. Problem je vtem, da
bo Podkrižnikovo podjetje začelo na novi lokaciji uvajati nov program, zaradi zahtevnosti del pa lahko na delovno mesto računajo samo ljudje z najmanj peto stopnjo izobrazbe. "Podjetje se bo širilo na višji ravni, kot je trenutno Iskra, kar pomeni, da bodo delo dobili ljudje, ki obvladujejo znanja. Če bodo ljudje pripravljeni vlagati v nova znanja, je prioriteta zaposlovati ljudi iz domačega okolja," zagotavlja Podkrižnik, ki namerava na novi lokaciji začeti s proizvodnjo gotovih izdelkov, kot so specialna rezilna orodja za obdelavo kovin.
Neuradno smo izvedeli, da namerava Iskra Feriti ljubensko opremo in proizvodnjo preseliti v Bosno in Hercegovino. Ko pa smo pred štirinajstimi dnevi v pisni obliki povprašali direktorja Marka Živca, kako bodo v podjetju reševali problem presežnih delavcev, ki so povezani z izplačilom odpravnin, smo do zaključka redakcije ostali brez vsakršnega odgovora, kar lahko razumemo tuditako, dasi lastniki in vod-slvo Iskre Feriti s trenutno še njihovimi delavci in predvsem delavkami ne mislijo prehudo beliti možganov.
Savinjčan
URADNI ZAČETEK UREJANJA POSLOVNO-STANOVANJSKE CONE PODROŽNIK V MOZIRJU
Nova upravna stavba in Tušev prodajni center že
prihodnje leto
Delovni stroji gradbenega podjetja VNG Krajnc iz Celja so v četrtek, 18. septembra, pričeli z urejanjem komunalne infrastrukture v mozirskem Podrožniku, Krajše slovesnosti ob tej priložnosti' so se udeležili številni krajani, župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik pa seje ob tem spomnil dogodka izpred dobrih dvajsetih let, ko so na tem mestu že hrumeli gradbeni stroji. Temelji za postavitevtrgovskega centra so takrat ostali osamljeni, saj gradnja ni bila realizirana.
Tokrat naj ne bi bilo tako, saj so investitorji resno pristopili k izvedbi projektov. Tako naj bi Podrožnik že v najkrajšem času postal gradbišče, na katerem bo
izdneva vdan boijjasno, kaj bo na tem mestu stalože v prihodnjem letu: upravna zgradba s servisnimi službami, od davčnih do geodetskih, upravna enota in konec koncev tudi občinska uprava, v neposredni bližini pa je predviden tudi Tušev poslovni center ter več manjših obrtnih delavnic. Začela se bo tudi gradnja krožišča, ki naj bi umirilo promet na tem območju.
Takoj za omenjenimi projekti bodo lahko stekla tudi dela na vzpostavilvi komunalne infrastrukture za individualno stanovanjsko gradnjo. Seveda v primeru, da bo za to dovolj interesentov.
Benjamin Kanjir
Namesto lopate je v zemljišče v Podrožniku zakopal bager podjetja VNG Kranjc (foto: Ciril M. Sem)
©
■au
CELJE
Prvi korak k povezanosti turizma Savinjske regije
Okrog 80 od nekaj več kot sto vabljenih predstavnikov občin statistične Savinjske regije, gospodarskih subjektov, organizacij in pristojnih državnih organov je pred tednom dni v Celju podpisalo pismo o nameri za sodelovanje pri pripravi in izvedbi skupnega projekta Trženje in upravljanje Savinjske regije kot turistične destinacije.
Z omenjenim projektom bo regija skušala po vzoru uspešnih praks vtu-jini povezati množico turističnih programov in pobud ter pridobiti državna sredstva za razvoj turizma, končni cilj pa je ustanovitev organizacije, ki bo na regionalni ravni vodila in usklajevala vse dejavnosti v zvezi s turizmom. Iz Zgornje Savinjske doline so bili v projekt poleg vseh šestih tukajšnjih občin
povabljeni: Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, Logarska dolina d.o.o., ZKZ Mozirje, EH D Mozirski gaj, Hotel Plesnik Logarska dolina, Hotel Benda Mozirje, Penzion Raduha Luče, Rekreacijski centeršmica Luče, Šport center Prodnik Juvanje, Kamp Menina Varpolje in Gostišče GTC 902 Gornji Grad.
KF
SKLENJENE POGODBE ZA VZDRŽEVANJE IN OBNOVO REGIONALNIH CEST
Po polžje, vendar se premika
Direkcija za ceste RS je po končanem javnem razpisu sklenila enoletne pogodbe z devetimi izvajalci za redno vzdrževanje 5918 kilometrov državnih cest. V sklop teh del spadajo krpanje vozišč, obnova makadamskih vozišč, manjša popravila zidov, spremembe talnih obeležij, nujne zamenjave varnostnih ograj in vertikalne signalizacije, redno vzdrževanje glavnih, regionalnih in dela hitrih cest ter izvajanje zimske službe. Glede na območje državnih cest bo podjetje Vzdrževanje in obnova cest Celje vzdrževalo 720 kilometrov cest.
Nas je predvsem zanimalo, kaj je z večkrat napovedano obnovo najbolj dotrajanih odsekov cest na območju Zgornje Savinjske doline, kjer se zadeve vdoločenih primerih vlečejo po polžje. Takšen primer je prav gotovo desetkilometrski odsek regionalne ceste med Ljubnim in Lučami, kjer se, po zagotovilih prometnega ministra Jakoba Presečnika, predvideva rekonstrukcija poškodovanega 740 metrov dolgega odseka pred Lučami. Poleg obnove vozišča bodo zgrajene vse potrebne oporne in podporne konstrukcije, kamnite zložbe, pilotske stene, sanirani obstoječi podporni zidovi, zgrajeni novi prepusti, urejeno odvodnjavanje terzaščite-na in preurejena komunalna infrastruktura. Po ministrovih besedah naj bi dela, vredna 424,2 milijona tolarjev, podjetje SCT iz Ljubljane, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, dokonča-
lo v 16 mesecih.
Na odseku skozi zaselek Prihova se načrtuje obnova poškodovanega vozišča v dolžini 900 metrov. Poleg obnove vozišča bo urejeno odvodnjavanje ter zgrajen nov ploščat prepust. Na podlagi javnega razpisa je bil za izvajalca del izbran VOC Celje. Investicijska vrednost del, ki morajo biti dokončana v štirih mesecih, je
69.2	milijona tolarjev. V 45 dneh naj bi bila izvedena protiprašna zaščita makadamskega vozišča Podlom-Kranjski Rak-Podvolovljek v dolžini 1060 metrov. Z izvajalcem CMC Celje je bila sklenjena pogodba v višini
63.2	milijona tolarjev.
Vsa dela naj bi začeli izvajati predvidoma še ta mesec ali najkasneje v začetku oktobra. Po pogodbije namreč treba izvesti nekatere postopke, ki so nujni pred samim začetkom del.
Savinjčan
REFERENDUM 0 OMEJITVI POSLOVANJA TRGOVIN OB NEDELJAH
Nedeljski nakupi samo
še izjemoma
Na nedeljskem referendumu je na vprašanje, ali bi zadostovalo, da so trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki namesto vsako nedeljo odprte le deset nedelj na leto, oddalo pritrdilen odgovor 57 odstotkov volivk in volivcev. Za neomejeno odprte trgovine ob nedeljah se je opredelilo le 43 odstotkov volivcev.
Na območju Upravne enote Mozirje je okrajna volilna komisija po preštetju glasovalnih lističev ugotovila skoraj enak rezultat kot na državnem nivoju. Od 13.263 v volilni imenik vpisanih prebivalcev Zgornje Savinjske doline se jih je na referendumu izjasnilo 3.639 ali 24,44 odstotka vseh upravičencev.
Po neuradnih podatkih okrajne volilne komisije je na vprašanje, ali bi zadostovalo, da so trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami, razen trgovin na bencinskih servisih, letališčih, avtobusnih in železniških postajah, mejnih prehodih, hotelih ter v bolnišnicah, namesto vsako odprte le deset nedelj oziroma praznikov, pritrdilno
odgovorilo 2.068 Zgornjesavin-jčanov (56,83 odstotkov), za neomejeno nedeljsko nakupovanje pa seje odločilo 1.544zgornjesav-injskih volivk in volivcev (42,43 odstotkov).
Kotje znano, seje referendumsko vprašanje nanašalo na novelo zakona o trgovini, ki ga je v parlamentarni postopek vložil poslanec NSi Janez Drobnič. Po predpisih državni zbor eno leto ne sme sprejeti odločitve, ki bi bila drugačna od na referendumu izražene volje državljanov. Po pričakovanjih bo državni zbor Drobničev zakon skladno z izidom referenduma potrdil še letos.
Savinjčan
9. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI 5. OKTOBRA
Sejemski vrvež ■ spomini na stare case
Ste si lani v oktobru ogledali Lenartov sejem na Rečici ob Savinji? Če ste si, se boste tudi letos zagotovo vrnili; če pa vas lani na Rečico ni bilo, imate v nedeljo, 5. oktobra, zopet možnost, da si ogledate to narodopisno prireditev. Letos jo člani Turističnega društva Rečica ob Savinji pripravljajo že devetič.
Če želite, lahko pobrskate po skrinjah in omarah za oblačili iz preteklosti in se oblečete, kot seje nekdaj spodobilo za velik sejmanji dan. Ta se bo na Rečici pričel v nedeljo ob 9. uri. Tedaj bodo trška policaja in župan prvič stopili na oder, nagovorili zbrano množico in dvignili trško zastavo. Na paruču se bo pripeljala tudi prava kmečka družina, policaja pa bosta poskrbela za ustrezen sejemski red. V nedeljo boste lahko na Lenartovem sejmu marsikaj kupili, barantali za ceno ali pa si preprosto ogledali, kako so nekdaj "glihali in kupčevali" naši očetje in dedje. Na štantih bodo svoje izdelke na ogled postavili, in jih seveda tudi prodajali, lectar, zeliščar, kovač, čebelar,
na prodaj bo vse polno domačih dobrot in drugih uporabnih izdelkov. Skratka, Lenartov sejem, ki bo v nedeljo 5. oktobra 2003, bo živahen kot vsi do sedaj, zato si ga je vredno pobliže ogledati.
Hkrati pa člani Turističnega društva Rečica vabijo vse domače obrtnike in rokodelce, ki menijo, da bi bili njihovi izdelki primerni za prodajo na Lenartovem sejmu ali, ki bi radi kako drugače sodelovali v sejemskem vrvežu. Seveda pa Rečičani vztrajajo pri zasnovi sejma: na sejmišče še vedno ne pustijo nikomur, ki bi želel prodajati plastičen cenen kič ali podobne reči, ki pač ne sodijo na sejme, kot sojih pripravljali v času med obema vojnama.
Marija Sukalo

PORTRET POSLANCA MIRKA ZAMERNIKA (SDS)
Čevljarski mojster
V drugačnih okoliščinah bi poslanec in predsednik parlamentarne komisije, ki raziskuje ozadje napada na novinarja Večera Mira Petka, Mirko Zamernik ne skrival vzrokov za navdušenje. Prve aretacije domnevnih napadalcev na novinarja, ki je brez pomislekov in samocenzure razgaljal nepravilnosti novodobnih koroških mogotcev, povezanih v klane, ki morebiti sežejo mnogo više po politični in družbeni lestvici, kot je videti s prostim očesom, so brez dvoma obetavna prva lastovka, ki v resnici še ne zagotavlja pomladi.
O »šefu« parlamentarnih preiskovalcev Zamerniku ima lahko človek takšno ali drugačno mnenje, vendar njemu in celotni komisiji ni mogoče odrekati zaslug za to, da seje nekaj koroških nepridipravov že znašlo za rešetkami, V resnici gre za majhne, vendar pomembne ribe, medtem ko se naročniki umora še vedno sprehajajo na prostosti, čeprav naj bi se po zagotovilih policije intožilstva roka pravice prav kmalu dotaknila tudi njih.
Dve leti in pol po tem, ko sta dva neznanca v Mežici napadla Večerovega novinarja Mira Petka, je uspelo policiji in tožilstvu »dodihati«, vendar se Zamernikše vedno ne more znebiti občutka, da ga državni organi ne želijo informirati o vseh potrebnih zadevah. Za policijski del izvršne oblasti in tožiistvoje postal malodane bolj nadležen element kot vse nepravilnosti, ki se v državi Sloveniji dogajajo dnevno, očitno brez prave volje pristojnih, da iz države, ki je vse bolj podobna južnoamerškim diktaturam kapitala in korupcije, naredi vsaj vzorec pravne države.
Očitki raznih Pogorevcev, Cerarjevih, Kropetov in ostalih dobro plačanih državnih birokratovo nestrokovnosti, predvsem Zamernika in z njim vred celotne politike, zvenijo kot neresen poskus umivanja lastnega obraza, ki kljub samozvani visoki usposobljenosti in močni sapi ne izbriše dejslva, da so jim zadeve hote ali nehote ušle izpod kontrole. Z namenom ali brez je Zamernikova komisija vzbudila pri ljudeh občutek, daje vendarle še nekdo v tej državi, ki ne pometa pod preprogo.
Zamerniku in celotni parlamentarni komisiji je kristalno jasno, kdo stoji za napadom na Petka, s tem so bili seznanjeni tudi pristojni državni organi, ki tako ali tako hitijo razlagati, da so za nerešen primer Petek krivi v komisiji in mediji, ki so policiji in tožilcem dihali za ovratnik. Narobe svet in nekaj konkretnih groženj, ki Zamernika ne mislijo odvrniti od začetega dela, čeprav, v resnici, kdaj pa kdaj pomisli, ali ni usoda in varnost njega in predvsem družine nad tem, kar počne za »narodov blagor«.
Mirko Zamernik je prvič ogrel ozračje še kot anonimnež pred desetimi leti na zboru krajanov v Lučah, ko so razpravljali o odpravi posledic po poplavi. Naključje je, da seje zbor in vse, karje sledL lo, zgodilo točno na datum napada na Mira Petka. Zamernik ne verjame v naključja, zato pa vedno posluša notranji glas, ki gaje vsaj doslej skozi težave in nevšečnosti praviloma pripeljal do zastavljenega cilja. V življenju je potrebno vedeti, kaj početi z lastno osebnostjo, kar ni povezano z Zamernikovim dvomom o končnem uspehu Petkovega primera, ki seje vsem posledicam navkljub moral zgoditi. Preprosto, zaradi razjasnilve realne podobe v Sloveniji in pravni državi v posmeh. Odgovornost slehernega
Mirko Zamernik (foto: EMS)
v tej državi je v primeru Petek na dlani in očeh avditorija, ki nenazadnje odmerja tudi volilne glasove. Poslanec iz Luč sedi v parlamentarni klopi že
osmo leto, vendar še zdaleč ne misli, da bo v politiki »končal« kariero. V dolgih letih seje naučil nekaj življenjskih resnic, ki potrjujejo dejstvo, da so spremembe edina stalnica, zato je hvaležen za vsako kritično pripombo ljudi. Mirko Zamernik pred osmimi leti ni enak Mirku Zamerniku danes. Postal je umirjen in dvakrat premisli vsako izrečeno besedo. Tudi takrat, ko brezkompromisno zavrne očitek direktorja slovenjgraške policije Srečka Kropeta, o tem, katere čevlje naj sodi ta ali oni Kopitar. Kamenikovi in ostalih izkoriščevalcev pravosodnega sistema so gotovo bolj ustrojeni na stopala policije in tožilstva, ki ne zmoreta pravnomočno spraviti za zapahe nikogar, z izjemo kurjih tatov.
Po tem, koliko slovenske gnilobe mu je uspelo spoznati v času vodenja parlamentarne komisije in tudi sicer, je previdnost na mestu. 28. februar 2001 ni zaznamoval in spremenil življenja samo Miru Petku, v nekem smislu je »žrtev« tudi Mirko Zamernik, ki kot predsednik parlamentarne komisije želi in hoče delati nad osebnimi in strankarskimi povezavami in interesi. Začelo seje napornejše obdobje njegovega parlamentarizma.
Savinjčan
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Na Rečici do nadaljnjega le dva oddelka vrtca
Mozirski občinski svetniki so z vabilom na sedmo redno sejo, ki je bila pred dobrim tednom dni, prejeli tudi predlog rebalansa občinskega proračuna za leto 2003. Zaradi pobude, da se na Rečici v prostorih stare šole ustanovi še en oddelek vrtca, sta upravi vrtca in občine pripravili temeljito analizo, kaj bi takšna sprememba pomenila pri nadaljnjem poslovanju. Pobudniki so na podlagi izvedene ankete zagotavljali, da je tretji oddelek možno napolniti do te mere, da bi bil tudi ekonomsko upravičen.
Občina zagotavlja sredstva za delovanje zavoda glede na število otrok, ki obiskujejo vrtec, in ne na največje število, ki ga določajo normativi. Povedano drugače: vzgojiteljico in njeno pomočnico je potrebno plačati enako, ne glede na to, ali je v oddelku 19, karje minimum, ali 24 otrok, kar predstavlja maksimum.
Po dolgotrajni razpravi so svetniki ravnateljico mozirskega vrtca Ano Kladnik zadolžili, da pridobi točno število zainteresiranih otrok na podlagi prijav. Slednje so edino merilo, da bo otrok tudi v resnici vstopil v vrtec. Na podlagi rezultatov bodo svetniki na eni izmed naslednjih sej znova odločali o tem vprašanju.
Rebalans proračuna je bilo treba sprejeti zaradi uskladitve med proračunskimi porabniki. Na-
jdaljša je bila razprava in tudi posebno glasovanje glede potrebnosti asfaltne preplastitve parkirišča pred vstopom v Mozirski gaj in izgradnje javne razsvetljave v Lokah. Obe postavki sta ostali v rebalansu, ki so ga svetniki po večih urah razprav tudi sprejeli.
Več svetniških vprašanj se je nanašalo tudi na gradnjo komunalne infrastrukture v Podrožniku in izbiro inženiringa. Svetniki so izvedeli, daje bilo za ta posel izbrano podjetje Constructa inženiring, ki bo po končanju del v občinski proračun odvedlo okoli 40 milijonov tolarjev iz naslova komunalne ureditve. Prav tako bo prešla v občinsko last vsa zgrajena infrastruktura.
Benjamin Kanjir

SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE NAZARJE
Zadovoljstvo je ustvarjati nekaj, kar ima trajne sadove
V četrtek, 18. septembra, torej prav na dan občinskega praznika, ki ga v Nazarjah praznujejo v spomin na vpis tamkajšnje popolne osnovne šole v register vzgojno-izobraževalnih zavodov Republike Slovenije, so v nazorskem kulturnem domu na slavnostni seji podelili letošnja občinska priznanja. Zlati grb je za izjemne zasluge pri obnovi gradu Vrbovec prejel direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner, podelili pa so tudi dva grba, štiri priznanja župana in dve posebni priznanji.
V slavnostnem govoru je nazorski župan Ivan Purnat preletel najpomembnejše občinske investicije v zadnjem obdobju in pri tem še posebej izpostavil gradnjo daljinskega ogrevanja, ki se bo nadaljevala v prihodnjih tednih. Izrazil je zadovoljstvo nad stabilnostjo delovnih mest v na-
razvoj turizma in prav to je bil razlog, da se je Občina Nazarje odločila podeliti zlati grb Milan Cajnerju, brez katerega posebnega čuta do kulturne dediščine in podjetniške drznosti grad Vrbovec danes zagotovo ne bi bil takšen kot je. Cajner seje v imenu vseh prejemnikov priznanj zahvalil občin-
Slovenska himna v počastitev praznika občine Nazarje
(foto: Ciril M. Sem)
jvečjih podjetjih, zlasti v Elkroju, ki kljub izjemno zaostreni konkurenci v tekstilni panogi uspeva ne samo ohranjati tržni položaj ampak tudi širiti mrežo lastnih prodajaln v Sloveniji. Prav na dan praznika so odprli deseto v Murski Soboti.
Po Purnatovem mnenju so lahko v Nazarjah glede prihodnjega razvoja zmerno optimistični, saj se obeta tehnološka in ekološka sanacija tovarne ivernih plošč, Hišni aparati nadaljujejo z intenzivnim razvojem in prodajo ter krepijo svojo vlogo v koncernu Bosch Siemens, uspešno pa rastejo tudi nekatera podjetja iz segmenta malega gospodarslva, kot na primer Kovinoplastika Benda in Cigale d.o.o.
Predvsem na račun obnovljenega gradu Vrbovec imajo Nazarje dobre pogoje tudi za dostojno varovanje kulturne in zgodovinske dediščine ter
skemu svetu za izkazano čast ter dodal, daje zadovoljstvo ustvarjati nekaj, kar ima trajne sadove.
Bogat kulturni program slavnostne seje so izvajali učenci nazorske glasbene in osnovne šole pod vodstvom mentorjev in učiteljic tertrobilni kvartet, ki ga sestavljajo bivši učenci GŠ Nazarje. Šola bo v prihodnjem obdobju v Nazarjah znova kmalu v ospredju, saj manjkajo le še slaba tri leta do častitljive obletnice, 220-letnice šolstva. Že leta 1786 so namreč v Nazarjah odprli trivialno šolo, v kateri so učenci poleg verouka dobili tudi osnovno znanje branja, pisanja in računanja. To je bila ena najstarejših šol v Zgornji Savinjski dolini, ki je z zavednimi slovenskimi duhovniki veliko pripomogla k ohranjanju slovenskega jezika.
Franci Kotnik
Prejemniki priznanj občine Nazarje v letu 2003:
Zlati grb občine Nazarje:
- Milan Cajner, direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje - za izjemne zasluge pri obnovi gradu Vrbovec
Grb občine Nazarje:
-	Franc Tkavc iz Nazarij - za dolgoletno uspešno delo v komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, delo z mladimi in aktivno delovanje v ZŠAM Zgornje Savinjske doline
-	Elkroj Modna oblačila d.d. iz Nazarij - za uspešno gospodarjenje v zahtevni panogi tekstilne industrije, ohranjanje delovnih mest in dobro sodelovanjem z lokalnim okoljem
Posebno priznanje:
-	Glasbena šola Nazarje - ob 10-letnici samostojnega delovanja
-Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti - ob 30-letnici delovanja društva
Priznanje župana:
-Alojz Fricelj iz Potoka - za prizadevno delo pri postavitvi športnih objektov na Lazah in dolgoletno delo v PGD Gorica ob Dreti
-	Zvonka Zakrajšek iz Lačje vasi - za dolgoletno požrtvovalno delo v Društvu tabornikov - Rod Sotočje ter organizacijo in vodenje kulturnih prireditev v KS Kokarje
-	Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Dreti - za uspešno organizacijo srečanja gasilskih društev z imenom Šmartno
-	Eva Ribežl iz Pustega Polja - za odličen uspeh na maturi
TUŠ PODARJA SVOJE IZDELKE MIMOIDOČIM
»Kjer stojim, tam delim«
Trgovine Tuš nudijo kupcem tudi številne izdelke lastne blagovne znamke. Ponudba Tuševih izdelkovje iz leta v leto večja, do sedaj pa jih je registriranih že več kot 400. Ker želi podjetje Tuš te izdelke čimbolj približati potrošnikom, so se odločili, da bodo v septembru pričeli izvajati promocijsko akcijo »Kjer stojim, tam delim«. Namen akcije je, da v roku enega leta med Slovence razdelijo dva milijona različnih izdelkov, kar pomeni »vsakemu Slovencu enega«.
Družba Tuš je s podobno promocijsko akcijo, ko so razdelili 19.200 lučk, že sodelovala na Koprski noči in Noči pod kostanji na Dobrni. Zaradi dobrega odziva so se odločili akcijo ponoviti in promocijsko razširiti še na preostale Tuševe izdelke.
LP
©


GRAD VRBOVEC NAZARJE
Kulturna in naravna dediščina za prihodnje rodove
V sklopu prireditev ob občinskem prazniku so v Nazarjah prejšnji torek predstavili novo brošuro o gradu Vrbovec, s katero je Občina Nazarje obogatila fond promocijske literature o zgodovinski dediščini kraja, hkrati pa je brošura za razliko od monografije o Vrbovcu primerna tudi za distribucijo večjemu številu prejemnikov. Ob tej priložnosti so v muzeju Vrbovec odprli tudi razstavo fotografij naravnih vrednot v občini Nazarje.
Brošuro o Vrbovcu je predstavil avtor besedila Aleksander Videčnik, ki se je sprehodil skozi zgodovino gradu in poudaril nekaj najpomembnejših mejnikov. Obžaloval je dejstvo, da je bil grad med drugo svetovno vojno hudo poškodovan, saj so Nemci leta 1942 porušili cerkvico sv. Jožefa na skali znotraj obzidja, dve leti kasneje pa so partizanske enote pri osvobajanju Zgornje Savinjske doline grad požgale, da se vanj Nem-
Nazarje pa se lahko ponašajo ne samo s kulturno ampak tudi z naravno dediščino. Celjska območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) je v sodelovanju z Občino Nazarje pripravila zbirko fotografij, ki prikazujejo številne naravne lepote v tukajšnji okolici. Fotografije sta na otvoritvi razstave z naslovom Bogaslvo narave - dediščina prihodnjim rodovom predstavila Mojca Tomažič, vodja
Razstavo fotografij o naravni dediščini v nazarski občini je predstavil njen avtor Tomaž Acman (foto: Ciril M. Sem)
ci ne bi mogli več vrniti. Do celovite obnove Vrbovca je bilo treba nato počakati skoraj petdeset let, največ zaslug, daje bila realizirana, pa gre pripisati Gozdnemu gospodarsh/u Nazarje na čelu z direktorjem Milanom Cajnerjem.
V brošuri je zapisana, in na ta način ohranjena pred pozabo, tudi legenda o Hudičevi skali, na koterije stal prvotni grad (njegovo podobo prikazuje Vischerjeva grafika iz leta 1648), sedaj pa je na njej znotraj grajskega obzidja razgledna ploščad. Visoko skalo naj bi po omenjeni legendi na tem mestu pustil hudič, kije delal uslugo enemu od ubogih podložnikov takratne grajske gospode.
območne enote Celje, in avtor Tomaž Acman.
O pomenu ohranjanja naravne dediščine je spregovoril tudi direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič, kije ob tem predstavil vsebino dela zavoda in način sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, ki so pristojne za prostorski razvoj posameznega območja. Njihova odgovornost je sedaj zelo velika, saj lahko strokovno mnenje in priporočila ZRSVN upoštevajo ali pa tudi ne. Krajčič je pohvalil odlično sodelovanje z Občino Nazarje in županom Ivanom Purnatom, ki razume pomen varstva narave v industrijsko izrazito obremenjenem okolju.
Franci Kotnik
EXTEMPORE MOZIRSKI GAJ 2003
Projekt dobiva
mednarodne razsežnosti
V sklopu prireditev praznovanja Občine Mozirje je Kulturno društvo Jurij Mozirje organiziralo že deveto tradicionalno srečanje slikarjev pod naslovom Extempore Mozirski gaj 2003. Udeleženci letošnjega srečanja so prišli z vseh koncev Slovenije, dva pa tudi izven meja.
Udeleženci extempora so srečanje izkoristili tudi za izmenjavo mnenj in izkušenj (foto: Ciril M. Sem)
Druženje umetnikov v zadnjih letih poteka kot dvodelna prireditev. Prvi del je namenjen delu, torej poustvarjanju videnega, idej in notranjih zamisli na slikarska platna. Od 17.do20.septem-bra so tako lahko domačini in obiskovalci opazovali umetnike pri njihovem delu. Večina si je za motive izbrala mozirski trg. Nič čudnega zato ni bilo, če so se ljudje ustavljali ob ustvarjalcih, občudovali njihovo delo in ga primerjali z videnjem skozi svoje oči.
Zadnji dan srečanja so se slikarji zbrali na tako imenovani delovni razstavi, kije bila postavljena v Slomškovi dvorani. Na razstavi so sodelujoči predstavili nastala dela, najprej drug drugemu, saj se lahko največ naučijo ravno na ta način, nato pa še obiskovalcem.
Na letošnjem extemporu, katerega
duhovni vodja je bil tudi tokratdr. Jožef Muhovič, so sodelovali: Danica Janžovnik, Lojze Zavolovšek, Drago Jerman, Peter Matko, Anka Rakun, Igor Banfi, Marjana Verbuč, Lucijan Bratuš, Maja Zajc Sobočan, Vojko Gašperut, Rado Jerič, VinkoŽeieznikar in Jure Repenšek, ki sije kot predsednik KD Jurij tudi zamislil tovrstno izvedbo extempora. Slikarjem iz Slovenije sta se pridružila Avstrijka Silva Božinova Deskoska in Makedonec Dimitar Malidanov.
Kulturni program ob otvoritvi razstave so pripravili Koledniki KD Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek. Drugi del srečanja, ki bo namenjen izobraževanju udeležencev, okrogli mizi in razstavi, bo novembra v mozirski galeriji.
Benjamin Kanjir
KINO NAZARJE
Sobota, 27.9. ob 20.00 in nedelja, 28.9. ob 17.00:
BESNO MAŠČEVANJE - akcijska drama
Režija: F. Gary Gray
Igrajo: Vin Diesel, Larenz Tate, Timothy Olyphant, Jacqueline Obradors
7.	SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE V NAZARJAH
Brez velikih sprememb po vstopu Slovenije v EU
V sklopu praznovanja 35-letnice izhajanja Savinjskih novic smo v petek, 19. septembra, v Nazarjah organizirali 7. srečanje lokalnih časopisov Slovenije. Udeležilo se ga je skoraj sto sodelavcev lokalnih časopisov z vseh koncev države, od novinarjev in urednikov do lastnikov in tržnikov. Po ocenah udeležencev je srečanje odlično uspelo, tako po organizacijski kot vsebinski plati.
Marko Jensterle, svetovalec vlade
iz Ministrstva za kulturo, je uvodoma predstavil aktualno stanje na področju tiskanih medijev v Sloveniji, ki se v zadnjem obdobju bish/eno ne spreminja. Trenutnoje pri ministrstvu evidentiranih 156 tiskanih medijev, ki se smatrajo kot lokalni (mednje štejejo tudi regionalne časopise).
Branost časopisov v Sloveniji v letu 2002 in prvem polletju 2003 je predstavila Brigita Femec, vodja projekta Nacionalne raziskave branosti v podjetju Cati iz Ljubljane. Po njenih besedah branost tiskanih medijev rahlo upada na račun elektronskih, branost lokalnih časopisov pa je še vedno na zelo visokem nivoju.
Osrednjo temo z naslovom »Piarov-ci« in novinarji - zavezniki ali nasprotniki? je vodil Božidar Novak, direktor
Kako pripraviti zanimive članke za bralce je udeležence srečanja poučila Jožica Hribar, odgovorna urednica Kmečkega glasa (foto: Ciril M. Sem)
SPEM Komunikacijske skupine iz Maribora. V razpravi je bilo izoblikovano mnenje, da so lahko odnosi med novinarji lokalnih časopisov in predstavniki za odnose z javnostmi konstruktivni, če gre za obojestransko korektno sodelovanje.
V nadaljevanju so novinarji in uredniki prisluhnili odgovorni urednici Kmečkega glasa Jožici Hribar, ki jim je svetovala, kako pripraviti zanimive članke za bralce, mag. Aleš Lisac, direktor marketinškega podjetja Lisac&Lisac iz Ljubljane, pa je last-
nikom in tržnikom predstavil nekaj metod, kako uspešno tržiti oglasni prostor v lokalnem časopisu.
Gregor Krajc, državni sekretar -tiskovni predstavnik vlade, je v sklepnem delu srečanja povedal, da ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo bistvenih sprememb za lokalne časopise ni pričakovati, saj je zakonodaja na področju medijev povsem v pristojnosti držav članic.
V družabnem delu srečanja so si udeleženci ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec, se okrepčali v tamkajšnji restavraciji, novinarji in uredniki pa so se za konec pomerili še v nogometni tekmi, ki seje končala z miroljubnim rezultatom 3:3. Organizator 8. SLČS v letu 2004 bo podjetje Notranjske novice d.o.o. iz Logatca.
Franci Kotnik
Nov servisni center je rezultat podjetniškega izziva
Družinsko podjetje Jožeta Novaka, samostojnega podjetnika iz Okonine, je v četrtstoletnem obdobju s trdim in strokovnim delom že nakazalo, da ne sodi med tiste, ki bi radi čez noč preveč, nato pa jim zmanjka moči. Nasprotno, dosedanja delovna vnema, ki se je prijela cele družine, je kljub težjim pogojem dela postopoma gradila njihov ugled, sedanji čas pa narekuje razvoj in še sodobnejše tehnološke storitve.
Nov servis na novi lokaciji se razprostira na 325 kvadratnih metrih površine. Skladišče meri dodatnih sto kvadratnih metrov, k tem pa je potrebno dodati še prodajalno rezervnih delov. Investicija je veljala več kot 50 milijonov tolarjev, v novem servisnem centru pa bodo zaposlitev poleg družinskih članov našli še trije kvalificirani serviserji.
Ob otvoritvi novih poslovnih
Zato so Novakovi sklenili, da bodo sledili tem zahtevam in uspelo jim je zgraditi sodoben servisni center ob regionalni cesti Mozirje - Logarska dolina. Pot razvoja so pričeli z an-tikorozijsko zaščito vozil in menjavo gum, v letu 1997 so omenjene storitve razširili na tovorna vozila in traktorje, z opremo za avto optiko pa so že v letu 2000 opravili meritve in popravila na 500 vozilih.
Jože Novak dejavnost postopoma prenaša na sina Damjana (foto: Jože Miklavc)
prostorov je Jože Novak izpostavil zasluge za novo pridobitev žene Darinke ter sinov Robija in Damjana. Slednji bo postopoma prevzel dejavnost podjetja za očetom in seje na otvoritvi zahvalil vsem partnerjem, ki so sodelovali pri investiciji, še posebej pa je omenil podjetja Sava Kranj, Vulco in Goodyear.
Janez Kaker, predsednik Območne obrtne zbornice Mozirje, je v svojem nagovoru med drugim dejal: »Na obrtni zbornici smo prepričani, da bo malo gospodarstvo v prihodnje zagotavljalo identiteto slovenskemu gospodarstvu. Zato smo veseli, da si ljudje tudi pri nas v Zgornji Savinjski dolini ustvarjajo pogoje za nastanek in razvoj malega gospodarstva in obrti ter da imamo takšne ljudi, ki sprejemajo nove izzive. Med njimi ste gotovo tudi vi, gospod Novak z vašo družino, zato vam ob tej novi pridobitvi iskreno čestitam in želim poslovnih uspehovtudi v prihodnje.«
Po nagovoru Franca Poličnika, ki je slikovito opisal podjetne člane družine Novak ter Okoninčane, in čestitkah županje občine Ljubno Anke Rakun je sledilo rezanje traku in zdravica s šampanjcem. Gostje so si nato ogledali nove prostore in tehnološko opremo ter se razvedrili na pravi veselici.
Jože Miklavc
@

BUČE IN JESENSKO CVETJE V MOZIRSKEM GAJlT
Odličen obisk napoveduje tradicionalno razstavo
V Mozirskem gaju od sobote, 20. septembra, poteka zanimiva razstava z naslovom Buče in jesensko cvetje. Na ogled je preko 150 vrst buč in suhega cvetja, vse skupaj pa je povezano v občudovanja vredne aranžmaje. Častno pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel prof. dr. France Bučar, ki je v nedeljo tudi sam obiskal Mozirski gaj.
Ideja za postavitev razstave buč se je Jožetu Skornšku porodila že pred leti ob obiskovanju podobnih razstav širom Evrope. Projekt je bil povezan z velikimi stroški. Potrebno je bilo kupiti semena in pripraviti dva hektara zemlje, v katero so ta semena posejali. Letošnja suša je zahtevala tudi stalno zalivanje rastlin, sicer bi bil pridelek zelo skromen.
Zaradi odličnega obiska v prvih dveh dneh so se organizatorji že odločili, da razstavo uvrstijo na seznam vsakoletnih prireditev.
Buče bodo tako v Mozirju postale stalne spremljevalke cvetja.
Na pobudo dolgoletnega prijatelja Mozirskega gaja Mita Trefalta so organizatorji za častno pokroviteljstvo nad razstavo naprosili dr.
DR. FRANCE BUČAR:
»Gre mi le za to, da lahko kaj pametnega in koristnega naredim«
-	Poznamo vas po premišljenih in preudarnih nastopih, s katerimi ste krojili slovensko osamosvajanje, vodili prvi demokratično izvoljeni parlament in orali ledino slovenske samostojnosti. Se vam zdi, da je bil za vse to potreben človek, ki živi v sozvočju z naravo?
Drugače človek niti ne more živeti. Vsaj če je normalen ne.
-	Ste danes prvič v Mozirskem gaju?
Ja, tukaj sem res prvič. V Mozirju pa sem bil že večkrat.
-	Kljub temu ste se odločili in sprejeli pobudo organizatorjev, da prevzamete častno pokroviteljstvo nad razstavo?
S tem nisem imel problemov. Edini problem je bil to, da sem zelo zaseden. Že od jutri naprej bom zopet odsoten in sem v veliki časovni stiski.
-	Pravijo, da ste naj buča slovenskega osamosvajanja. Imamo ljudje po vašem mnenju z bučami kakšno skupno točko?
Kot ostali ljudje jih imam tudi jaz. Včasih smo bolj bučasti, velikokrat ga tudi kaj polomimo. Seveda pa je buča zelo koristna rastlina. Se pravi, da to ni psovka, ampak ravno obratno. To je poklon.
-	In kaj France Bučar počne po predsedniških volitvah, pred katerimi je bii dnevno na očeh javnosti?
Isto kot prej. Ves čas imam iste probleme, iste zaposlitve. Konec koncev, tudi če bi želel, ne more biti drugače. Ves čas sem namreč angažiran, enkrat tu, drugič spet drugje. Zaposlitve so enake kot prej.
-	Torej ostajate na slovenski družbeno politični sceni?
Meni ne gre za to, da bi ostal na sceni, gre mi le za to, da sem aktiven, da lahko kaj pametnega in koristnega naredim. To pa je tudi vse.
Benjamin Kanjir
France Bučar
(foto: Ciril M. Sem)
Franceta Bučarja, ki brez dvoma sodi med naj slovenske buče. Dr. Bučar se je z veseljem odzval na pobudo in si kljub pomanjkanju časa razstavo v spremstvu žene v nedeljo tudi ogledal.
Predstavili novo Fiatovo
uspešnico
Ob dnevu odprtih vrat so si pri Avtu Žunter v Okonini številni ljubitelji jeklenih konjičkov ogledali novega punta (foto: Jože Miklavc)
Prejšnji petekinsobotosovsalonu Avto Žunter v Okonini, kottudi v ostalih pooblaščenih prodajnih salonih Fiata vSIoveniji, predstavili letošnji hit, novi punto. Povabilu na dan odprtih vrat pri Žunterjevih so se odzvali številni sedanji vozniki puntov ter kar
nekaj tistih, ki razmišljajo o nakupu novega vozila v bližnji prihodnosti. Vse kaže, da bo novi punto prava uspešnica, saj se ponaša z všečno podobo, številnimi tehničnimi izboljšavami in pestro paleto motorjev.
Jože Miklavc
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	senčila
MAROVT GREGOR s.p.
Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518
BCkbe
OKENSKI SISTEMI
10 let garancije
SREČANJE KOROŠKIH PLANINCEV NA GROHOTU
Že jeseni začetek gradnje čistilne naprave
Pri koči na Grohotu, planini pod prepadnimi stenami severnega pobočja mogočne Raduhe, so mežiški planinci z oskrbnikoma koče minulo nedeljo organizirali že 23. srečanje koroških planincev. Vsakoletno tradicionalno druženje koroških ljubiteljev planin organizira eno od šestnajstih koroških planinskih društev.
Letosje bilo organizator Planinsko društvo Mežica, ki je tudi lastnik koče na Grohotu. Srečanje je sovpadalo s praznovanjem 110. obletnice organiziranega planinstva v Sloveniji in 55-letnice postavitve prve koče - Jurharjevega bivaka na Grohotu.
Čudovito jesensko vreme je na srečanje privabilo mnogo planincev
iz Koroške in Savinjske doline ter gostov, med katerimi je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Mežiški planinci so predstavili svoje dosedanje delo in načrte za prihodnje, med katerimi je tudi izgradnja čistilne naprave na Grohotu, ki naj bi se začela že letošnjo jesen.
Franjo Atelšek
Srečanja na Grohotu se je udeležil tudi Franc Ekar - predsednik PZS -na fotografiji v družbi Martina Aubrehta (foto: Franjo Atelšek)
NAGRADNI NATEČAJ ZA GOBARJE
Kdo je našel večjo ali bolj nenavadno?
Pred dnevi seje nepreklicno začela gobarska sezona. Ker vemo, daje med vami, spoštovane bralke in bralci, veliko ljubiteljev gobarjenja, smo za vas pripravili nagradni natečaj. Vabimo vse, ki boste pri nabiranju gob naleteli na zanimive primerke, tako po velikosti kot po obliki, da nas otem obvestite, nakar se bomo dogovorili, kako bomo vašo zanimivo najdbo v sliki in besedi predstavili ostalim bralcem časopisa. Pokličite na tel. št. 839-0790! Najzanimivejše gobje najdbe bodo nagrajene!
KF,
1ESNICKE
Neumen kmet ima debel krompir, pameten ga raje kupi pri neumnem.
Savinjčan
mm nm
V zaselku Savina v ljubenski občini so se pred leti močno potrudili in predvsem z lastnim delom pripomogli, da < možno dobršen del poti v njihov kraj peljati po asfaltirani cesti. Kot je videti, se bo treba potruditi še enkrat in pospraviti okoli komunalnega otoka, na katerem je povsem jasno razviden napis, da
tam kosovne odpadke prepovedano odlagati. Po črki zakona odslužen avto in star kavč tam nimata kaj iskati. Razen če ne služita za počivališče tistim, ki so, sodeč po praznih pivskih pločevinkah, prisiljeni poiskati počitek kar na zasvinjani ob-gozdnijasi.
Savinjčan
SAMU TURS
Samu Josip s.p.
Avtoprevozništvo Nove Loke 5, Mozirje
OBVESTILOOOOOOOOO!
STARO:
Odhodi avtobusov v LJUBLJANO in MARIBOR iz Velenja ob nedeljah ali zadnji dan praznika ob 19.00 uri
NOVO:
Odhodi avtobusov iz LJUBLJANE in MARIBOFRA v Velenje ob 16.00 uri
VROČE:
Cene mesečnih vozovnic (nedelja, petek)
iz Velenja v	Ljubljano		
od 55,001% 8.917 sit	od 30,001% 7.344 sit	od 15,001% 5.222 sit	pod 15,00% 1.958 sit
v Maribor 8.184 sit	6.696 sit	4.761 sit	1.785 sit
iz Mozirja v 8.976 sit	Ljubljano 7.344 sit	5.222 sit	1.958 sit
v Maribor 10.032 sit	8.208 sit	5.836 sit	2.188 sit
Procenti se nahajajo v odločbi o otroških dodatkih. Vse ostalo pojasnimo na 041/666-213, Šamu.
DA BI ZMANJŠALI ŠKODO, Kl JO V GOZDOVIH POVZROČA JELENJAD, BODO LOVCI POVEČALI ODSTREL
Tudi jelenjad je sestavni del gozda
"Poškodovanost gozdov zaradi jelenjadi v zadnjih letih močno narašča. Leta 1999 je obsegala okoli 18 hektarov, leta 2002 pa že 47 hektarov novih poškodb, v kar se vključuje tudi delež poškodovanih sestojev listavcev. Te poškodbe so predvsem na strnjenih sestojih mlajših razvojnih faz letvenjakov in drogovnjakov, na področjih, kjer vlada mir in je manj prometa, kar pa ni pravilo. Najbolj so ogroženi sestoji v revirju Krnica. Nastajanje škode lahko preprečimo na dva načina, in sicer z direktnimi ukrepi, to so premazi, in s sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi," je na srečanju lovcev, gozdarjev in lastnikov gozdov na kratko predstavil problematiko, ki jo povzroča jelenjad, Marjan Denša z nazorske območne enote
Zavoda za gozdove Slovenije.
Namen srečanja je bil seznaniti lovce z obsegom in posledicami poškodb, ki jih v gozdovih povzročajo jeleni, ter skupno poiskati rešitve za izboljšanje stanja. Doslej se kaj takega sicer še ni zgodilo, je pa povsem realno in možno, da vsi lastniki poškodovanih gozdov zahtevajo odškodnino, kar bi bilo po veljavni zakonodaji tudi iztožljivo. Kaj bi to pomenilo za določene lovske družine, si ni težko predstavljati, razmere pa bi se še poslabšale, saj bi se zaradi manj streljanja povečevala škoda. Za letos so se lovci obvezali, da bodo 100-odstotno izvršili odstrel jelenjadi in načrtovano višino presegli za 10 odstotkov, lastnikom gozdov pa bodo tudi na druge načine pomagali preprečevati škodo, ki jo povzroča divjad.
Toni Breznik, vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove, je prepričan, da ekonomske škode v gozdovih ni mogoče povsem natančno določiti, šaj je ta odvisna predvsem od razpoložljivih podatkov. "Na terenu smo naredili vzorčno ploskev 20 krat 20 metrov in na njej izmerili vse poškodbe. Na tej osnovi smo ugotovili, daje del nepoškodovanih dreves tudi še vteh, zelo poškodovanih gozdovih. Ta drevesa bi morali vključiti v bodoči sestoj. Vedeti moramo, da imamo za sanacijo takšnih gozdov samo dve
Jelenjad je avtohtona vrsta, ki terja za svoje življenjsko okolje posebno skrb (foto: EMS)
zarja Toni Breznik.
Mnenje Milana Cajnerja, predstavnika Savin-jsko-Kozjanske zveze lovskih družin, je, daje treba
Namen srečanja gozdarjev, lovcev in lastnikov gozdov je bil seznanitev s poškodbami, ki jih v gozdovih povzročajo jeleni (foto: EMS)
možnosti: ali ohraniti te sestoje in jih maksimalno negovati ali vse skupaj podreti in oblikovati nov sestoj oziroma pašnik. Vedeti pa moramo, daje osnovanje novega sestoja izredno drago," opo-
slediti dolgoročnemu uresničevanju gojitvenih ciljev, ki morajo biti kar najbolj usklajeni z naravnim okoljem, ter istočasno uresničevati cilje, ki bodo zagotavljali naravnejšo strukturo populac-
ije, ob smiselnem in do jelenjadi odgovornem gospodarjenju. Doseženi rezultati, ki se kažejo v povečanem odstrelu jelenjadi vzadnjih letih, namreč dokazujejo, da znajo tudi lovci prispevati svoj delež k sonaravnejšemu gospodarjenju.
"Jelenjad je avtohtona vrsta, ki terja za svoje življenjsko okolje posebno skrb in ukrepe tudi drugih uporabnikov prostora, še zlasti gozdarjev. Glede na priseganje vse večjega dela družbe in vključevanje vse več dejavnosti v okolju v sonaravne koncepte gospodarjenja, ni mogoče več pristati na razmišljanje nekaterih, da ima gozd še vedno posebno pravico pred divjadjo ali daje le s povečanim odstrelom dovoljeno in mogoče nadomestiti oziroma preprečiti poškodbe v nes-onaravnih oblikah gozda - zaradi zagrešenih napak gozdarske stroke in lastnikov gozdov v preteklosti," je bil jasen Cajner.
Po Cajnerjevem mnenju bodo morali korektno porazdeliti tudi odgovornost in plačilo poškodb od jelenjadi v nesonaravno zasnovanih gozdovih med Zavodom za gozdove Slovenije, ki ne zagotavlja sredstev za izvedbo ukrepov za varstvo gozdov pred jelenjadjo, lovskimi družinami, ki nedosledno izvajajo lovsko gospodarske načrte, ter lastniki gozdov, ki so v preteklosti in še vedno opuščajo nujna gozdnogojitvena dela v svojih gozdovih.
Savinjčan
PRAZNOVANJE JESENI
Jesensko
veselje
mozirskih otrok
Mozirski otroci, varovancem vrtca so se pridružili tudi tisti, ki dopoldneve preživljajo v domačem varstvu, so prejšnji četrtek preživeli dve ustvarjalni urici na parkirnem prostoru pred vrtcem. Vzgojno varstveno osebje jim je pripravilo lutkovno predstavo, kopico ustvarjalnih delavnic in sladkega sadja, ki spada v ta letni čas.
Popoldansko srečanje je pričel Razvajeni zajček, kije otrokom s preprostostjo, ki jo zmorejo samo lutke, nakazal marsikateri življenjski nauk. Po igrici so sledile ustvarjalne delavnice. Malčki so iz testa oblikovali razne oblike in predmete, lepili semena, izdelovali lutke in se pri tem neizmerno zabavali.
Benjamin Kanjir
V,_______________________________✓
Piše: Aleksander Videčnik
begenda o gradu Rudenek
V knjigi Janka Orožna Gradovi in graščine v narodnem izročilu, Celje 1939, najdemo tudi legendo o nastanku gradu Rudenek.
»Psoglavci so divjali preko slovenskih naselij. Zlasti seje odlikoval neki psoglavski orjak; podiral je vse, kar se mu je postavilo po robu. Bil je tako močan, daje kakor šibice lomil hraste, ki jim ni bil kos niti najhujši vihar.
Nekoč seje hotel prikupiti neki tepi grofici. Šel je po vsem Slovenjskem, populil vse lipe, jih nasadil okrog gradu lepe grofice in dejal: »Tele šibe sem vam nasadil.« Vedel je, da grofica zelo ljubi lipovo drevo.
Tak velikan je torej prilomastil v lepo Savinjsko dolino. Vse je padalo pod njim. Prišel je do Mozirja, ki se pa takrat še ni tako imenovalo.
Da bi rešila svoj rodni kraj pogube, seje podala najlepša deklica tistega kraja pred velikana.
Deklica je bila rajske lepote. Psoglavcaje tako omamila, daje padel pred njo na kolena in dejal: »Pri tvojem bogu se zaklinjam, da storim vse kar mi boš velela.« »Krstiti se daj,« je hrabro odgovorila mladenka. Poglavar psoglavcev seje res dal krstiti, isto so storili vsi, ki so bili z njim. Takoj na krstu je vsakemu izmed njih odpadla pasja glava in zrasla mu je takšna, kakršno imamo mi. Poglavar sam je postal močan krščanski junak, kijejunaško branil svojo novo domovino.
Seveda je tudi poročil lepo Mozirčanko, ki se tej zvezi ni protivila.
Izbral sije primeren prostor in tamkaj sezidal svoj grad. Tam je rasel šipek in po njem je junak imenoval svoj novi grad.«
Na bakrorezu Vischerja iz okoli 1681 je Rudenek upodobljen kot ugledna graščina, nemško pa je bila imenovana Roteneck(v prevodu bi to pomenilo Rdeči kot, op. A.V.). Seveda lahko gre tudi za popačenko, ki nima ničesar skupnega s pomenom tega prevoda.
Zagovori naših zdravilcev
O tem smo že večkrat pisali. Nič ne bo odveč, če tokrat spetnadaljujemozobjavo nekaterih zagovorov, ki sojih domači zdravilci uporabljali v naših krajih. Ti zagovori so veljali kot neke vrste zaupni in so se predajali le iz roda v rod.
S Koroške so naši zdravilci prinesli tale zagovor za škrofelne: »Bodi ramarali ramarka, pojdi na javor, čez javor na list, čez list na planino, kjer nobeden zvon ne zvoni, nobena rit ne sedi, nobeden ogenj ne kuha, nobena usta ne jedo. Tam ti prebivaj, tu nimaš kaj iskati.« Ta zagovor je torej pomenil izganjanje bolezni iz človeškega telesa.
Zoper bodljaje (zbadanje) so govorili: »Jest vas bodljaj ino terganje zagovorim in zarotim skoz ta bodeča trnova krona, skoz te tri ostre žeblje, skoz ta ostra sulca, kirje Jezus Kristus za vas hudo raz-boden ino raztrgan bil, skoz vsa moč božja. Jaz vam zapovem vi bodljaji ino trganje, morete jen-jat, proč od tega (ime bolnika), v imenu Boga Očeta in Sina in Svetega duha - amen.« Besedilo je najdeno v zapisih iz 18. stoletja, zato sta tudi jezik in izrazje v duhu jezika tistega časa.
Božjast so zagovarjali: »Jest vas prosim sveti Gašper, Boltežar in sveti Melhar, sveti Balantin, usa nebeška družina, perstopite pred božji tron, prosite z mano Boga, da ukroti strašno božjast temu (ime bolnika). Jest te prosim veliki Bog Sabath, ti veš vseh, ti veš vseh sare misa, Ti naš oče. Strup bejž' proč, jest kršen človek (ime
zdravilca), jest tebe zagovorim, strup pejd' proč, si panan od mene...«
Krvavitve ran so v Solčavi zagovarjali takole: »En tež'n mlinar, oče mlinar, sin mlinar, mati mlinarica. Ako so bile tetri duše zveličane, tako mi nimaš večtečf.«
Drugod so spet zaustavitev krvi zagovarjali drugače: »Kir ga je krstil Jezusa, glih tako obstati moreš ti, kri tega života v imenu te svete nedolžne krvi Jezusove, u ime vsiga Kristusovega trpljenja, u ime Boga Očeta, Sina in Svetega duha - Amen.«
Ponekod je bil znan tale zagovor: »Oče je mal-nar, sin je malnar, od sina sin je malnar, usi so malnarji, na vodi so kamne ustavili, da staf morejo. Jest tebe krščanska kri (ime bolnika) ustavim, da stat moreš in stoj kri (spet ime bolnika) u imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha - amen.«
Anton Petrič, kije prihajal v naše kraje iz Spodnje Savinjske doline, največ je zdravil v predelu Mozirja, pa je za prisad uporabljal tale zagovor: »Jest tebe zagovorim prisad, od vseh strupenih luftov, ti moreš jit proč u sedmih urah skoz svetega Kozmijana in svetega Damjana. O, ti sončni ogen rudeni, zmarzli, ledeni prisad, pejdi vun s kože, jest tebi zapovem skuz uso moč božjo, kir obema krščanska kri ne doide.« Te besede je trikrat ponovil in zaključil: »(Ime bolnika), tudi prisad moreš jet proč u imenu Očeta in Sina in Svetega Duha - amen.«
PregoDori
»Neče strela v koprive.
Neče udariti v koprive.
Nikdar ne stopi pod hrast, v njega rada udari strela, ker je podojim vrag počival.
Strela iz višine udari izdajalca domovine!
Tresk z vederega neba ne pade.
V gaber nikdar ne udari strela.
V	visoka drevesa rado treska.
V	visok stolp rada strela trešči. Pod hrast ne hodi v past!
Kjer smreka stoji naj vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj.«
Pregovori so iz leta 1939.
V letu 1992 je gozdna uprava pričela z obsežnimi obnovitvenimi deli na Vrbovcu. Ob občinskem prazniku je izšla zloženka o gradu, ki je ponos naše doline.
Nasveti
MmaMŠMamtmmatem*

Vas zanima recept za uspešno življenje?
Ali ste se kdaj vprašali, katere so tiste »sestavine«, ki so potrebne, da se prebijete v krog uspešnih ljudi? V tem trenutku se spomnim treh sestavin, ki spreminjajo življenje na boljše. Te so: pogum, zaupanje in znanje! Če si želite v življenju uspeti, potrebujete veliko mero poguma, da izstopite iz filma z naslovom Povprečnost.
Piše: Robi Lisac
Seveda to ni lahko, ker boste hitro ugotovili, da vas prijatelji, znanci, nadrejeni, podrejeni, včasih celo družinski člani obravnavajo kot povprečnega človeka tudi takrat, ko ste te ljudi že zdavnaj prerasli. Takšno ravnanje ljudi, ki vas vsakodnevno obkrožajo, zna biti sila moteče, ker vam med vrsticami vedno znova dajejo vedeti, da ste čudak, da se imate za nekaj več, da sanjate nerealne in neuresničljive sanje.
Kdor želi v življenju uspeti, ne glede na to, za katero področje gre, se bo znašel v takšnih okoliščinah, kjer bo prej ali slej zamenjal krog ljudi, s katerimi se druži. Zakaj? Ker se osebna odličnost tepe s povprečnostjo! Zato trdim, daje potreben pogum, ker je včasih potrebno zamenjati okolje, prijatelje, po potrebi službo, včasih celo ženo ali moža, ki vas vztrajno vlečejo nazaj v cono povprečnosti.
To so veliki posegi vživijenje vsakega posameznika, brez poguma to ni možno storiti. Celotno situacijo bi lahko primerjal s skokom padalca iz letala, vendar ne gre za skok podnevi, temveč ponoči, kjer padalec nima pojma, kam ga bo veter dogajanja odnesel. To je pogum!
Uspešni ljudje, ne glede na to, ali gre za direktorje
podjetij, managerje ali poslovneže, opravljajo takšne skoke včasih tudi večkrat dnevno! Verjetno se strinjate, da je to skrajno Ivegano počele, ki ni primerno za sivi svet povprečnežev.
Najbolj nevaren je prvi skok! Tovrstne skoke v neznano temo vsi poznamo: Ali bi zamenjali službo ali bi še vedno vztrajali na starem in dolgočasnem delovnem mestu? Ali bi pri poslu tvegali ali ne? Ali se bi odrekli »prijateljev«, ki vas na vaši poti ovirajo, ali ne? Ali bi svojemu šefu razložili, da ste vredni povišanje plače ali ne? Ali bi se preselili zaradi bolj perspektivnega delovnega mesta ali šolanja drugam ali ne?
Dejali smo, daje pogum prvi pogoj za uspeh. Drugi pogoj je zaupanje v smislu, da boste ne glede na situacijo že nekako zvozili. Ne gre za naivno zaupanje, da vam bodo zlati cekini padali kar z neba. Daleč od tega! Gre za zaupanje v svoje sposobnosti, svoja znanja, gre za zaupanje v samega sebe! To zaupanje je tisto, zaradi česar ste sploh pripravljeni tvegati. Zaradi zaupanja ste lahko pogumni!
Takšno zaupanje je inteligentno, ker izvira iz prepričanja, daje bolj Ivegano, če nelvegate! Lahko vam navedem primer iz svojega življenja. Pred kakšnim letom in pol sem pustil službo, ki sem jo prerasel, čeprav je potem sledila poslovna in finančna tema. Vedel sem, da se bom znašel in preživel, zaupal sem! Če temu ne bi bilo tako, zdaj ne bi brali teh vrstic. Še več, dobil sem sanjsko službo, kije zagotovo ne bi,
če ne bi tvegal in zaupal.
Nekateri ljudje se oklepajo slabih odnosov, slabe službe, slabih miselnih vzorcev, kerjih je strah, da bi izgubili še to, kar imajo. Ta strah jih tako ohromi, da sploh ne vidijo, da manj, kotvtem trenutku so, sploh ne morejo več biti. Manjka jim pogum, manjka jim zaupanje vsvoje sposobnosti. Ali ni škoda živeti takšno življenje, kije prej životarjenje kot življenje?
Pa proučimo še zadnjo sestavino uspeha. Znanje! Je ključnega pomena v verigi uspeha pogum -zaupanje - znanje! Da bi bolje razumeli, se vrnimo k našemu primeru. Recimo, da skočite iz letala v temno noč. Ste pogumni in zaupate v svoje sposobnosti. Nekaj vam še kljubtemu manjka. Znanje! Brez znanja, za katero vrvico sploh morate potegniti, da se padalo odpre, ter kako in kdaj, se zna zgoditi, da se boste razleteli na tisoč koščkov na trdi materi zemlji. Pravtako potrebujete znanje in vedenje, kako pristati s padalom, da si ne polomite nog.
Zelo podobnaje situacija vživljenju, v poslu, doma, kjerkoli že ste - brez znanja je res Ivegano skakati v temo, z znanjem pa postane še tako zahteven skok vznemirljiva igra in nič več! Če premorete pogum in zaupanje, da bi napravili iz svojega življenja na poslovni in osebni ravni nekaj več, vam bo Program poslovne in osebne odličnosti® dal vsa potrebna znanja, da vam bo to tudi uspelo! Ste pripravljeni na »skok pogumnih«? Potem se vidimo na Programu poslovne in osebne odličnosti®.
Pomembno območje za ptice
V letošnjem letuje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) izdalo drugi del monografije Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. V njej je po posebnih mednarodnih kriterijih izločenih 25 območij IBA. Kot šesto je predstavljeno območje Vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, ki zajema del Veže, Raduho, Smrekovško pogorje do Mozirskih planin (glej skico).
Piše: Tone Kladnik
Osnova za izločitev tega območja je prisotnost redkih in ogroženih vrst ptic. Še posebej so za to območje pomembne gozdne kure, kot so belka, ruševec, divji petelin in gozdni jereb. Od ujed sta posebno pomembna planinski orel in sokol selec. Od sov so posebno pomembne mali skovik, koconogi čuk in sova kozača. Od redkih in zanimivih vrst je treba omeniti še planinsko pevko, ki je številčna na Raduhi in Veži.
Poleg geografskega opisa je opredeljen tudi ornitološki pomen, opisani so habitati najpomembnejših vrst in njihova ogroženost. Še posebej so za nas pomembne naravovarstvene smernice, ki jih v celoti navajam.
- Znižati intenziteto gospodarjenja z gozdom -puščanje večjega števila odmrlih dreves in starih
bukovih dreves.
-	Večje število gozdnih oddelkov izvzeti iz gospodarjenja.
-	Režim gospodarjenja na večjih površinah prilagoditi divjemu petelinu.
-	Gozdarske dejavnosti naj se izvajajo izven časa gnezditve kvalifikacijskih vrst, še posebej v bližini rastišč divjega petelina.
-	Vzdrževati obstoječe visokogorske planine.
-	Vožnja po gozdnih cestah naj bo dovoljena samo gozdarskim delavcem - namestitev zaklenjenih zapornic na odcepih cest.
-	Omeji naj se gradnja novih gozdnih prometnic.
-	Prepoved plezanja v bližini gnezd planinskega orla in sokola selca, omejitev tega športa na določena območja.
-	Omejitev vseh oblik zračnih športov.
-	Rekreacijske in turistične dejavnosti omejiti na za to predvidene poti in območja.
Gozdarji skušamo te naravovarstvene smernice v največji meri upoštevati in jih tudi vnašamo v svoje načrte.
Samoumevna je velika prostornina prtljažnika in notranja prostornost kabine. Ime passat uporablja VWžeod leta 1973,zadnja izveden-
dobiti predvsem boljši imidž, saj se zdaj ta model uvršča med avtomobile, ki jih kupujejo zlasti trgovski zastopniki. Seveda prednjačijo dizel
Piše: Igor Pečnik
Na nemškem tržišču je namreč skoraj 81 odstotkov vseh prodanih passatov v izvedenki variant oziroma karavan. Oblikovalci so se zato pošteno potrudili, da bo novi passat še lepši in privlačnejši, kar naj bi mu zagotovilo prevlado nad konkurenti.
PREDSTAVLJAMO NOVI VW PASSAT
Variant v prednosti pred limuzino
modeli, ki slovijo po skromni porabi in velikem navoru. Ko so leta 1996 predstavljali novega passata, so najprej predstavili limuzino in šele nekaj mesecev kasneje izvedenko variant. S tem so hoteli pospešiti prodajo limuzine, vendar se kupci raje odločajo za varianta, o čemer priča omenjeni tržni delež na nemškem trgu.
Motorji v novem passatu bodo iz družin TDI in FSI. Torej z direktnim vbrizgom, ki naj bi zagotavljal manjšo porabo. Bencinski motorji bodo na voljo kot 1.6 FSI (115 KM), 2.0 FSI (150 KM), 2.0 TSI (turbo - 204 KM) in divjaški 3.2 FSI (250 KM), varčnim voznikom VW za začetek ponujal 2.0 TDI (136 KM) in 2.5 TDI (5 valjev in 174 KM).
VW passat je bil pripravljen za prenovo (novo izdajo) že dve leti nazaj. Vendar so oblikovalci pri Volkswag-nu izvedli tako odličen »facelift«, da se je polepšani passat pričel prodajati za med. Omenjeni model se tako uvršča med prodajne uspešnice tovarne ljudskih avtomobilov, na prvem mestu pa seveda še vedno suvereno ostaja golf, ki v novi izdaji prihaja na tržišče ravno v tem času. Popolnoma novega passata lahko pričakujemo leta 2005, poudarek pa bo predvsem na izvedenki variant.
kapa je na trgu od 1996.
Bistvena sprememba bo nova postavitev motorjev, in sicer prečno (sedaj vzdolžno), kar bo omogočilo večjo medosno razdaljo in s tem več prostora za potnike. Nata način bodo lahko uporabilitudi večinoteh-nike od golfa, ki ima enak koncept zasnove.
Z novo izdajo passata želi VW pri-
Naša anketa
majhna, daje v bistvu sploh ne rabi. Večja je potreba po močnejši policiji.
JI A,eš Marinc' Ljubljana
-------Profesionalizacija je
prava sh/ar. Že tako ali tako hoče tri četrt ljudi oprav-
^*prrT---------j----- Ijati civilno služenje na pod-
v'& lagi ugovora vesti, se pravi, ™	da je bolje, da se za to
v. s	-	odločijo res tisti, ki jih to
veseli.
Milan Puncer, Mozirje
Jaz nisem za nobeno vojsko. Slovenija je tako
Profesionalizarija vojske
Slovenska vojska doživlja reforme, ki jo spreminjajo prav v njeni osnovi - vojakih. Časi, ko so fantje dobili poziv in se za nekaj časa pridružili redni ali civilni vojski, so (skoraj) mimo. Biti vojak je po novem poklic, za katerega se odloči kandidat/ka sam/a. Kar pomeni veliko novih delovnih mest. In pomeni tudi prikrajšanost za določeno izkušnjo, ki so je bili deležni vsi naši očetje in dedi. Katerih lastnosti ima torej profesionalizacija vojske več? Je to korak naprej s časom ali pa bodo mladi prikrajšani za posebno življenjsko šolo?
Peter Zidarn, Mozirje
Naj gredo v vojsko tisti, ki se za vojsko dejansko odločijo. Prav je tako, da vsak sam izbere. V Jugoslaviji je bil sistem takšen, da so morali braniti sebe. Sedaj te potrebe ni več.
Tatjana Mrevlje, Mozirje
Sem proti profesionalizaciji vojske. Ne maram vojne, naše profesionalne vojake pa bodovprihod-nosti zagotovo potrebovali in vpoklicali na tuja bojišča, kjer bodo tvegali svoja življenja.
Ema Janko, Mozirje
Profesionalizacija vojske se mi zdi v redu. Ne odgovarja namreč vsakemu služenje v vojski. Mladi fantje bi lahko posvečali svojo pozornost, namesto orožju, kakšnim bolj k miru usmerjenim zadevam. Lahko bi vsi živeli v miru.
Zvone Zupanc, Dobrovlje
Morda razmišljam malce narobe, a profesionalizacija vojske se mi zdi zgrešena. Vojska je izkušnja, življenjska šola. Smatram, da bi lahko takšna izkušnja našim otrokom le koristila. Saj kadar gre zares, so pa v vojno itak vključeni vsi, ne zgolj profesionalna vojska. In tudi posledice nosijo vsi. Da bi se borili samo profesionalci, je iracionalno. Saj ko se bo šlo za domačo, slovensko zadevo, morajo biti pripravljeni vsi. Za tuja bojišča pa se tako ali tako dela selekcija; v kolikor seje sploh potrebno tam boriti...
Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem

naan
ZDRAVITELJICA IRENA GILBERG Z REČICE OB SAVINJI
Človek si življenjsko pot izbere sam
Intervju
Irena Gilberg (foto: Marija Šukalo)
Za Šoštanjčanko Ireno Gilberg, ki že četrt stoletja živi in dela v Nemčiji, bi človek lahko rekel, da je prijeten sogovornik s posluhom za sočloveka. A v njej se skriva nekaj globljega. Že v ranem otroštvu je namreč spoznala, da lahko predvidi in napove določene trenutke in situacije. Zato se je v zrelih letih odločila za študij alternativne medicine.
-	Življenjska pot vas je odpeljala v Nemčijo. Kako so vas sprejeli v tujini? Ste imeli domotožje in kako je z njim danes?
Moj osnovni poklic je tehnična risarka, ki sem ga v začetku opravljala tudi v Nemčiji, ko sem osvojila jezik. Sprva je bilo zelo težko, a sem imela srečo, da sem se znašla med ljudmi, ki so mi vedno stali ob strani in mi pomagali. Tako sem se nemščine naučila neposredno od ljudi. Sama izredno rada pridem v Slovenijo. Ko sem pred petindvajsetimi leti odhajala iz domovine, sem imela strašno domotožje in sem pogosto prihajala domov v Šoštanj. Tu si nikoli nisem zaprla vrat. Danes pa, ko sem v Sloveniji, se zelo rada vrnem v Nemčijo. Tam imam hčerki in kmalu tudi vnučka... Sedaj imam dve domovini.
-	Pogosto prehajate mejo, ko pridete v Slovenijo, ko se vračate nazaj. Kaj vas najbolj moti, si tudi sami postavljate meje?
Meja kot takšna mi ne pomeni nič, saj so jo zgradili ljudje. Pri prehodu cariniki pogosto že namesto pozdrava vprašajo, če imamo kaj za
prijaviti, kar me zelo moti. Ko pa bo Slovenija v EU, bom prihajala brez težav. Sama ne postavljam nikakršnih mej. Prepričana sem namreč, da varnost izhaja iz naše notranjosti ter zaupanja do samega sebe in do življenja. Ljudem dovolim, da do moje notranjosti pridejo različno globoko,
-	Kdaj in zakaj ste postali zdraviteljica in katere tehnike obvladate?
Pri štiridesetih sem ugotovila, da želim spremeniti svoje življenje. Mnenja sem, daje to čas, ko ženska lahko naredi bilanco svojega življenja, otroci že toliko odrastejo, da so samostojni. Tedaj se lahko poleg družine posveti tudi drugim stvarem, ki lahko zapolnjujejo njeno življenje. Sama sem v teh letih začela študirati in kmalu tudi diplomirala z različnih področij alternativne medicine, saj sem prepričana, da za spremembe in učenje ni nikoli prepozno. Tako ljudem sedaj pomagam bolje, kot bi jim brez študija in poklica. Uporabljam veliko število alternativnih tehnik zdravljenja, ker menim, da zgolj z eno tehniko ne zmorem celostno dojeti svojih zdravljencev. Prepričana sem, daje vsak nekaj posebnega, zato poskušam vsakemu dovoliti,
"Ne verjamem v usodo. Nič ni naključje. Človek si življenjsko pot izbere sam. Sprva smo energija v kozmosu in kot taki si izberemo starše. Nato se energija reinkarnira v otroka, ki se rodi določenim staršem in prehodi točno določeno življenjsko pot. Ob koncu življenjske poti telo pokopljejo ali sežgejo, duša pa se ponovno vrne v kozmos, kjer se naprej razvija."
da je, kar je. Pri svojem delu uporabljam tradicionalno kitajsko medicino, colon - hidroterapijo, kinezologijo. Zdravim tudi s kitajskimi in zahodnimi zdravilnimi čaji. Pri nekom lahko uporabim metodo reiki, ki zajame človeka celostno, vendar za njo ni dojemljiv vsakdo. Pri drugem pa chi-gong metodo, ki se začenja na fizični ravni in pozneje sproža psihično sproščanje.
-	Omenili ste, da vsakemu dovolite, da je, kar je. Kakšni pa smo ljudje, kako jih zdravite?
Človek samega sebe ne sme goljufati. Pogledati se moramo, kakšni smo v resnici. Ko človek sprejme svoje pozitivne in negativne danosti ter

si reče »vse to spada k meni,« postane celota, ki jo sestavljata jin in jang. Saj veste, daje tam, kjer je veliko sonca, tudi veliko sence. Zato se ne sramujmo priznati svojih slabih lastnosti, kajti tudi te so del nas. Negativne lastnosti moramo sprejeti celo prej in jih potem počasi, korak za korakom opuščati. Pot je naporna, a se splača. Vsakemu zdravljencu pomagam toliko, kolikor mi sam dovoli. Poskušam ozdraviti vzrok bolezni in ne bolezen.
-Je vaše delo primerljivo z delom zdravnika?
Moj način obravnavanja bolnika je popolnoma drugačen od zdravnikovega. Zdravnik je prvi, ki pomaga bolniku, jaz delujem samo dodatno. Tudi tisti, ki se zdravijo pri meni, morajo še vedno nujno hoditi k zdravniku. Vsako psihično, duševno in energijsko spremembo, ki se zgodi v našem telesu, lahko opazujemo na krvnih slikah. In to naj bi vsakdo tudi izrabil v svoj prid.
-	Verjamete v usodo, kakšno je vaše videnje rojstva in smrti - začetka in konca?
Ne verjamem v usodo. Nič ni naključje. Človek si življenjsko pot izbere sam. Sprva smo energija v kozmosu in kottaki si izberemo starše. Nato se energija reinkarnira v otroka, ki se rodi določenim staršem in prehodi točno določeno življenjsko pot. Ob koncu življenjske poti telo pokopljejo aii sežgejo, duša pa se ponovno vrne v kozmos, kjer se naprej razvija.
-	Kaj vam pomeni družina in vaše življenje?
Tudi sama sem v prvi vrsti samo človek, nato žena in mati. Slednje me zelo osrečuje, na otroke gledam kot na izziv, ki me lahko mnogo nauči. Imam dve hčerki, od katerih sem se naučila, kje je meja staršev do otrok. Otrok je namreč individual s svojimi nadzori, kijih moraš spoštovati. Zame je družina nekaj neprecenljivega in brez nje ne bi mogla živeti. V njej sem vedno našla oporo za svoje delo. Vedno so mi pomagali. In če gre dobro meni, gre tudi njim. Tedaj lahko delam in se posvetim drugim ljudem. Na življenje gledam kotna nekaj, kar mije pač dano. Nikoli me ni bilo strah nepredvidljivih situacij. Kar mi je bilo dano, se mi pač zgodi. Ljudje si pogosto sami prikličemo strah, pa tudi druge situacije. Naše misli so namreč energija in tisto energijo, ki jo oddajamo, jo tudi sprejemamo. Tako je
tudi z našimi željami. Ugotovila sem, če se moja energija ujema z željo, se ta pač izpolni.
- Domovanje na Rečici ste si že skoraj uredili...
Dokončujemo z obnovo hiše na Rečici. Ta je bila že od samega začetka veliko breme, saj sem se za vse morala dogovarjati sama, ker mož pač ne razume slovensko, v tem času pa sva bila veliko v Nemčiji. Z izvajalci del sicer nisem imela velikih težav, a se nekateri niso držali dogovorjenega roka, kar nisem mogla razumeti. Ob tem sem prišla do ugotovitve, da se bojijo za delo in ga kljub temu, da ga ne bodo mogli v določenem roku dokončati, sprejmejo, čeprav so že zelo zasedeni. Imava še vikend v Devcah, kamor sem se vedno rada vračala, saj me spominja na moje starše. A na vikendu poz-
imi ne moreš živeti, zato mi dom na Rečici pomeni nadaljevanje življenja.
- Kot človek, ki veliko časa preživi v tujini, opazite spremembe v Sloveniji. Kako te vplivajo na vas?
V zadnjih desetih letih, odkar seje Slovenija osamosvojila, so se ljudje zelo spremenili. Postali so bolj nacionalistični. V svoji bližini ne trpijo ničesar, kar ni slovenskega. Vse drugače pa je v Nemčiji, kjer živim. Sama sem sicer ponosna Slovenka in imam slovensko državljanstvo, a sem kljub temu v svojem okolju človek. Lahko sem se šolala kot ostali, delam v svoji ordinaciji. V Sloveniji se na področju alternativne medicine ne zavedajo, da je konkurenca zdrava in nas sili v to, da delamo boljše in kvalitetnejše.
- Ob napornem delavniku imate čas zase, mogoče za hobi?
Zase si vedno vzamem čas, da »napolnim baterije« za nadaljnje delo. Tedaj izključim okolico. Navadno po kosilu, ko se ne pustim motiti niti domačim, uživam v svoji samoti. Rada pa tudi slikam, to je zame sprostitev in čas, ko platno enostavno spreminja svojo podobo. Razstavljala sem že v nekaterih krajih po Nemčiji. Intenzivno sem se s slikarstvom ukvarjala pred skoraj desetimi leti, danes pa le redko. Slikam po fazah. Zadnjo takih faz sem imela pred dvema letoma. S sliko želim izraziti notranje občutke in tudi različne segmente iz narave. Ne rišem celega drevesa, ampak samo vejo. Pri ljudeh in živalih pa se zelo rada osredotočim na določen del telesa, zelo priljubljen motiv so zame ušesa.
Marija Šukalo
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA REČICA OB SAVINJI
Pomagaj človeku, ker nikoli ne veš, kdaj boš sam
potreboval pomoč
Krajevni odbor Rdečega križa na Rečici ob Savinji je v preteklem letu izvedel številne akcije. Po besedah predsednika odbora Milana Beleta so z delom zadovoljni kljub nekaterim težavam. Prepričan je, da je prav opravljeno delo pokazalo, da je v ljudeh še vedno veliko zaupanja v humanitarno in prostovoljno delo posameznikov.
V ljudeh je še vedno prisotna zavest »Pomagaj človeku, ker nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč«. Med rednimi dejavnostmi odbora so bile krvodajalske akcije in dostavljanje prehrambenih paketov na domove tistih, ki sojih potrebni. Pri merjenju pritiska in sladkorja v krvijimje pomagala medicinska sestra Irena Finkšt.
Tradicijo človekoljubnih del je potrebno prenašati tudi na mlade rodove. Tako na rečiški osnovni šoli deluje krožek mladih članov RK pod mentorstvom Zvonke Kladnik. V krožek so vključeni otroci sedmih in osmih razredov, ki se sestajajo občasno ob določenih akcijah. V preteklem šolskem letu so se udeležili državnega tekmovanja iz znanja Sladkorna bolezen v Idriji in osvojili kar tri srebrna priznanja. Tudi v letošnjem letu se bodo udeleževali tekmovanj in poglobili znanje o sladkorni bolezni ter poznavanje Rdečega križa.
Člani RK Rečica ob Savinji obiskujejo bolnike in osamljene, pri čemer sodelujejo tudi učenci ob pomoči Majde Časi. Ob božično novoletnih praznikih ne pozabijo najstarejših krajanov, katerim podarijo skromna darila. V preteklem letu so obiskali tudi Ano Vrtačnik, starejšo ženico, ki živi na samotni domačiji na Ostrem vrhu.
Dela Rdečega križa si po Beletovih besedah ne morejo zamisliti brez krvodajalcev. Teh so se spomnili s spominskimi priznanji, ki sojih na občnem zboru pred nedavnim prejeli vsi, ki so darovali življenjsko tekočino deset-, petnajst-, dvajset-, petindvajset-, trideset- in petintridesetkrat. Med krvodajalci je tudi Avgust Oštir z Rečice ob Savinji, kije prepotrebno življenjsko tekočino podaril že 105-krat. Ob podelitvi priznanj so krvoda-
jalci opozorili na dejstvo, da ima vse manj delodajalcev »posluh« za to humano dejavnost in pogosto niti ne obveščajo delavcev o akcijah, zato
so predlagali, naj bodo v prihodnosti v podjetjih obešeni plakati s tovrstnim obvestilom.
Marija Šukalo
DOŽIVLJAJSKI TABOR ZVEZE SOŽITJE
Diskoteka s harmoniko
Zveza Sožitje, v kateri so povezana lokalna društva Sožitje, svojim članom vsako leto omogoči brezplačno udeležbo na različnih poletnih taborih. Enega izmed letošnjih taborov je vodila Helena Pečnik, diplomirana socialna delavka iz Mozirja, ki v Zvezi Sožitje prostovoljno dela že nekaj let.
Tabor, kije potekal v Gorenju nad Zrečami, seje imenoval Doživljajski tabor, udeležile pa so se ga odrasle duševno prizadete osebe iz vse Slovenije, med njimi tudi Cvetka Trbovšek iz mozirskega lokalnega društva Sožitje. Namen omenjenega tabora, kije trajal teden dni, je bil približati duševno prizadetim samostojnost, druženje z novimi znanci ter seveda sproščena zabava v družbi prijateljev.
Helena Pečnik je takšen tabor vodila prvič, a je začetno tremo hitro premagala: »Letos sem bila prvič vodja tabora, a sem teden, hvalabogu, preživela brez zapletov. Z udeleženci se je dalo veliko narediti, vedno pa je program potrebno prilagajati situaciji. Tako smo povsem nenačrtovano imeli celo plesno šolo, saj so bili v našem domu tudi učenci Plesne šole Urška, udeleženci poletne šole plesa. Našim varovancem so se otroci takoj priljubili in kmalu so plesali skupaj, nazadnje so se naši varovanci več večerov celo učili plesa.«
Vsak dan so varovanci tabora počeli kaj zani-
mivega. Tako so s prostovoljno pomočjo lokalne vodičke Janje spoznavali okolico Zreč, z alpinisti so spoznavali tehnike plezanja, fotograf Savinjskih novic Ciril Metod Sem pa jih je v fotografski delavnici poučil o pravilnem ravnanju s fotoaparatom in osnovah fotografiranja. Vsak večer so se zabavali v svoji diskoteki, kjer so najraje prisluhnili harmoniki, ki prav tako ni bila del načrtovanega programa, a zato tako priljubljena, da je odpadel celo ples v maskah, ki sojih varovanci izdelali med dnevom.
Pečnikova je vesela, daje toliko nenačrtovanih zanimivosti popestrilo dneve varovancem, saj je to lep dokaz, da solidarnost in volja pomagati šibkejšim med ljudmi še nista pozabljeni. Vsi naključni in nenaključni sodelavci so se v tem tednu naučili nekaj več o preprosti sreči in pristnosti, ki je v današnjem življenjskem ritmu že zelo redka, a v taborih Sožitja del vsakdanjika. To pa je gotovo najboljše plačilo za vložen trud.
Tatiana Golob


IIP
OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V OKONINI
Radmir« pred Okoninci in Ljuben«
V Okonini je v organizaciji tamkajšnjega gasilskega društva in pod pokroviteljstvom Občine Ljubno minulo soboto potekalo občinsko gasilsko tekmovanje. Sodelovalo je štirinajst desetin oziroma 140 tekmovalcev iz prostovoljnih gasilskih društev Okonina, Radmirje in Ljubno, ki so se pomerile v treh starostnih kategorijah -pionirski, mladinski in članski.
Srečanje gasilcev je imelo poleg tekmovalnega tudi družabni del, razveseljivo pa je dejstvo, da med mladimi vlada tolikšno zanimanje za gasilstvo. Rezultati navsezadnje sploh niso imeli odločilne vloge, čeprav je treba povedati, da so največ točk dosegli Radmirci pred Okoninci in Ljubenci. Pomembnejše je dejstvo, da bodo člani in članice kar najbolje pripravljeni takrat, ko bo to zares potrebno, seveda pa si vsi želimo, da bi bilo to čim manjkrat.
Hajdeja Brglez
1. MEMORIAL ANTONA GLOJEKA V ŠMARTNEM OB DRETI
Kvalitetno finale z zmago Žagarstva
Mazej
Ob zaključku praznika občine Nazarje je Športno društvo Lipa iz Šmartnega ob Dreti organiziralo prvi turnir vspomin na velikega človeka in športnika Antona Glojeka. Med desetimi ekipami je, v izredno kvalitetnem in izenačenem velikem finalu, Žagarstvo Mazej premagalo ekipo KMN Nazarje Joples, za tretje mesto pa je bil Andraž po izvajanju kazenskih strelov boljši od domačega Mladinskega centra Lipa.
Močne ekipe so v Račnek privabile lepo število
gledalcev, ki so lahko uživali v mojstrovinah nekaterih najboljših igralcev malega nogometa pri nas. Predvsem moštvo Žagarstva Mazej je imelo v svojih vrstah kar štiri reprezentante iz Litije in ko se ti srečajo z uigranimi Nazarčani, se zagotovo obeta prava nogometna poslastica. Tako je tudi bilo in lahko rečemo, da tako kvalitetnega finala v naši dolini še nismo videli. Rezultat finala: Žagarstvo Mazej: KMN Nazarje Joples 3:2.
Franjo Pukart
PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V NAMIZNEM TENISU
Naslova najboljših Funtekovi in Roscu
V soboto je Športno društvo Mozirje v okviru občinskega praznika v dvorani TVD Partizan organiziralo prvenstvo Zgornje Savinjske doline v namiznem tenisu za moške in ženske v posamični konkurenci. Tekmovanje je odlično uspelo, udeleženci pa so si bili enotni, da je potrebno podobne turnirje organizirati večkrat, da bo namizni tenis v naši dolini pridobil na popularnosti.
Patrik Rose (levo) je v finalu premagal Žareta Benetka (foto: RM)
Tekmovalci in tekmovalke so bili z žrebom razdeljeni v posamezne skupine, znotraj katerih so odigrali dvoboje vsak z vsakim na tri dobljene nize. Najboljši so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Pri dekletih je naslov prvakinje osvojila Marinka
Funtek, druga je bila Ema Janko, bronasto medaljo pa sta osvojili Vida Skok in Milena Benetek. Pri fantih je prvak postal Patrik Rose, ki je v finalu premagal Žareta Benetka, tretje mesto pa sta si razdelila Ciril Rose in Adi Hudolin.
1. memorial Antona Glojeka je osvojila ekipa žagarstva Mazej (foto: Franci Kotnik)
PREDKOLO POKALA SPAR
Mariborčani premočni za Nazarčane
Precej spremenjena in pomlajena nazorska ekipa je v svoji prvi tekmi sezone pričakovano izgubila s košarkarskim klubom iz štajerske prestolnice. V predkolu slovenskega pokala Spar so bili Mariborčani, ki nastopajo v l.B ligi slovenske košarke, za razred boljši nasprotnik, čeprav so se jim domačini v prvem polčasu zelo dobro upirali.
Razlikuje bila seveda očitna,tako po načinu igranja kot v višini, in visokemu porazu se ni dalo izogniti. So pa varovanci Andreja Pečovnika predvsem v prvem delu odigrali nekaj odličnih minut, kar je zelo vzpodbudno za mlado in še dokaj neizkušeno ekipo. Najboljši posameznik v vrstah Nazarčanovje bil tudi tokrat njihov kapetan Iztok Zakrajšek, ki je bil s 26 točkami tudi najučinkovitejši strelec tekme. Končni rezultat: KK Nazarje: ŽKK Maribor 67:97.
Franjo Pukart
RM
SIMER D.0.0. CELJE
Podjetje s tradicijo, zajamčeno kakovostjo
in 10-letno garancijo
Korenine podjetja SIMER d.o.o. Celje segajo v leto 1969. V tem času se je podjetje razvilo iz malega, v hitro rastoče podjetje z 80 zaposlenimi, katera visoka strokovna usposobljenost in računalniška opremljenost, omogoča, da za izdelki 100% stojijo in nudijo med drugim najdaljšo garancijsko dobo za izdelke, najkrajši odzivni čas in največje zadovoljstvo stranke, kar jih uvršča med ene izmed večjih proizvajalcev stavbnega pohištva.
PODJETJE SE UKVARJA Z VEČ PROGRAMI:
1.	PVC; okna, vrata, zimski vrtovi
2.	ALU; okna, vrata, zimski vrtovi
3.	JEKLO; konstrukcije, vrata, okna, ograje
4.	POŽARNA VARNOST; vrata, predelne stene (30,60,90,120 min)
5.	AVTOMATSKA VRATA; garažna - dvoriščna, industrijska
6.	SENČILA; tende, polkna, rolete, žaluzije, roloji, lamelne zavese, komorniki, screen roloji,..
7.	POLICE; notranje in zunanje
PVC okna in vrata izdelujejo iz profilov uglednega nemškega proizvajalca Trocal, ki na tem področju deluje že preko 40 let. Okna so narejena iz večkomornih profilov, ki imajo v krilu kot v okvirju vgrajeno jekleno pocinkano štirikotno ojačitveno cev.
Tako v krilu kot v okvirju sta neuničljiva silikonska tesnila, po želji stranke pa se doda tretje peresno tesnilo. Elemente izdelajo v 13 standardnih in 22 dodatnih barvnih odtenkih. Okna pa lahko oplemenitijo z naravnim videzom z 6-imi imitacijami lesa.
Barvni profili imajo na zunanji strani trdi akrilni nanos. Za izdelke dajejo 10-letno garancijo. S tem prevzemajo vodilno vlogo v slovenskem prostoru v izdelavi stavbnega pohištva.
Okna in vrata, ki jih ponuja podjetje Simer, d.o.o. Celje, zagotavljajo vrhunsko kvaliteto. Izpopolnjena oblika, varnostni sistem okovja Winkhaus, ki pri oknih s standardnim odpiranjem okrog vertikalne in horizontalne osi preprečujejo nezažeijeni vstop v notranjost zaradi omejevala gibanja kljuke, hkrati pa se okna zapirajo na štirih mestih.
Zasteklitev s termopan steklom, peresno sredinsko tesnilo, različni faktorji prevodnosti, različna debelina stekel pa omogočajo tišino v vašem bivalnem okolju, hkrati pa toplotno izolativnost. In ker je vaš čas najdragocenejši, je pomembno tudi to, da izdelki niso potrebni posebne nege in so enostavni za čiščenje
Polnila vhodnih vrat so sestavljena iz zunan-
je in notranje plošče, ter vmesne FB STYROFOAM polystyrol - ekstrudirane pene. ATYRO-FOAM jedra so narebričena s posebnim postopkom, kar izboljša postopek lepljenja, saj se s tem poveča iztiskanje zraka in poveča se mehanično vpijanje lepila. Standardna sendvič polnila imajo dodatno ojačitev z vezano ploščo, kar dodatno doprinese stabilnost samega polnila.
Vrata Simer se lahko oblikujejo popolnoma po vašem okusu; enokrilna, dvokrilna ali celo večdelna vrata, z različnimi vrsti stekla ali celotna polna vrata.
Poleg oblikovnih možnosti se vrata Simer odlikujejo z izjemno funkcionalnostjo. Posebni močni spoji, popolni sistem tesnenja in varnostno 5-kratno zaklepanje so garancija za trajnost in vaš miren spanec.
V podjetju se zavedajo, daje kvaliteta pogoj za garancijo, zato podjetje nudi na svoje izdelke 10-letno garancijo.
Hiter in usposobljen servis skrbi za zadovoljitev potreb stranke, saj se zavedajo, da je pomembno, da stranka pridobi informativni predračun v čimkrajšem času (v roku dveh dni), ogled strokovnjaka na terenu ter sklenitev posla ter hitra in kvalitetna montaža, saj v podjetju velja moto: »Tudi mi smo kupci!«
Da so naši izdelki kvalitetni, storitev pa pr-
vovrstna, pričajo številne reference po celi Sloveniji in pisne pohvale naših zadovoljnih strank. Naj jih naštejemo le nekaj:
Interspar Novo Mesto, AMZS Ljubljana, IMP Ljubljana, Avto Celje - Peugeot salon, Nefrodial Krško, Bencinski servis Ravbarkomanda, Osnovna šola Lucija, Portorož,... Stranka je za nas potrošnik, kot smo potrošniki tudi mi, zato ji od vsega začetka nudimo vse tisto, kar si želimo tudi sami - prijaznost, kvaliteto in ustrezen servis.
Primerno svetovanje ob samem prvem kontaktu ter kasneje tudi svetovanje na vašem domu, vas bodo prepričali o tem, da sevam ni potrebno odrekati od vam pomembnih reči, če se odločite za pohištvo podjetja Simer, d.o.o. Celje.
POSTOPEK DELA, KI GA PRAKTICIRAMO ŽE VRSTO LET, JE SLEDEČ:
-stranka najprej prejme okvirni predračun ali predračun po izmerah, ki jih naši strokovnjaki opravijo na vašem domu brezplačno;
-	če se stranka odloči za nakup izdelkov podjetja Simer, d.o.o. Celje se dogovorimo glede plačilnih pogojev in spremljajočih popustov;
-	realizacija posla se prične s plačilom avansa na naš TR in s tem se določi tudi dobavni rok z montažo.
MONTAŽA SE LAHKO VRŠI NA DVA NAČINA:
-	novogradnja - izdelki se vgradijo v obstoječe odprtine s purpenanjem in privijačenjem;
-	adapcija - najprej odstranimo obstoječe elemente, nato zmontiramo nove elemente s purpenanjem in privijačenjem, po potrebi pa obdelamo tudi obrobe oz. špalete. Stare elemente odpeljemo na našo deponijo.
Vaša naloga pri vsem tem je le, da pričnete z uživanjem v vašem domu, saj za vse ostalo poskrbi podjetje SIMER d.o.o. Celje s svojimi izdelki.
PR
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 2. KROG
Tudi Zagorjani na kolenih v Nazarjah
Nazarje je zajela prava nogometna mrzlica. Po popolnem izkupičku točk iz prvih dveh krogov se namreč ekipa KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc nahaja pri samem vrhu slovenskega malega nogometa. Nabito polna dvorana, športno navijanje in razpoloženi domači nogometaši so spravili na kolena še enega prvoligaškega »giganta«, lanskoletnega zmagovalca rednega dela prvenstva, ekipo GIP Beton MTO iz Zagorja.
Tekma za infarkt, v kateri je odločala predvsem boljša pripravljenost in zbranost v zaključku, je kratka ocena najzanimivejšega srečanja 2. kroga prve slovenske lige malega nogometa. Čeprav je bil rezultat kar trikrat izenačenje tesna zmaga Nazarčanov povsem zaslužena. Mojstrske poteze enih in drugih ter hitra in agresivna igra domačinov je dobesedno obnorela tribune nazorskih ljubiteljev okroglega usnja, ki so bili s športnim navijanjem tokrattudi šesti igralec Deiamein-ih varovancev.
Rezultati 2. kroga: Nazarje Glin IPP AM Miklavc : GIP Beton MTO 4:3 (3:2), Dobovec : Puntar Alpkomerc 0:4 (0:1), Svea Lesna Litija : Vitomarci Petlja 5:3 (4:2), Napoli Intelsat Pernica : Kix Ajdovščina 7:5 (5:1), Mavi Brežice: Metropol 7:7 (3:2).
Po hitrem vodstvu Zasavcev so le-ti prekmalu izpolnili bonus prekrškov kar je z dvema »bombama« kaznoval domači »golgeter«, Drago Adamič. Sledilo je obdobje izenačene igre, ko so gostje ponovno poravnali rezultat, v nadaljevanju pa so po dveh prejetih zadetkih morali priznati boleč poraz proti vse
Mihu za 1. rojstni dan
m Mateju za 9. rojstni dan
želimo vse najboljSe vsi, ki vaju Imamo
Ekipa KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc je presenetila s silovitim startom v 1. SLMN
(foto: Franjo Atelšek)
boljšim Zgomjesavinjčanom. Ti so že naslednji dan edenski premor, 3. oktobra pa ekipa KMN Nazarje odigrali predkrog pokala MNZ Ljubljana in sezzma- Glin IPP AM Miklavc Tehnični pregledi gostuje v go uvrstili v šestnajstino finala.	Ajdovščini.
Zaradi reprezentančnih priprav sedaj sledi dvot-	Franjo Pukart
Lestvica po 1. krogu: 1. Puntar Alpkomerc	2	2 0 0	11 : 4	6
2. Svea Lesna Litija	2	2 0 0	12: 6	6
3. Nazarje Glin IPP AM Miklavc	2	2 0 0	10: 4	6
4. GIP Beton MTO	2	1 0 1	6: 5	3
5. Napoli Intelsat Pernica	2	1 0 1	8: 8	3
6. Mavi Brežice	2	0 2 0	10:10	2
7. Kix Ajdovščina	2	0 1 1	8:10	1
8. Metropol	2	0 1 1	10:14	1
9. Vitomarci Petlja	2	0 0 2	7:12	0
10. Dobovec	2	0 0 2	1 :10	0
ŠPORTNE VAŠKE IGRE V KOKARJAH
Šmarčani dominirali na Lazah
Preteklo soboto seje na Lazah šest ekip iz vseh treh krajevnih skupnosti občine Nazarje, po dve iz Kokarij, Nazarij in Šmartnega ob Dreti, pomerilo v športnih vaških igrah, ki so ob lepem vremenu pritegnile številno občinstvo, željno zabave in druženja. Prav slednje, po mnenju mnogih, zagotavlja večjo povezanost ljudi v nazorski občini. Športno društvo Dreta Kokarje je poskrbelo za pestrost in raznolikost iger, medtem koje voditelj Bojan Štrukelj s sodniki poskrbel, daje vse potekalo pravično.
V šaljivih igrah s športnim navdihom je bilo precej komičnih zapletov, na račun katerih so se gledalci dodobra nasmejali. Čeprav so organizatorji prepričani, da ni važna zmaga, temveč sodelovanje, so se tekmovalci borili za vsako točko. Na koncu so bili najboljši člani ekipe Šmartno II, za njimi so se uvrstili Kokarčani z ekipo I,
Razposajeni člani zmagovalne ekipe Šmartno II z zlatimi medaljami (foto: F K)
tretje mesto pa je po dodatni igri pripadlo prvi ekipi Šmartnega.
Marija Sukalo
NOGOMETNI KLUB UUBNO
Točka v Vojniku
Drugo gostovanje Ljubencev v prvenstvu seje končalo z osvojeno točko proti' neugodni ekipi Vojnika. Slabe igralne razmere in žilav nasprotnik sta kljub številnim priložnostim igralcem Ljubnega preprečila popotno zmagoslavje v gosteh, karglede na prikazano igro pomeni neuspeh. Nogometaši Ljubnega tako ostajajo z petimi osvojenimi točkami na petem mestu na lestvici.
V soboto prihaja na Ljubno vodilna ekipa Mons Claudius iz Rogatca, ki v prvih štirih krogih prvenstva beleži same zmage. Obeta se zanimiv dvoboj z ekipo, ki je v prejšnji sezoni izpadla iz tretje lige. Po zagotovilih igralcev NK Ljubno bodo s požtrvovalno in borbeno igro storili vse, da zaustavijo zmagoviti niz nasprotnikov.
JG
Medobčinska nogometna liga MNZ Celje
Rezultati tekem 4. kroga: Tristar: Rogaška Crystal 1:2, MU Šentjur: Kovinar Štore 1:0, Laško: Vransko 2:6, Vojnik: Ljubno 0:0, Mons Claudius : Oplotnica 1:0.
Lestvica po 4. krogu: 1. Mons Claudius 12,2. Rogaška Crystal 9,3. Oplotnica 9,4. Kovinar Štore 7,5. Ljubno 5,6. MU Šentjur 3,7. Tristar 2,
8.	Vojnik 2,9. Laško 1,10. Vransko 0.
DP 900 KROGOV V GORNJEM GRADU
Domačinom trije, Mozirjanom štirje naslovi državnega prvaka
Vsobotoje bil lokostrelski klub Gornji Grad organizator državnega prvenstva v disciplini 900 krogov. Nastopilo je71 tekmovalceviz 16 klubov. Največ uspeha so imeli mozirski in gornjegrajski lokostrelci. Moziijani so osvojili štiri naslove državnih prvakov in dosegli dva državna rekorda, Gomjegrajci pa so si prisfreljali tri naslove državnih prvakov.
Državni prvaki so postali: Dušan Perhač, kije bil tudi absolutni zma-
govalec turnirja, Bernarda Zemljak, AleksanderOšep, kije hkrati postavil nov državni rekord za kadete in mladince (vsi LK Mozirje), Matej Zupanc, Žare Krajnc in Anja Černevšek(vsi LK Gornji Grad). Drugo mesto sta dosegla Aleksander Ošep v absolutni kategoriji in Sebastjan Ošep, 3. mesto je osvojila Janja Perhač, Miran Borštner pa je bil četrti (vsi LK Mozirje).
DP
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Ciril Kolar znova občinski prvak
Strelsko društvo Gornji Grad je konec avgusta oziroma v začetku septembra organiziralo tekmo za naslov občinskega prvaka v članski in mladinski konkurenci z malokalibrsko puško leže. Občinski prvak je postal Ciril Kolar, ki je s tem potrdil primat iz lanskega leta, drugi je bil Nani Tiršek, tretji pa Janez Poličnik. Pri mladincih sije naslov občinskega prvaka pristreljal Dejan Purnat.
n
Squash turnir v Kokarjah
V počastitev letošnjega občinskega praznika so v Kokarjah prvo septembrsko soboto pripravili turnir v squashu. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Anja Hren, druga je bila Nina Štrucel, tretja pa Klavdija Praznik. Pri moških je zmagal Robi Kreti, drugo mesto je zasedel Zvone Blatnik, tretje mesto pa je pripadlo Davidu Sedovšku.
ČRNA KRONIKA
•	POLICISTI VRNIU UKRADENO
Mozirje: V noči na 15. september je Moziijan H. J. ostal brez kolesa z motorjem, znamke tomos kolibri, kije bil parkiran pred njegovo stanovanjsko hišo. Policisti so bili uspešni, našli kolo in ga vrnili lastniku. Zoper tatiča pa seveda sledi kazenska ovadba.
•	KJE JE LASTNIK MOTORJA?
Mozirje: Najditelj kolesa z motorjem znamke tomos apn 6, sive barve, je 16. septembra obvestil policiste o svoji najdbi na območju Ljubije. Najdeno kolo je sedaj varno shranjeno na policijski postaji, lastnika pa policisti naprošajo, da z dokazilom o lastništvu najdeno čimprej prevzame.
•	AVTOMOBILSKI VLOMILCI
Logarska dolina: 21. septembra so bili na delu avtomobilski tatovi. Na območju Matkovega kota so poskušali vlomiti v tri zaklenjene avtomobile. Z neznanim orodjem so poškodovali ključavnice, dlje pa niso prišli. Kljub temu je nastala škoda ocenjena na okoli 200.000 tolarjev. Podoben primer seje istega dne zgodil v Podolševi, kjer je storilec uspel vlomiti v notranjost avtomobila, iz katere je ukradel 5000 tolarjev in hlebček sira.
OPOZORILO!
Policisti opozarjajo občane, planince, gobarje in ostale turiste, da so pazljivi, kje parkirajo osebne avtomobile. V času njihove odsotnosti se namreč z njihovim jeklenim konjičkom lahko zgodi marsikaj, saj je bila v naših krajih že opažena skupina neznanih oseb, ki naj bi se ukvarjala s temi nečednostmi. Vse, ki bi opazili sumljive osebe, ki ne dajejo videza turistov, naprošajo, da o tem takoj obvestijo policijsko postajo.
•	ROČNA BOMBA MED OVCAMI
Moziije: Mozirjan, lastnik zemljišča, na katerem pase ovce, je 21. septembra obvestil policiste o nenavadni in nevarni najdbi. Našel je namreč neeksplodirano eksplozivno telo, za katerega so pirotehniki ugotovili, da gre za ročno bombo angleške izdelave. V teh krajih je očitno ostala še od druge svetovne vojne.
•	MOTORIST JO JE SREČNO ODNESEL
Mozirje: 21. septembra seje ob 20.34 uri zgodila prometna nesreča pri bencinskem servisu v Mozirju. Voznik osebnega avtomobila R. M. je izsiljeval prednost pred voznikom motornega kolesa R. M„ zaradi česar je slednji z motorjem silovito trčil v osebni avto ter padel po cestišču. Kot se je izkazalo po pregledu v bolnišnici, jo je motorist odnesel le z lažjimi poškodbami.
Sporočilo broltem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Pitna voda
Zagotovo je bila investicija v vodovod Letošč v preteklosti med najbolj koristnimi naložbami za kvaliteto življenja Mozirja. To se kaže zlasti letos, ki ob največji suši zadnjih 150 let, pitne vode kritično še ne primanjkuje. Če bi bilo tudi sekundarno vodovodno omrežje na več krajih v preteklosti položeno bolj strokovno, bi bila trditev še bolj točna.
Žal pa Letošč lahko zadovoljuje s pitno vodo le polovico prebivalstva KS Mozirje. Razlog za to je v relativno nizki nadmorski višini zajetja Letošč (395 m). Trško jedro Mozirja pa leži na nadmorski višini 350 m. Mnogo naselij in zaselkov v Mozirju, Rečici in Nazarjah pa leži do nadmorske višine 500 m. Do te višine živi okrog 90% vseh prebivalcev omenjenih krajev. Zaradi omenjenega je višje ležečim krajem gravitacijsko nemogoče dobavljati pitno vodo iz sistema Letošč na organiziran in kontroliran način. Tudi dimenzije magistralnega voda so zato nepomembne.
Leta 1979 sije komunalna skupnost takratne Občine Velenje pridobila vsa republiška in lokalna soglasja za izgradnjo vodovoda izvir Ljubija -Šoštanj. Projekt je predvideval odvzem pitne in tehnološke vode s cevmi premera 400 m/m. Tako bi v normalnih razmerah odvajali 1801/ s vode iz izvira Ljubija. Po vodnogospodarskih smernicah je bil določen minimum 45 l/s vode v ko-
ritu Ljubija, pod katerega je bil odvzem prepovedan. Minimum kot stalno živo vodo naj bi praviloma zagotavljal potok Kramariča, ki se ob odvzemnem mestu izliva v Ljubijo.
Tudi KS Mozirjeje bila med podpisniki soglasij o izgradnji vodovoda. Podpis smo pogojevali z več pogoji. Eden med njimi je bil dolžnost investitorja zagotoviti redno dobavo pitne in tehnološke vode za ljudi inživinov KS Mozirje, v kolikor bodo vodo uporabljali za svoje dejavnosti. Pogoj je zapisan v gradbenem soglasju.
Občina Mozirjeje z odlokom zavarovala ožje in širše vodozbirno območje zajetja in potek vodovoda. Zavarovanje zajema določene nedovoljene posege v prostor v kmetijski, gozdarski in gradbeni dejavnosti.
Vjuniju 1981 je bil na Občini Mozirje dosežen dogovor, da bo investitor spoštoval vse obveznosti, ki izhajajo iz soglasij za izgradnjo vodovoda Ljubija - Šoštanj.
Letošnje sušno obdobje le navidezno preseneča. Stroka brezrez-ervno ugotavlja, da bodo v bodoče taka stanja postala pravilo. S sušo rastejo potrebe po vodi. V Sloveniji poraba vode v gospodinjstvu letno narašča 17 %, zato so razpoložljivi viri pitne vode zelo pomembni.
Letos so v okolici Mozirja presahnili mnogi manjši izviri in zajetja pitne vode. Posamezna gospodinjstva so zato odvisna od cisterniških dobav.
fr
T_B I
Na trgu 46, Mozirje
RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU
d.o.o.
Tel.: 839 44 44 www.2bit.si
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in	ol ** „
DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA	6e°^6
Pitna voda je tako pomemben strateški vir, da so po zakonu postali javni vodovodi vsi mali sistemi, če napajajo le 5 hiš.
V	prihodnosti bo v Mozirju začelo primanjkovati pitne vode. Stem bo kraj prizadetv mnogih vitalnih postavkah. Kvaliteta življenja krajanov se bo poslabšala. Klimatske spremembe bodo prizadele vse, ki se ne bodo pravočasno prilagajali novim razmeram. Tudi sicer v življenju velja, da ne preživijo močni in pametni,ampaktis-ti, ki se najbolje prilagajajo.
Skladno z navedenim bi Občina Mozirje morala začeti trde pogovore z Občino Šoštanj o odstopu dela pitne vode iz sistema Ljubija. Osnova je v gornjih navedbah. Morebitna dobra lokacija za odcep za Mozirje bi bila zahodno od zaselka Lokove na nadmorski višini 500 m. Od tod do bencinske črpalke v Mozirju je zračne razdalje 6 km.
V	primeru odvzema vode s priključno cevjo 150 m/m bi se količina vode za Šoštanj zmanjšala za 14 %. S priključitvijo na sistem Letošč, bi se vodne razmere v Mozirju povečale za 50%.
Omenjeno odcepno mesto je pred čistilno napravo na Grmovem vrhu, zato bi morali dodatno zgraditi manjšo čistilno napravo. Voda v izviru Ljubije, ki prihaja izpod Mozirske planine je kemično in biološko neoporečna,
toda manjši del vode v izvir priteka podzemno tudi iz Leskovškovega travnika in iz Brloškega grabna. Ta količina vodeje biološko za uporabo oporečna.
Navajamo nekaj zaselkov, ki ležijo ob plastnici 500 m n. v. in, ki bi jih pitna voda gravitacijsko dosegla iz predlaganega mesta odvzema: Trnavče, Žekovec, Globoko, Sele, Brdo, Krnice, Ljubija, Rožnik, Kolovrat, Završe, Ržiše, Gneč, Brezjje, Dol Suha, Veniše.
Ne glede na izredno priložnost pridobivanja pitne vode iz sistema Ljubija, bi morali več pozornosti namenjati iskanju novih virov pitne vode in zaščiti že znanih. Treba je izrabiti prednosti zdaj, ko še ni prevelike stiske, zato so možne tudi racionalne finančne razporeditve na daljše obdobje.
Viri pitne vode so ranljivi: suša, poplave in plazovi, nesmotrni posegi v prostor itd. Posebno ranljivi so lahko viri pitne vode v toplejših geoloških podlagah (mladi mehki apnenci), kakršne so tudi nad zajetjem Letošč.
Stališča vzapisu so bila v preteklosti na Občini Mozirje že predstavljena. Prav je, daje z njimi seznanjena tudi širša javnost, saj je informiranost potrebna in hkrati z njo je ponujena možnost dodatnih nasprotnih informacij za načrtovanje bodočega razvoja.
Karol Kopušar Aškerčeva 26, Mozirje
Delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Od tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. Zdaj boš mirno spal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Ivana ŠTEBETA
iz Luč
(1926-2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, prihajali kropit, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala pevcem, praporščakom, govornikom in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
Draga mama spavaj sladko, življenje tvoje Mo je prekratko.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
Ivane KRIVEC
iz Luč ob Savinji (23.6.1938-14.9.2003)
se zahvaljujemo vsem sosedom in tudi vsem ostalim, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Iskrena hvala tudi gospodu župniku Gračnerju za opravljen obred. Hvala tudi g. županu in pevcem.
Žalujoči vsi njeni
V nebesih sem doma od tega ne sveta nebes se veselim tja priti si želim.
(A.M. Slomšek)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage tete in botre
Marije KOS
iz Spodnje Rečice (6.11.1909 - 8.9.2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darovali za cerkev ter izrečena ustna in pisna sožalja.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku in praporščakoma.
Žalujoči vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče!
Telefon: 7000-640
ZAHVALA
ob izgubi mame in babice
Elizabete MARKEŽ
(2.11.1907 - 30.8.2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje, sveče in maše. Zahvala tudi lučkim pevcem, organistu, ge. Na-potnikovi in g. župniku za opravljen obred.
Sin Edo in hči Iga z družino
Vse življenje skromno si živela, za dom in svoje si skrbela.
Za zglede in ljubezen milo, ti Bog dal večno bo plačilo.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame in babice
Ane LETOJNE
iz Lepe Njive
(2I.5.I927-I9.7.2OO3)
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in tudi vsem ostalim, ki ste jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, za vsako izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred, mozirskim pevcem, rudarski godbi, govorniku Alojzu Plazniku, pogrebni službi Morana. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
7AnKF€KE
z rumovim narastkom?
SILOVITO POČASI
Šimen pripelje ženo k doktorju in potarna: "V postelji nama ne gre. Ne prideva do konca."
Doktor jima predlaga preiskave.
"Nima smisla. Vse sva že dala skozi," reče Šimen.
"Potem preostane le še, da mi pokažeta, kako se stvari lotita v praksi in bom mogoče ugotovil, v čem je problem."
Slečeta se, Šimen se stisne k ženi, nato pa obmirujeta.
"Ja, malo bo pa treba pomigati!" reče doktor.
Šimen pa ugovarja:
"Sem mislil, da gre pri tej zadevi za užitek, ne pa zadelo."
ON ONEGA NJO
"Kako si spoznal novo punco?" je radoveden Miro.
"V bolnici je bolniška sestra. Najprej je ona meni dajala injekcije, potem pa sva zamenjala položaje."
PREMOR
"Nisem še videl ženske, ki bi moškega tako slačila s pogledom, kot je Jasna zdaj tebe. Zakaj je nisi zagrabil?" vpraša Jože sodelavca.
"Si nor?! A zdajle med pavzo?!"
BREZ KONCA IN KRAJA
"Kaj si se naučil, medtem ko si zamenjal pet deklet?" dreza Janezek v starejšega brata.
"Da je začeti vedno boljše kot končati."
"Zakaj?"
"Ker me na začetku še niso poznale."
Čudno, preselili smo se iz Celja v Radmirje, poštarje pa isti!
Pripravite karte.
Tanja se strinja, prihajam.
MALI OGLAS Z VELIKO ZELJO
Na oglas Iščem moža Julki nobeden od snubcev ni ustrezal. Vsakemu je rekla, da naj še počaka.
"Na kaj naj počakam?" jo končno vpraša eden.
"Najprej se mora na oglas javiti moj mož, da se ločim."
V PRVO
"Pazi, prvič mi je," prosi Janja Miha.
"Potem se boš sprva verjetno počutila malo nelagodno,"je ta čuteč.
"Povej mi raje kaj bolj spodbudnega, tako kot zna Janez."

PALČKI
ENOLOGA
Dani Grudnik, zastopnik Steyerjevih vin: "Garantiram, da te po kozarčku dišečega traminca v nobenem primeru ne bo bolela glava." Jože Miklavc - Pepi, snemalec in dopisnik: "Na uho mi povej, koliko ga moram spiti, da me neha boleti voda v kolenu?" (ZDRAVILNA ZELIŠČA PRESS)
Jože Pančur, glava Habrovih fantov: "Kar potolažimo se, bratci, saj tudi brez Sneguljčice kar solidno shajamo. Bojim se samo, kako ji bomo pojasnili, kje si izgubil klobuk..."
(PRAVUICA PO LUČKO PRESS)
TEHNIČNA (NE)USPOSOBLJENOST
Mitja Umnik, bivši šef celjskih radijcev: "Nisem povsem prepričan, če mi bo uspelo spraviti v pogon tale mikrofon. Odkašljaj se, prosim, in povej svojo pridigo kar na suho."
Gregor Krajc, državni Sekretärin šef vladnih novinarjev: "Ne bo treba. Toliko počakaj, da stopim do avta po megafon predsednika vlade." (KRIZNE RAZMERE PRESS)

ČISTOČA
STARO
VINO
FINŽGAR-
JEV
JUNAK
AMERIŠKA
FILMSKA
NAGRADA
BODEČ
PLEVEL
LASTNOST,
ZNAČILNOST
NAPAČNEGA
THOMAS
ADDISON
NEVARNA
PADAVINA
POSUŠENA
KONZERVIR.
RIBA,
SLANIK
(PPG.)
JAZZOVSKA
TEHNIKA
PETJA
JAPONSKI
BORILNI
ŠPORT
CIRKUŠKI
IGRALEC,
AKROBAT
GEORGE
ADE
SLAVA,
ČAST
(ZAST.)
ZGORNJA
OKONČINA
ČLOVEKA
DAN V TEDNU
DENARNA ENOTA V NIGERIJI
STAR
SLOVAN
UPRAVNIK
ŽITNICE
(NEKDAJ)
AZIJSKA
RASTLINA
(AKTINIDIJA)

UDAREC
S
SEKIRO
ČUT ZA LASTNOST JEDI
PRIPADNIK STAR. NARODA V DACUI OB TISI
SPODNJI
DEL
PROSTORA
MANJŠA
VOJAŠKA
ENOTA
RISANA
ZGODBA
Z
BESEDILOM
POT,
CESTA
(LAT.)
ANTON
INGOLIČ
TJAŠA
ANDREE
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
NAPRAVA
ZA
DVIGOVANJE
MATERIALA
ESTONSKI
ESTRADNI
PEVEC-
GEORGIJ
PRISTAN. V INDIJSKI DRŽAVI ANDHRA PRADEŠ
FRČANJE,
LETENJE,
GIBANJE
TEDNIK
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Opasje, kokpit, rtina, Rakun,Anka, SV, žl, salama, struja, liter, korpus, Azori, EM, abak, En, Čeme, armada, ojnica, NV, balast, vizir, ete, kakemono, antraks, Anar, Taal, Al, Mara
MINI SLOVARČEK:
ECKART- nemški bavarski katoliški pesnik- Dietrich
KAKINADA- pristanišče v Indijski državi Andhra Pradeš
NAIRA- denarna enota v Nigeriji
ROLLINAT-francoski pesnik- Maurice (1846-1903)
LAER- holandski slikar- Pieter Van
ARNIK- posušena konzervirana riba, slanik
Walker
✓JCL Avto LV(azmi
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
ZLATA NALOŽBA - življenjsko zavarovanje
je kvalitetno in celovito življenjsko zavarovanje, ki vključuje tudi vse prednosti in ugodnosti dolgoročnega varčevanja. Z njo si boste zagotovili bogatejšo jesen svojega življenja, če se vam kaj pripeti, pa svojim najbližjim omogočili socialno varnost in neodvisnost. Izbirate lahko med številnimi oblikami in možnostmi zavarovanja, tako da bo Zlata naložba resnično ustrezala vašim željam in potrebam. Po preteku zavarovalne dobe (ob doživetju) pa vam ostane le še odločitev, kako vam naj izplačamo zavarovalno vsoto. V enkratnem znesku ali rentno?
Novo!
Zlata naložba z razširjenim dodatnim jamstvom za hujšo bolezen.
Napovednik
•	Petek (26. september), ob 14.00. OŠ Mozirje
Ustanovni občni zbor Sadjarskega društva
•	Petek (26. september), ob 19.00. Galerija Mozirje
Razstava del kiparja Miha Kača
•	Sobota (27. september), ob 8.00. Mozirski gaj
Ribiško tekmovanje
•	Sobota (27. september), ob 8.00. Žekovec Tradicionalni pohod krajnov Mozirja in Rečice na Mozirsko pianino
•	Sobota (27. september), ob 10.00. Maribor
KŠ Mario Primorac: Nazarje (mlajši pionirji)
•	Sobota (27. september), ob 12.00. Struge ob Savinji
8. Davidov memorial v spustu s skati
•	Sobota (27. september), ob 16.00. Športni park Foršt, Ljubno Prvenstvena nogometna tekma - NK Ljubno: NK Mons Claudius, Rogatec
•	Sobota (27. september), ob 19.00. Dvorana KD na Rečici ob Savinji
Glasbeni večer
•	Nedelja (28. september), ob 16.00. Telovadnica ŠC Velenje
Košarkarska tekma - Velenje: Nazarje
•	Torek (30. september), ob 18.00. Galerija Mozirje
Predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Srečevanja
ŽIVALI - PRODAM
Prodam lepega kozla srnaste pasme, starega 2 leti. Tel. 839-50-14.
Prodam pujske, težke 30 kg, in prašiče, težke 60 kg. Tel. 5885-570 ali gsm 031 / 874-813.
Prodam 2 telici simentalki, težki po 230 kg, ugodno. Gsm 041/410-835.
Prodam bikca starega 10 dni. Tel. 5841 -070. Prodam bernski planšar - mladiči z rodovnikom. Gsm 041 /975-983 ali tel. 03/ 839-46-03.
Prodam 2 telici sivki pašni, breji 5 in 8 mesecev. Gsm: 041 /783-987.
Teličko sivko staro 3 mesece prodam. Tel. 5831-375.
Kravo simentalko brejo 6 mesecev, prodam. Tel. 5845-406.
Prodam nissan micro 1.0 Ix, 1.90, odlično
ohranjen. Gsm 041/364-124.
STANOVANJA, HIŠE
Prodam garsonjero I. 1999, predsoba, dnevna, kuhinja, kopalnica. Gsm 041/ 55-66-19.
Mlada družina najame stanovanje, po možnosti delno opremljeno (kuhinja). Gsm 031/346-177.
Kupim bivalni vikend ali manjšo hišo. Gsm 031/327-612_____
DRUGO - PRODAM
Prodam jabolka različnih sort za ozimnico. Gsm: 041/762-775.
Prodam novo slikarsko stojalo. Gsm 041 / 454-118.
Prodam vodni sesalnik zelmer aqafilter+st. krtača. Gsm 041/897-619. Prodam vhodna vrata D ter dva sirarska kotla. Gsm 031/494-186.
KUPON zo brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
srm
Prodam avtoradio cd, telefon Panasonic brezžični, nokia 3410 novo, zvočnik teh-nics. Gsm 031/772-486 ali tel. 5841-427.
Prodam otroški voziček in kinderpet. Gsm 041/312-044.
Zidan štedilnik na trdo gorivo in elektriko prodam. Gsm 041/505-834.
Prodam drva cepljena melrska, suha, trdi listavci. Gsm: 031/585-735.
Wofer, dvojni+ojačevalec, avtoradio, prodam. Gsm: 031/772-486 ali tel. 5841-427.
Aparat za masažo stopal, primeren tudi za ogrevanje nog pozimi. Gsm: 031 /366-708.
Prodam sinteseizer corg i5s, 95.000 sit. Gsm 041/594-004.
Prodam grozdje. Gsm 041/773-879. Harmoniko klavirsko hohner concerto, 80 basno, novejšo, prodam. Tel. 5831-091. Platišča kovinska 13 col za ford escort, 2 kom, prodam. Tel. 5831-091.
DRUGO - KUPIM
Kupim dva rabljena soda od 100 - 2001. Gsm 031/208-768.
Kupim traktorsko kosilnico s.t.c. ali busati. Gsm 031/642-779.
Kompresor novejši 25-50 I, kupim. Tel. 5831-091.
MORDA STG ISKALI PRAV TO
JARKICG PR€D NGSNOSTJO Po akcijski ceni prodajamo jarkice pred nesnostjo. Krajnc, tel. 03/ 5472-071, gsm 031/772-038.
Krajnc Marinka, Lopata 55a, 3000 Celje.
RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnats.p, Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMGTJG, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SGRVIS IN PRODAJA TGLGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
PGSGK, GRAMOZ ALI MORDA URGJATG DVORIŠČG
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSRGDOVANJG V PROMGTU NGPRGMIČNIN
Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50.
Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje.
STGKLARSTVO TAMŠG, MOZIRJG Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54^4.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
TRGOVINA IN SGRVIS ZAGOŽGN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje.
SGRVIS TGRGLAV MILAN, POLZGLA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela.

Jesensko
vesölje!
Bogata jesen na Planetu Tuš.
Od 15.9. do 15.10.2003
Jesenje tu, topli sončni žarki nas že zapuščajo, zato vabljeni v Planet Tuš na bogato jesensko dogajanje.
V	petek 3. in soboto 4. oktobra obiščite Jesensko tržnico, otroci pa ustvarjajte skupaj z vrstniki vsak petek in soboto na otroških ustvarjalnih delavnicah.
V	Tednu otroških predstav od 6. do 12. oktobra si lahko v kinodvorani št. 7 vsak dan ob 18. uri ogledate brezplačne lutkovne predstave.
Dodatne informacije boste dobili pri Jelki Žafran na telefonski številki 03/ 42 41 011 ali na spletni strani www.planet-tus.com.
Ißanet~ J
Kjer so zvezde doma
www.planet-tus.com
MA.MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@emaii.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I
Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME
Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu.
PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ!
Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si
NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA!


Tel.: 03-83 90 360 Fax: 03-83 90 361
PRAPROTNIKOVA 35, MOZIRJE
E mail: ascSOOO@siol.net:	www.asc-SOOO.com
Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure
TRGOVI IMA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
i
■	instalacij za ogrevanje • vodovodnih instalacij ■ plinskih instalacij • olinih instalacij • sanitarne keramike • klimatske naprave • talnega ogrevanja ■ toplotnih črpalk
■	kolektorji sončne energije - montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov
at
TKRVC
PNEVMATIC CENTER
S4U
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SAM NAZALE Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/839 4190,839 4191 839 47 71; fax: 03/839 47 72
mmmmm
IZKORISITE UGODNOST:
strešnik BRAMAC in opeka MODULARNI BLOK še po starih AKCIJSKIH CENAH do razprodaje zalog!
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
mmmzäwmmmjmmmm
VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE!
Celje - skladišče D-Per
7/2003
STAVBNO
^ ĆTćtćt 5000012489,36
COBISS 0
Vse tar potrebuje vaš avto za varno vožnjo pozimi, dobite pri nas. Razmišljate o nakupu novih zimskih preumatik.


Nudimo vam 15% gotovinski popust
+
montaža (všteta v ceno)
Plačilo je možno z Magna in ostalimi plačilnimi karticami ali na obroke s čeki.
•	VELIKA IZBIRA JEKLENIH PLATIŠČ PO NAROČILU
•	SEZONSKO SHRANJEVANJE PNEUMATIK
LESARSKA CESTA 45, NAZARJE (jf) 839.16.40)
ZÜC33EEi