-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo8lav Federation, S. P.--Claailo Jugoslovanske Socialistične Zveze
. . GLASILO j -PROSVETNE MATICE J. S. Z.
NO. I**
Katere* mm NMM-rlaH ■«(!«», Dertm^r	al tbe +»•> alfi««	CH If Af.O III 6 OKtOBRA (October 6). 1937.
• i iklras«. nt., umlrr ikr Art -r (o.(rr.. uf M.rrk Hr*. IMn>.	LMItAUU, I L. L.., O.	1 Wtiuucr o/, i a J #
Publiahed We«kly at 2301 S. Lawrvdal® Ava. LETO—VOL. XXXII.
AMERIŠKO UNIJSKO DELAVSTVO NA PREIZKUŠNJI
NAPORI ZA KONČANJE BOJA MED A. F. OF L. TER C. 1.0. BODO ŠE DOLGO NEUSPEŠNI
Vzroki razkola prevčliki, da bi jih bilo mogoče zlahka odpraviti ali premostiti
Spopadi med člani tekmujočih unij voda na mlin fašizma. — Delati za enotnost je naša dolžnost
Razkol v ameriškem unij-lrala še koga drugega kakor
MAZACA OSI RIM-BERLIN
skem gibanju je bil neizogiben. Ampak če se ga bo tiralo t ekatremnosti, bodo vsi tisti zakoni, ki jih je sprejel zvezni
furmane". Pa je prišel na po zorišče CIO, začel z agitacijo za organiziranje vseh delavcev, in nastal je boj, ki se ga
kongres in posamezne legisla- bolj in bolj podpihuje. Levvis, ture več ali manj unijam v ko- trmast kakor je, na eni strani, r»t, postali za delavstvo neu- Ha drugi pa predstavnik stare porabni. To je očitno že zdaj AFL. Ta dva sta v ospredju, posebno v slučaju takozvane \ ampak se ne tepeta sama, ka-Wagnerjeve postave.	kor se ne cesar z drugim cesar-
jem. Treba je armade in oba Nevarnost fašizma	|j0 jmata.
Boj med starimi nazori, ki jih zastopa v unijskem gibanju vodstvo A. F. of L. in med no-
} Japonska, Italija in Nemčija priča bankrotiranja 'zapadne civilizacije9
Kitajska, Španija in prej Etiopija glavne žrtve fašistične podivjanosti. Angleži spet strašijo z bojkotom.--- Rusija v negotovost;
Skebanje drug proti drugemu
____________Veliko jih je v CIO in v AFL,
rimi, ki so dobili svoj zamah v 'ki se trudijo privesti obe sku
C. I. O., je moral priti. Staro P»ni v sporazum in s tem v pre-ia nnromn ri i L* < I •> t' 11 u 11 m ii k n p i no v 1 j e n j e ameriškega unijske-
se novemu nikdar ne umakne brez odpora. Vrh tega narav-
novljenje ameriškega unijske
_______________ ga gibanja. Za enkrat ne mo-
nega zakona je problem ame- rejo ničesar doseči, kajti že riskih unij tudi zelo komplici-1 Pred pričetkom konvencije A. ran, kajti v upoštev je treba F. of L., ki se je pričela prosil vzeti zgodovinski razvoj in ti- pondeljek, so voditelji raznih aoč okolščin. Kar je dobro v strokovnih unij. njim na čelu enem slučaju, je kvarno v dru- VVilliam Green, robantili, da je gem "	sporazum z Le vv i so m in s (IO
Nemčija je potrošila za »lavnottni »prejem Mussolinija nekaj milijonov dolarjev »n dala mu je 4'»how", ki je bil, kakor menijo reporterji, "vreden denarja". Sklenila »ta obdržati o« Rim-Brrlm v diru in pritegniti nanjo čimveč nadaljnih kole* (detel). V»aka, ki »e jima pridruži, bo »e»eda morala iti okrog osi po njuni volji. Mussolinijeva-Hitlerjeva parada koncem minulega meseca je bila največji insult na civilizacijo in proti načelom in:ru. čeprav sta oba venomer vpi!a, "mir, mir, midva hoceva mir", a ob enem pretila, če*, glejte, kako izborno je Nemčija oborožena in vsako uro pripravljena, da udari, če treba! Ca» je, da demokratične sile nehajo flir-tati s takimi "pacifisti", kot sta Mussolini in Hitler in začno rajse malo ropotati proti njima. Drugega zdravila zanju ni.
Natančno doioč enega pravila, kako bi se lahko delavce najboljše organiziralo, ni, pač
izključen, zato pa morajo biti iz AFL črtane na tej konvenciji vse unije CIO, ki so bile
p. jih je nešteto v teorijah. Pr- <lotleJ samo »uspend.rane. Le «. delavci so ljudje, podvrže-'™ na ,< ru*' stranl ff1.?8 f ni zmotam, kakor vsi drugi. "ako ^ «cn° "	« «
Drugič, ekonomski zakoni v m°re r,() d<>set' SV°J namcn
Gornji naslov pravzaprav ni točen. — Kajti niso samo Japonska, Italija in Nemčija dokaz bankrotiranja takozvane "zapadne civilizacije", ampak tudi dru.ze "prosvitljene" dežele. Med njimi posebno Anglija. Francija in Zed. države. V teh šestih velesilah prevla-j du je oziroma vlada kapitalizem in s tem njegova "civili-j /.arija", neglede, kako jo Hitler označuje v svoji, Mussolini v svoji ter mikado v svoji državi.
Zločinska trojica
(Vt udi se krivde ne more /Vrniti kar tako za vse homa-tije z ene na drugo deželo, je vendar jasno, da so temelj modernega piratstva tri fašistične velesile: Japonska, Nemčija in Italija. Toda krivdo za to stanje nosijo prav tako Francija vsled svojega Versaillesa, Velika Britanija vsled svojega spletkarstva, in Zed. države radi svoje hollyvvoodske .svetniške glorijole "nevtralnosti" in izolacije.
Polom v se u a nje m svetu je torej krivda teh šestih velesil, ki odločujejo o vsem, kaj se i sme in kaj se ne sme dogoditi na svetu. Ker pa je njih sesta-Iva v gospodarstvu in v vsem
jo zanjo. S tem ne mislimo ko- mi vred vsi, ki jim slede. Ame-|(|nJ^m pojm<)Vanju družabne-
predstavnike riška legija je postala že takojRa roda padla na nič]0> se ne
morejo več znajti, kako spet priti na vrh. in posledica .ft-^e-
t
v,
NAPAČNI VARUHI DEMOKRACIJE
Ameriška legija vabljena, da pomaga Ameriški delavski federaciji varovati ljudske pravice
čudno! Ljudje v tej deželi, proti njim so zmerom in poki imajo najmanj smisla za »le- vsoti skoro vsi taknzvani PRO-mokracijo. zdaj najbolj vpije- MINKNTNl legionarji in z nji-
sedanji uredbi so si v marsičem v nasprotju: to je, pod sedanjim profitnim sistemom je lahko ena stroka delavcev na dobičku, če jc nasprotna aspira-cijam druge stroke delavcev. To je le površno rečeno, kajti za podrobna razglabljanja tu ni prostora. Tako imamo pred seboj boj, ki ima za sabo tradicionalna zaledja: stare unije cehovskih vrst. Te vztrajajo v
edino, ako bo vztrajal v boju z A. F. of L.
Wm. Green jo v enemu svojih pred konvenčnih govorov v Denver ju izjavil, da bo AFL ustanovila in gradila unije povsod. kjer se ji uriva v napotje OIO. To pomeni, da bo podpirala unijo Progressive Miners v boju za oslabljenje V.M\V, da bo negovala dualno unijo v vseh obratih oblačilne industri-
muniste. ampak
Ameriške delavske federacije	stavkokaska agencija, da je
in njihovega glavnega vodjo	na njeni prošli konvenciji njen VVilliam Greena, ki je na pro-1 predsednik to javno priznal in
šli konvenciji Ameriške legije	zahteval, tla naj legionarji v
koncem septembra v Nevv Vor-	svojih "patriotičnih" aktivno-
ku apeliral na legionarje, na j	st iv v stavkah ne nori jo uni-mu pomagajo rešiti demokra- form Ameriške legije.
cijo v Zed. državah!	Ta zahteva pa je prišla pet-! V*roki in po8,ed,Ce
Na koga je mislil? Očitno na	najsi let prepozno. Kajti lo- ("ista lahko je trditi, Angli-
CIO, ki je pravtako upravljan,	kalne postojanke Legije kon- ja, Francija iu Zed. države .so
kakor je upravljana AFL.	trolirajo in financirajo privat- demokratične tvorbe. A prav In seveda na komuniste! Ko- ni interesi, član legije, ako je tako enostavno
danje anarhično stanje in mili tarizem. kakršnega še nismo poznali nikdar prej v taki veličini.
kontinentalno velesilo, da se lahko hkrati spoprime na dveh velikih frontah. A vendar — kje je njena bojevitost! To so vprašanja ljudi — večinoma takih ljudi, ki jim ni treba tvegati življenj na bojiščih. Ne, to ni pravilno zapisano. Le včasi je bilo tako. Danes jih morajo tvegati vsi, tudi starci in starke, žene in otroci!
Zgodovinska resnica je, da kakor se stvari zdaj razvijajo, bo sovjetska Unija imela vojno z Japonsko prej ali slej. Torej jčemu ne udari Moskva na Japonce zdaj, ko so več ali manj zaposleni na Kitajskem? Pametno vprašanje. Ampak vendarle ni. Sovjetska Unija že mnogo let ne goji drugega kakor PROTI VOJNO politiko a ob enem se na vojno pripravlja, kakor da bo jutri posegla vanjo. To dvoje njenih taktik sicer slabo soglaša, ampak po njih se ravna. Mnogi mislijo, da zamuja priliko, češ, udari naj zdaj, ko ima priliko! Toda naj reče kdo o sovjetski vladi lin njenih eksekucijah karkoli, I za vojno klanje se ne navdušuje.
Glavne tarče imperializma
Ko je Japonska osvojila Mandžurijo, so velesile le nekoliko kritizirale in niti Rusija, ki je bila vitalno prizadeta, ni storila drugega kakor prepustila svojo železnico" preko Mandžurije Japonski. To je mika do vem u cesarstvu dalo poguma. da je proglasilo doktrino, "Azija Azijatom", kar po-
meni, "Azija mora biti Japonska". Ko je Mussolini uvidel, kako lahko je Japonska izvedla svoj bluf, je treščil v Etiopijo. Tudi njemu se je trik posrečil. In nato je Hitler pohodil versaillsko pogodbo in nastala je os RIM-BERLIN. Okrog nje se suče tudi Tokio.
Klanje na Kitajskem
Japonska si je po oddihu z okupacijo Mandžurije zaželela nadaljnih kitajskih provinc in jih osvajala. In nato pa se je lotila to jesen vse Kitajske. V mesarjenju ne pozna nobe-nifi mednarodnih zakonov. Včasi so nam pravili, kakšne grozovitosti so uganjali Turki, ki so plenili po jugoslovanskih in drugih napadenih krajih. Ampak Turki so bili v primeri z Japonci, ki so invadirali Kitajsko, in z Italijani, ki koljejo Špance in Etiopce, takorekoč svetniki.
Tak je napredek, ki ga označujemo za zapadno civilizacijo — vrag jo vzemi čimprej!
Konferenca unij CIO
Glavni urad unij CIO sklicuje prvo konferenco voditeljev pridruženih mu unij, ki se prične 11. oktobra v Atlantic Cityju. Dotlej bo konvencija AFL, ki se vrši zdaj v Denver-ju, končana, in predstavniki junij CIO bodo svojo bodočo taktiko v od noša jih z AFL formulirali, kakor se jim bo zdelo potrebno z ozirom na sklepe denverske konvencije.
lahko pravijo
n„ t, .... .	je, kjer je utaborjena A< VV U,
proslosti. So močne in večino-\\ J .J. ... . ... .
*	k . v . . . • • da je v tekstilni, v avtni m dru-ma bogate. Na drugi strani je , . . , •• u , • •	i .i _ , * .. . , J gih industrijah, kjer ima sedaj proletarijat moderne, masne . .
4 .. ,, 4	uiCIO največji vpliv in so stare
industrije. V starih tradicijah1 ' .	•• .• „ ■ „ . „
a p* . , ... .	i strokovne unije potisnjene \
AFL ni dobil mesta, ne zaslom- ,.
be, ne iskrenega razumevanja M "M. ./	.. . ^ . ,. .
•	.	v	j • i Najtragicnejsa posledica te m podpore. Tako se je razdvoj . . J ^	, ,	, •• no , ' . i - s- d 1 tekme pa so skebstva unije na dve strani moral pričeti. Hoj .. .. . ^
• » , . 1 . .. ' proti uniji. V tem oziru greši pa je že začel prihajati v sta- 1 .. : . „ j.i .. ... /.	. - najbolj ArL in v nečedni vlogi
011. k i nri iva n in n« n.cron i !»-■•' J
mu n isto v je tu tako malo, da, stavkat-, je od svojih bivših vo-niso demokraciji v Zed. drža-!jaških tovarišev prav tako pre-vah nič nevarni. Ne le to, am- tepen, kakor vsakdo drugi. A-	„
pak se potegujejo zanjo celojmeriška legija lahko v secla-lsliio: vi imate vsega v izobilju, bolj kakor Green in drugi vo- njih okolščinah le omili svoje Mi vsivga premalo. Angliji.
Hirota. Mussolini in Hitler, da so oropani svojega "poštenega deleža na solncu". S tem mi-
PRIPRAVE ZA KONVENCIJO UNIJE JEKLARSKIH DELAVCEV
dje AFL.
Greenov
Franciji in Zed. državam očitajo: Tudi vi ste kradli in ro-
dij, ki priliva olje na o.genj fa iizmu.
Spopadi med člani nasprotujočih si unij
Unija prevoznikov (že stara organizacija, ki se še vedno označuje s "Teamsters") se ni v pristaniščih ob Pacifiku nikoli pobrigala, da bi organizi-
ji pomagajo bossi.
Pretepi med "organiziranimi" delavci
Eden takih slučajev, kakršnih je mnogo, se je dogodil nedavno v Port Huronu, Mich. Unija CIO pri Mueller Rrass kompaniji je oklicala stavko. A nastala je kar iznenada uni-
,.-tali.-če proti stavkarjem, ka-,,-n.uv govor na konven-!^re običajno smatra itak za cm Ameriške legije v obramboTrdečkarje". ki bi morali iti v,pali tuje dežele, demokracije je bil, milo reče-\ Rusijo, ampak demokracijo /at0 v Rimu, Tokiu in Her-no veliko bolj v neprilog de-l°na 11(1 ho	Demokraci- linu zatrjujejo, da je moč An-
mokracije kakor zanjo. Kajti1 i" morejo braniti edino taki'. jjlije. Francije in Zed. držav notka ie cikala na nasilja. "Vi-I Uud je, in take organizacije, k. posledica ropanja. Čemu torej gilantr na primer so za "de-: imajo v uvidu edino splošne 1 wC, ne bi zdaj Nemčija, Italija mokracijo". Zato jo branijo s koristi. Ameriška legija pa m | in Japonska poslužile enakih
* .	„!l.,vl! .lr.noln »ii 4 i . m . . 1 1,1 un. ___ l i . . X ,. U>w*ir> in 7l'\'lll i L II t
krepeljci, žilovkami in zoblji na rokah proti onim, ki se drznejo vprašati za DEMOKRATIČNE svobodščine in pošte-nejsi kf>s kruha.
Mr. Green bi lahko vedel, da so člani legije, na katero je apeliral za pomoč v prid demokracije, aktivni skoro v vsaki stavki PROTI STAVKAK-
še nikoli slonela na temelju socialne pravičnosti, pač pa vedno na stebrih patriotizma, kakršne postavljajo za vzor kapitalistični interesi.
Lahko delo
Delati za razdore je veliko laglfe kakor za solidarnost. In
sredstev, če hočejo živeti kot "velesile", vprašujejo ministri v njih glavnih mestih? In po pravici. Kajti kar se ropanja tiče, je v tendencah in stremljenjih vseh omenjenih držav prav malo razlike.
Prva konvencija unije je-■ klarskih delavcev, od kar je J)()d vodstvom CIO, se bo vršila novembra ali decembra to leto v Pittsburghu, Pa. Pripada ji okrog tisoč društev (lodges), v katerih so člani delavci jeklarske in železarske industrije. Philip Murav, načelnik or-• zanizatorične kampanje med jeklarskimi delavci, poroča, da ima pogodbo s to unijo že 400 raznih kompanij, ki lastujejo tovarne železa in jekla; skupno uposlujejo nad pol milijona delavcev, pravi Muray. V poročilu pa ni pojasnjeno, da so mnoge družbe priznale unijo jeklarskih delavcev le za zastopnico samo njenih članov
V TEJ
ŠTEVILKI
(Nadaljevanje na .'L strani.) JEM. Seveda ne vsi. Ampak I podirati laglje kakor graditi.
se
Sovjetska Unija
Kaj pa sovjetska Unija? Ta je razvila v tako mogočno
IZOBILJE REKLAME IN TO CISTO ZASTONJ
l« notic, ki jih je »bral upravnik ^ ntilovom "Gla»ovi it našega fi-^•■j*", is raznih dopi»ov in oznanil i* razvidno, da nai pokret ne »amo ampak priuobiva na moči in
Na prvi tirani je članek o borbi »•d unijami CIO in AFL. Na prvi »c človeku zdi, da je ta bra« '•morni boj kataatrofa za unijski po-
krat. A
• tevilke pričajo, da ni bilo v *«j deieli te nikoli toliko delavcev fraititiranih kakor jih je tedaj.
Komentarji to priobčeni na 4. »tra-»« Čitatelje
vabimo na sodelovanje v ,r» rubriko. Mnenja za v Komentarje ••j bodo kolikor mogoče na kratko •Kaiena. V«a oatala kritična razglab-'Maja priobrujrmo kot dopii«,
vtaka druga, je tudi ta itevib polna rasnolikega dobrega gradi-Preberite jo in pridobite ji novih "Uteljev med prijatelji in znanci.
Vrhovni poglavar ("imperial | Novi član vrhovnega sodišča,
vvizard") nevidnega cesarstva hivši senator Hugo L. Hlačk iz
. , :	I Alabame, ki je končno priznal,
KKK pravi, da njegova orga-1 , 'V ... .. ...... . .
1	,	| da je l)il član KKK in da ima
nizacija poslednje tedne raste .(> sr(,aj dosmrtni «|Mltni iist»
in se širi kakor gozdni požar. Piše se Hiram Evaiis in njegov stan je v Atlanti, C»a. KKK, ki je bil v vzhodnih in v srednje-zapadnih državah domalega že izginil, je zdaj spet dobil zamah. Pristopnin je na bušlje in to pomeni za vladarje nevidnega cesarstva tisočake in vpliv.
Reklamo tej bigotski organizaciji so napravili raketirski kapitalistični listi, čeprav se j delajo za njene sovražnike.
še sedaj dosmrtni "potni list veljaven po vsem "nevidnem cesarstvu", je neposreden vzrok tej reklami. Black je "nevv-dealovec". Ko ga je Roosevelt imenoval na novo mesto, je bila plutokracija zelo huda in tudi vsi tisti advokati med senatorji in kongresniki. ki smatrajo. da bi oni morali dobili to mesto. Pa so iztaknili KKK. Ko bi bili Roosevelt vedel, da je bil Black kdaj aktiven član tolpe zakrinkanih južnjaških bigotov, bi dobil službo vrhov-
nega sodnika namesto Pilacka najbrže kak drug "pnvircsi-vec". Ampak "kar j<» je." .^i misli Roosevelt in molči. "Imperial \vizard" Evans pa kuje železo, dokler je vroče. Njegovo na jnovejše geslo je, "Komunizma ne bomo dopustili!" Izborno, saj to je vendar "ame-rikanizem". torej čemu toliko vika in krika v "Ameriko ljubečem" časopisju radi enega člana KKK, ko pa pristopa zdaj baje vsak dan v raznih državah tisoče novih!
Ameriška "politika" je seveda skrajno hinavska stvar. Vpije zoper KKK, a ob enem
ga podpira. Popraskaj povprečnega demokratskega senatorja ali kongresnika. in če ni katoličan ali '/id. bo skrivnostno zaupal, da je KKK potreben, drugače bodo nigri, židje ir. katoličani dobili "vso kontrolo v roke". Enako mislijo reakcionarni republikanci in milijone navadnih ljudi. KKK je vsled tega jako nevaren fašistični pokret ameriške sorte, Po svojih nasiljih je sln*«n italijanskemu fašizmu v dneh, ko je rušil delavske ustanove v Italiji, požigal slovenske domove in mučil ter pobijal socialiste, komuniste in primorske Jugoslovane.
•pri kolektivnih pogajanjih, čeprav je bila že to velika pridobitev. Te pogodbe poteče jo februarja prihodnje leto.
Naloga konvencije bo napraviti načrt za bodoče agita-torično delo, utrditev unijske zavednosti med delavci in pa formulirati program za nova pogajanja z jeklarskimi magnati in za boj proti tistim jeklarskim korporacijam, ki so minulo poletje zlomile stavko svojih delavcev s pomočjo oborožene sile oblasti in s svojimi oboroženimi "vigilanti".
Poleg unije avtnih delavcev je unija jeklarskih delavcev druga največja izmed novih organizacij CIO.
200.000 VOLIM'EV OSTALO DOM A
Pri prošlih primarnih volitvah v Clevelandu je okrog 200,000 volilcev ostalo doma. Večinoma so to delavci, katerim politično prekljanje preseda, in pa taki, ki gredo oddati svoje glasove le na končne volitve.
Teh 200,000 državljanov in državljank bi lahko uvrstili med brezbrižnike. A večinoma niso. Za socialne probleme re ljudstvo bolj in bolj interesira in v VVashingtonu trdijo, da je to masno zanimanje za javno življenje dove-dlo v zmanjšanje korupcije in k izboljševanju občinskih ter okrajnih uprav.
Socialistična šola torej tudi v tem oziru ni bila za-manj! Tudi ako socialistično gibanje po številu ni močno, je izvršilo veliko koristnega dela. Nešteti, ki so danes na Čelu unij ali aktivni kjerkoli v ljudskih organizacijah in v javnih uradih, so dobili smisel za socialno razumevanje v socialiftičnih vrstah.
L
Proletarec, October G, 1937.
■■ M P .1_,1_. ' ' ' U
P R 01, E TA It E C
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Izdaja Ju(oilovnntk« Delavska liskovna Druib«, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjvaih državah /u celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa eelo leto $1.50; m pol let« $2.00.
Vhi rokopisi in oglasi morajo biti v n« cm uradu najpozneje do pondrljka popoldne *u priobčit** v številki trlfcotefFa tedna.
■T--
PROLETAREC
Publiahed evary W«*dne*<lay by th- Juffoslar Worfcmen'» Publishing Co.,
Inc. E.itablished 190(1.
Editor ...............
Hu»HieM Manager A;wt Bditor ar*! A hm t.
..................Frank Zaitz.
CharifM Pogorelec. n»«er.....Joseph Drasler.
SUILHIUPTION RATES: United States: One Year $3.00; S:x Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Vear $:l.50; Six Months $2.00.
I* KO LETA REC
2301 S. Lavvndale Ave.
Telephone:
CHICAGO, ILL.
ROCKWELL 2s64.
Švico obmetavajo valovi fašizma
Socialisti smo pisali o Švici vedno z navdušenjem: demokratična dežela; popolna svoboda tiska in govora; trije narodi v nji žive složno in delajo drug drugemu v korist. To je dal >
JAPONSKA SIRI "CIVILIZACIJO* NA KITAJSKEM
Japonska vlada tvrdovratnc^ odklanja vse protest* cvropikih dt tel ter Zed. držav proti bombardiranju c»-
fivlci Splošno blagostanje. Nobenih narodnostnih bojev. Vsaka |vilne«a prebival.tva na Kitajskem. če«, »o je nasa briga,
l>ri-
1% Jugoslaviji
Cenzura v jugoslovanskih vezništvu s Francijo, ne more | delavskih in drugih opozicio- imeti istočasno takozvani I nalnih listih še vedno silovito jateljski pakt" z Italijo | razdaja, ( rta čestokrat kar tja- jasno je, da nobena vlada nu I vendan, zato, da cenzor ji la- ben posameznik, ne more slu | h ko dokažejo, da niso najeti žiti Bogu in belcebubu obenem < zastonj. Večina cenzuriranih	#
stavkov je takih, da je čudež, ! kafko je mogoče, da jih sploh kdo smatra nevarnim "državi"! In končno, kakšni in kateri državi...?
*
Na razstavi slovenskega časopisja na ljubljanskem velele jmu je dobil Proletarec vzlic vsemu — čeprav skrbno za-
jezikovna skupina ima enake pravice. Nikakih političnih per-sekucij. Vsaka stranka lahko agitira zase po ^voji mili volji. Nič cenzure. Popolna nevtralnost v sporih med drugimi deželami. Švica je svet zase!
Tako je bilo. Danes ni več. Tradicionalna nevtralnost Švice je minila že leta 1911. Ne zato, da se je Švica obrnila na kako stran, ampak druge dežele — Nemčija, Italija in Francija. so v svojih generalnih štabih sklepale, kako se ravnati v slučaju, da ena ali druga prekrši nevtralnost Švice. Taksno sklepanje načrtov je bilo vedno na kožo Švice. To je vzrok, da
in kar počnemo, je vnedar v korist Kitajcev, kajti te-
danje stanje ne more večno trajati. Tisoče ljudi — med njimi največ žen in otrok, »o japonski letalci te ubili. Na vihnji sliki je kitajsko mesto Laijruan, ki to ga na* padli japonski letalci. Kako bombe vtbrate, rušijo in palijo vidite na sliki.
MASARYK IN NJEGOV POMEN V SOCIALISTIČNEM GIBANJU
Tomaž G. Masar.vk je bil člo- zovali visoko starost češke kul-v< k. ki se je uveljavil svetovno ture. Verovati v pristnost teh se je ta pionirska republikaldemokracije okrenila na tako opor-	je le sin malega naro- rokopisov je bila narodna dol-
tunistična pota kot malokatera druga demokratična dežela. |da- l'mrl koncem Pošlega znost! Masar.vk je pa pogum-Prepoveduje dohajanje neljubih vnanjih časopisov kot jih la-	^oven-ko >tarokraj- no proti vsakemu slavnemu
Cistične dežele. Jugoslavija itd. Sloviti francoski komunistični sk() socialistično glasilo "l)e-dnevnik Humanite ne sme več v Švico, niti ne newyorški in lon-|.'av*ka Politika' objavlja o nje-donski Dailv \Vorker, ne mnogi drugi listi, ki izha jajo v Evropi |mu. f,a|i;i ^anek. ki J1' vreden in drugje. Najbolj je sedanja švicarska vlada zoper "komuni- P°"a'isa. zem". Ampak pod to pretvezo skuša ovirati vse delavsko gibanje. Kot komentira revija "Nation", bi se imel vršiti svetovni k6ngres za mir leta 1936 v Švici. Toda švicarska vlada je na-
mignila, da bo dopustila na zbor le tiste izmed delegatov, ki jih 'govoril Bernard Shavv: "San ona smatra, da so vredni dostopa v njeno deželo. Mirovni kon- i Masar.vk." S tem je ta bistr gres je bil vsled tega prebavljen v Bruselj.
Jugoslavija ni še priznala, da je na .»vetu država, ki se imenuje 1'SSR. Ampak Jugoslavija je nedemokratična in di-
(i lasi se: Na vprašanje, kdo bi mo^el biti -predsednik združenih evropskih držav, je pred leti od-
imo tro-
umni britanski mislec povedal, da je Masar.vk od vseh državnikov v Evropi največji človek,
javnemu mnenju trdii. da so tisti rokopisi navadna potvorba. Vsa češka narodna 'javnost' ga je zato proglasila za izdajalca češkega naroda in češki narodni študenti so mu za nekaj časa onemogočili predavanja na praški univerzi!
Ko je Masarvk pogumno nastopil tudi proti demagoški protižidovski gonji, so zagnali proti njemu največji hrup če-
njemu najbrezvestnejšo gonjo in več sto katehetov je vložilo pri sodišču tožbo proti njemu radi motenja vere, proti njemu, ki je vse gradil na verstvu | in nravnosti, pa prav zato ni bil slep za napake oficielne cerkvene hierarhije. Zmagal je tudi v tem procesu.
Kljub temu, da ga je zavr-i gla in obsodila vsa češka narodna, radikalna in klerikalna javnost, je vztrajno nadaljeval svoje vzgojno in politično delo. | Doma in na Dunaju je kot starček delal prave čudeže za os-vobojenje ('ehov in Slovakov med svetovno vojno in postal prvi prezident res svobodne in demokratične češko-slovaške,
V Kneževcu je zgorela me-seca septembra državna tvorm-ca prediva. škoda znaša nad
350,000 dinarjev.
*
Zdravstvo v Jugoslaviji je le vedno več ali manj takistj, kakor ga je očitala Srbom kaj-
zerjeva propaganda za časa zadnje svetov ne vojne. Ko bi krit, svoie mesto. Videli so se se država količkaj resno pobn vsaj naslovi. 1'rednik Proletar- Kaia> bj Jugoslavija lahko vi ea in več drugih je omenjenih ginila iz "ušivega" pasa ki v posebni knjižici o sloven- kor take dežele označuje ame skern tisku v Ameriki, kako se ri.«ki priseljeniški zakon, trudijo, da kaj spravijo skupaj Kako malo pa se vlada v Ju o zgodovini ameriških Sloven- goslaviji briga za zdravstvo I cev. To brošuro podatkov je u- ovojih ljudi, priča sledeča no-I red i i dr. Janko šlebinger in ob- tica, ki jo je cenzor v "i) P" seja 21)0 strani. Credniku Am. srečno prezrl, morda družinskega koledarja izreka dobrim namenom: idr. šlebinger, ki je šef državne "Malarija je bila pred vojno biblioteke v Ljubljani, za iska- v Sloveniji neznana prikazen | nje podatkov priznanje, ker \>0 vojni pa se je stanje teme-starokrajskim zgodovinarjem Ijito preobrnilo. Ne samo, dt pomagajo kolikor mogoče pra- HO jo prinesli mnngfvojaki I vil no ocenjevati udejstvovanje mov iz svetovne vojne, jo zana Tiskih Slovencev. Seznam 4«in «pii«i tudi	l; »i..*.
prav z
amer skin Movencev. rseznam	šajo sedaj tudi vojaki, ki sluti-
ameriških listov v omenjeni bi-	j0 vojaški rok v okuženih kra-
bliografiii pa je vzlic dobrim	jih Južne Srbije. Malarija je
virom, ki jih imamo, poln na-	nalezljiva bolezen. To imamo
pak. Vzrok je kajpada cenzu-	priliko opazovati zadnja leta
ra. ki ne dopušča svobodnega	med šolsko mladino, kjer je
izmenjavanja ameriških jugo-	pričela ponekod razsajati kot
slovanskih časopisov z onimi,	prava epidemija, n. pr. v oko-
ki izhajajo v Jugoslaviji.	ijcj Maribora.
*	Krivda je v tem, da se obo-
Srb-ke opozicionalne stran-	lele vojake pošilja neozdrav-
ke so imele nedavno konferen-	Ijene domov, tu pa, namesto,
co svojih Zaupnik >v, ki je do-	da bi se ukrenilo potrebno za
bila nalog pogajati s hrvat-	njihovo zdravniško oskrbo, do
sko opozicijo proti sedanjemu	popolnega ozdravljenja, osta-
rež;mu (dr. Mačkom).	nejo prepuščeni sami sebi.
Splošno mnenje srbskih opo-i Splošno prepričanje je, da
zicionalnih krogov je, da ie dr.	se bolezen prenaša na ta način,
Mačkovo vse-hrVatsko gibanje	da navaden komar ali muha
republike, ki je sploh ne bi bi-' *°vini-ttfno in le prav malo de- sesa kri bolnika in piči potem
Evropejec, pajvečji značaj. Ko klerikalci; zadnji so se spra-je on postal predsednik ceh o- vili še na njegovo ime, češ, da slovaške republike, je v življe- je Masar.vk tudi s svojim ime nju izvajal nauke, ki jih je oz- "oni hotel zatajiti svoj če
nanjal poprej koi filozof, uči- rod, ker bi se moral podpiso- |('rih bi se človek zjokal. Kajti
tel j in politik	vati Masarik; on jim je potem brez (f,ra na to« da asamolču-
Masarvk je bil visoko nrav- s svojim krstnim listom doka- a .zavijajo najvažnejša stven človek, ki ie vse življenje zal, da je Slovak, da se pravil-	njegovega življenja
plomatično Rusiji enako nasprotna, kakor sta ji Nemčija in Ita- največji demokrat, največji ski nacionalisti, naprednjaki in lija. Toda tudi opevana demokratična Švica ni še priznala, da je na svetu država, ki se imenuje Sovjetska l'ni j a. Švica je bila ena izmed onih maloštevilnih dežel, ki je glasovala proti sprejemu sovjetske Rusije v ligo narodov. To početje upravi-čuje s trditvijo, da je nevtralna, člankar v "Nationu" poudarja. da je bila Švica proti -ankcijam zoper Italijo, ko je vpadla v Etiopijo, oziroma, Švica jih je podprla le z "rezervacijami". In ko je Italija Etiopijo osvojiia, je bila Švica med prvimi, ki je priznala novo "rimsko cesarstvo".
Sedež lige narodov je Švica. To mesto ima že nekaj let socialistično administracijo. Ko so italijanski časnikarski poročevalci in n jih oprode vprizorili svoječasno demonstracijo proti zastopnikom Etiopije \ zbornici lige narodov, jih je policija na ukaz socialistične mestne uprave izgnala iz Genove, švicarska vlada v Rernu pa jim je odobrila potne liste znova mi jim zagotovila osebno varstvo federalnih oblasti.
Tragedija demokracije v Švici ima še druga poglavja. Na primer, shodi in demonstracije
lo brez njega in njegovih sodelavcev.
Ker je umrl na višku svoje slave, mu tudi vse naše me-ščansko časopisje posveča dol-ge članke in nekrologe, ob ka-
pobijal krivico in laž, slepar-stvo in nasilje ter iskal in oznanjal resnico in pravico.
Zato je bil Masarvk socialist, čeprav ni bil marksist. Masarvk je bil za socializem iz človečanskih razlogov, kakor pravi v svoji knjigi "Ideali člo-večanstva":
"Koncem IS
no piše Masarvk, ker slovašči-na ne pozna črko f.
Ko je nastopil za ločitev cerkve od države zato. da se obe posvetita res svojim nalogam, so klerikalci organizirali proti
itoletja so bile
Čeprav je malo, je vendarle dosti
v prilog španske republike so v
Švici prepovedani, ali pa tako nadzirani z vladnimi komisarji, proglašene človeške pravice. V da so brez vrednosti. Švica ne dovoljuje že dolgo več zbirati de- imenu teh človeških pravic se narne .doneske v pomoč lojalistom. Seveda, to opravičujejo zjje potem proklamirala in zame vtra ln ostjo, ces, da jih nacionalisti (fašisti) tudi ne smej'o! htevala in se še danes prokla- buržvaznih dnevnikih prošli te-	^
mira in zahteva svoboda, ena- den spet mnogo prilike pa^t
in dela. je človeku bridko pri srcu. ko primerja z nesmrtnim Masarvkom, njegovimi idejami in delom to svetohlinstvo in li-cemerstvo našega meščanskega časnikarstva in globoko zevajoče nasprotstvo med temi papirnatimi himnami in dvajsetletnim dejanskim delom nji-; hovih gospodarjev.
Zato je ob Masarvkovi smrti tem globlja in iskrenejša ža-
mokratično. Zato so dali dr. zdravega človeka ter ga okuži. Mačku pogoj, da mora demo- Kot lajiki se ne moremo spu-kratiziratl svojo stranko in pri- ščati v podrobna razglabljanja stati v edinstveni program vseh o tem problemu, mislimo pa, demokratičnih faktorjev v Ju- da so sanitetne oblasti pozva-goslaviji. Poročajo, da so Hrvati pripravljeni sodelovati v opoziciji, kajti le s pomočjo njih bo mogoče sedanji he?e-monističen režim spraviti v o-zadje in ustvariti novo ustavo ter ustanoviti vlado po demokratičnem pravilu,"to je. vlado, ki bo zastopala večino državljanov.
*
Trboveljska premogokopna 1 Bfaine. O. Paul Uovar 50i\ (Poslal družba je pristala samo delo- Louis Zorko.> ma v zahteve svojih delavcev Moon Run, Pa. Klub št. it:» jsz in privolila v mali meri v zbolj- | ^^ Pm K)ub .f JSZ $200
Chicago, III. Klub št. 1 JSZ. Prš-
ile, ukreniti potrebno, da preprečijo splošno okuženje Slovenije z malarijo."
TISKOVNI FOND PROLETARCA
X. IZKAZ Milwaukee, VVis. Jonnie Oblak $1.
šanje življenskih razmer. Te
so že dolgo zelo mizerne. Dru-
švicarska federalna vlada je porinila skozi tudi precej protikomunističnih zakonov. Ampak namena ni dosegla, ker so komunistične stranke vsepovsod, in tako tudi v« Švici, zavzele oportunistično taktiko. Noben zakon jim vsled tega ne pride do živega. Toda v Švici so te sovražne vladne odredbe v resnici udarile delavsko gibanje, kakršnega poznamo in negujemo socialisti. In danes so v Švici socialisti tisti element, ki je v ospredju borbe za ohranitev tradicij stare švicarske demokracije. Ne samo za demokracijo, ampak prav tako ..." >čno za
svobodni razvoj gospodarskih zakonov, ki vodijo v socialistični red.
....	, lost vseh človeeansko, demo-
Arnomka put.Hknje imela v krati(,|)() socia|iRtk.no eilt(lfih
ne samo klanjajo veličini tega največjego demo-
Cerkev v Španiji in naciji
Katoliška cerkev v Španiji je za fašizem in pomaga revolti za strmoglavi jen je ljudovlade kolikor je v njeni moči. Pravi, da so republikanci "komunisti" in vsled tega cerkvi sovražni in jo bodo uničili, ako zmagajo.
Tako so izjavili katoliški nadškofje in škofje v fašističnem delu Španije.
Ampak kako to, da prav ti kardinali, nadškofje in škofje tako vneto pomagajo Hitlerju v njegovi intervenciji v španiii, ko je vendar \<emu svetu očitno, da nacijska Nemčija gazi po katoliški cerkvi od stopnje do stopnje, in da katoliška duhov-Mina že dolgo dolgo ni bila nikjer toliko šikanirana kakor je proshh par let v Hitlerjevem rajhu?
Hinavstvo cerkve v Španiji je brezmejno. Toda katoliška cerkev v Španiji ni cerkev, ne konfesija. temveč posebna kasta S privilegij! za izkoriščanje na debelo, ki )ih je pod republiko izgubila, in radi tega njen boj proti nji. Drugič, vsa katoliška cerkev je danes uradno udinjana fašizmu, ampak ne vsi kanih am. \ Španiji in drugje jih je vedno več, ki gledalo na vatikansko politiko z gnjevom, ker ni krščanska in je nepoštena v vsakem oziru.
\ se izboljšave v socialnem življenju so zasluga dela in bojev. Ampak tistih, ki .so se bojevali, da jih pribore, je bilo vsi-kdar malo. Drugi, ki so le gibali, so rekli, da bodo radevolje prisedh, ko hitro vidijo, da je miza že
na nji.
kost. bratstvo. Te človečanske radovednost. Naslajala se je	kratii.nejia državnika, temveč
zahteve so temelj socializma.", namreč ob poročilih o tožbi za	tudj h()0ejo urMničeRje nje>ro.
In Masaryk je branil delav- razporoko, ki jo je vložila >v i-	vjh jdej jn njegovega de,a y
ske zahteve že tedaj, ko je bil ša gledališka igralka Mrs. lre-	vsej gvropj
f\
t1'
L i
Mrs. Ireni*

M Lainflilin
pogrnjena in tudi kaj
| )| II t 1 I I II«/ W"tw«l\ . II I I | I* II
Nikar preveč grajati Mussolinija in Hitlerja, ker vadita malikov. (V.ški nacionali: otroke v rabi orožja. Ona počneta na državne stroške le to kar n. pr. odkrili neke "kralje delajo ponosni ameriški starši na svoje stroške	......
A. G;
drugim socializem še strah in) trepet. On je soustanovitelj češke socialistične prosvetne centrale "Delavska akademija", on je kot revni profesor zbral tisoč goldinarjev za češki socialistični dnevnik "Pravo li-du". Masar.vk je vzbudil v čeških izobražencih zanimanje za socialna vprašanja in jih ! vzgojil celo vrsto v človečan-skem nazoru, ki zahteva socialno pravičnost.
Dal je Cehom še več. Vzgojil jih je v novem svetovnem nazoru,. v vzvišeni človečanski etiki.
Njegovo delo, njegova stru-ja, njegova politika se označuje v. besedo realizem. Kaj je realizem? Realizem odklanja in pobija prazno besedičenje, j ne Ca^tle McLaughlin. Zahte-sentimentalno navduševanje, vala je po tisoč pet sto dolar-nekritično, sanjarsko prečenje- jev na mesec takojšnje "ali-vanje svojega naroda, svojih monijo", a sodnik, ji je dovolil sil in samega sebe; realizem |(» $750 na mesec, kar pa je še poudarja stvarnost, resnično zmerom "prilično" več kot za-izobrazbo m pravi: politika .služi kak delavec, ki mora ga-mora biti gospodarsko-social- rati za plačo. Njen mož je vpli-na, ljudska, demokratična. ven in bogat, njemu se torej ne Zato je prišel v najhujši spor bo poznalo, a rekel je, da se s češkimi nacionalisti, ki so mu gre za princip in je zahte-svoj čas počeli isto, kar počno val. da sc ji ne plara $1.500 na še vedno tudi drugi nacionali- mesec. Imata dva otroka. Fan-sti, da so namreč v svoji nacio- tek je z njo in 12-lctna hčerka nalistični prenapetosti frazarili pa na njegovi strani. Ker so o narodu in hoteli ta narod pri- vsi bogati, je to zanimivo za praviti do oboževanja lažnih javnost in časopisi so veliko
sti so potrošili, da so vso to drugače Ijedvor- vsakdanjo afero nadrobno opi-rokopise", ki naj Oi doka- gali.
žba se izgovarja, da ji dohodki ne dopuščajo, ker ji država ne pomaga, vlada pa se izgovarja. da ne more pomagati. *
V Jugoslaviji se tu in tam dogajajo strelski napadi javne uradnike. Zdravo to ni. vropK	človek, ki v koga strelja, je la-
Premnc.zim so danes vzor hko bedak in prejkone tudi je, despoti, ki .so s prevaro prišli h>da baš taki slučaji dokazu-na krmilo držav, da so unifor- jejo. da je krivda v resnici na mirali in zasužnjili svoje naro- onih. ki upravljajo pomožne de. premnogim je danes vzor, akcije. Kajti skoro vsi taki na-da se idejni in politični boj od- padi so bili izvršeni iz vrst bed-loča s streljanjem, obešanjem nih. (Tudi v Ameriki in sekanjem glav političnih na- ko.) sprotnikov, mi pa vidimo v Ma-	*
saryku, ki je ustvaril popolno- Dve sto ton surovega in lite-ma novo državo in ji dal demo- %a železa bo lahko izdelala že-kratične, etične temelje, poro- lezarna v Varešu v Bosni, ko stvo, da bo človeštvo le dvig- bo spomladi prihodnje leto ponija samo kultura in demokra- stavljen še en plavž. Poleg te cija. — Treba je samo, da v je v Jugoslaviji več drugih ve-teh težkih časih vsakdo po s\*o- likih železarskih tovaren. V ji moči posnema njegove kre-j Sloveniji je najv ečja na Jesenicah.
je ena-
posti:
duševno in telesno čistost, resnicoljubnost, značajnost, treznost, pogum in železno vztrajnost.
*
Pridelek koruze v Jugoslaviji je znašal letos, in ravno toliko tudi lani, 500,000 vagonov.
re
je demokracija ljudska | Vnanja politika Jugoslavije
vlada, tedaj ne gre za vlada- je večna negotovost. Beograd !Snji	izkaz. $:u7.2L
nje ali gospodovali je, ampak bi bil rad v prijateljstvu z vse-	-
mi vsepovsod, pa se mu ne po-
bitek piknika $P0.24; Anton (iaidcn 5; Anton in Jonnie Zaitz $-'; Lurlvi* Katz 70c; po 50c: Joe Omorza «n Frank Peterlin, skupaj $1>8.'.<4.
Blaine, O. Nabrano v vesvli družbi pri Paulu Ilovarju $1. (Poslala Pau-la Cilagovšek.)
Collinvv ood, O. J O C Maslo $1.00. Hastings, Colo. Fclix in Mary Fa-na bec $1.00. (Poslal Kd. Tmnšu*.)
Pinejr Fork. O. Frank K (»sen 50c. (Poslal I^»ui.x Zorko.)
Windkor HeiRhts, W. Va. L. Mfa-lieh 25c. (Poslal I. uii- Zorko.)
St. Michacl, Pa. An»ir«'\v Vulrich $1.05; po 50c: Frank Trinkau«, Kristell, John Nadu; po 25c: Fr. Mo-chcvar, Jo«. Korber, Frank Kaučič, Frank Hukše, John Žakrajšek. Anton I)remel, Louis B iv.l. k, Michvl Proga r in Frank .h>i ovst k, skupaj $4.80. (Nabral na v<«')ic\ dr. št. 190 SNPJ, Andre\v Vidi ch.)
ConemauRh. Pa. Po #1: Loui? Gall. Jack Gabrenja in Anton (Jabrinva; John Janchar HOc; po 50o: I^oui* vanšek. Frank Podbov. Frank char, Mirhaid Rovanšek in .l »scph Tuik; po 25c: Fr. Svotf, Jo<. Breio-v«*c, Frank Melo, Jack (iabr.-nja ml., Jack (Jo vek ar. Frank Mr hnik, Johli Vidmar, Vid Kovan t k. Frank Kraje in Anton Kovan » k. kuti.ii $S.80. (Nabral Andic\v Vidrich v dvorani dr. At. 3(1 JSKJ.)
Conemau gh, Pa. Matt Marohnic $1.50; po $1: Andv ftba^ in Martin Harctincič; po 50c: Loui« NV dmann, Frank Tonishc, Frank Zalar in H- t« Dearhoff, skupaj $5.60. (Nabral An-dn>w Vidrich po soji slov. hran. m pos. društva.)
Skupaj v trm izkaxu ?i:U.7i». prej-kupaj $472.0.'b
za ljudsko upravo.
Ne kupujte ničesar, kar J*
T. G. Masar.vk. I sreči. Ako hoče biti res v za-j bilo izdelanega na Japonskem
: JAKOB RUDA" v nedeljo;
•V CHICAGU V DVORANI SNPJ 24-0KT0BRA;
Proletarec, October 6, 1937
[ naš zastopnik, se je vrnil iz bol-nišnice in se zdaj zdravi doma. Zdravje se mu polagoma vrača. Tudi njemu želimo, da postane kmalu zopet zdrav in čvrst.
Chicago, III. V Clarkovem zdravilišču na 2637 S. Prairie Ave. se nahaja s. Leo Junko iz Detroita, kateremu se zdravje polagoma vrača. Upam, da v kratkem docela okreva. Kdo je Leo Junko? Tistim, ki so se zadnjih nekaj desetletij aktivno udejstvovali v. našem pokretu, ni treba pripovedovati, i ker ga poznajo. Bil je aktiven in se boril ramo ob rami z nami za delavske pravice in za socializem, bodisi v Calumetu, Mich., v Kansasu, ali pa zad-i nja leta v Detroitu. Sodrugom priporočamo, da ga obiščejo, . ker bo njihove družbe gotovo i1 vesel.
BLAGOSLOV JESENI
Ely, Minn. Naš stari pionir Proletarca John Teran je poslal 2 naročnini in 28 oglasov za koledar. Pravi, da s to kampanjo Ae ni zaključil pač pa se v kratkem spet oglasi. Teran je skušen zastopnik za nabiranje oglasov v koledar. V pismu pravi, da se zaveda, da delavskim publikacijam kot jih izdaja Proletarec, ne zadostuje samo priznanje, da so najboljše, pač pa potrebujejo tudi gmotne podpore. No, kar se tega tiče se na Terana vedno lahko zanesemo.
Sheboygan, Wi». Nedavno je nam bilo poročano o nezgodi, ki je doletela našega agil-nega zastopnika in tajnika klu-I ba št. 235 JSZ, s. Franka Stiha. Želimo mu skorajšnjega in i popolnega okrevanja.
La Salle, III. Frank Karun, i bivši tajnik kluba št. 4 JSZ in
VALERUAN PIDMOGYLNYJ *
MESTO
Poslovenil za "Proletarca" TONE SEL1AKAR
Vznemiril se je, potem pa zamrmral.
—	Pokažem ti!
—	Pokaži! je dejala
Omamljen, ker mu ni ugovarjala, omamljen tudi od vina in škripavega klavirja in dušeč se od te resnične bližine cilja, jo je ves razpaljen objel. Zosjka pa se mu je odmaknila in se stisnila v kot.
—	Tu je umazano! je zavpila.
Njen krik ga je zadržal in sklonil se je ves upognjen v svoji nestrpnosti. Z rokami se je uprl ob kanape. Osramočen se je spustil na kolena in skril svoj obraz v njeno naročje.
—	Oprosti, Zosjka, oprosti! je jecljal in se ni upal dvigniti glave.
Objela ga je okoli vratu, sklonila se je nadenj in ga poljubila na usta.
—	Se, še... je šepetal v omedlevanju oslepljen od dotika njenih ustnic, od dotika njenih las in od sladkega zamiranja, ki se je nenadno pojavilo od poljuba do poljuba.
Nato sta sedela drug poleg drugega v objemu in se držala za roke.
—	Lep si, je rekla Zosjka.
—	Oh, ti, ti šele! je dejal. Poljuboval ji je vrat, roke, prste, ponižno
ji je strmel v oči, ves hvaležen se je prisla-njal z glavo k njenim prsim in ji božal lase, ogret od tega novega razkošja.
—	Podobna sem oni deklici na sliki! je dejala Zosjka. Oh, kako bi rada mačko in verando z zelenjem!
Smejala sta se kakor otroci v solnčnem dnevu. Ker ni bil še tako kulturen, da bi znal pozvati natakarja, z nožem ob krožnik, je stopil na hodnik, da bi ga poklical. Obenem pa je skozi priprta vrata pogledal v sosedno sobo, kjer je bilo toliko veselja in muzike.
Znan obraz, ki je bil zdaj pijan in poln grohota, ga je prikoval na mesto. Naprezal je spomin in se domislil onega, kar bi najraje pozabil za vekomaj: spomnil se je kuhinje, sramotnega razgovora, pretepa in pobega. Bil je Maksim, sin Tamare Vasiljevne, sin musinjke, njegove nekdanje- ljubice. Na kolenih je pozibaval v taktu plesnega ritma debelo ženšče s privzdignjenim krilom in smešno mežikal izza njenih razgaljenih ramen. Stepan je odskočil, prihulil se je k zidu, da bi ga ne opazil. Dogodek, ki je bil že pozabljen, se mu je ta hip neznansko zastudil. Da, vse to ga je vedno težilo, to je bila njegova nepreklicna lastnina, vse to bo nosil seboj do groba, zakaj vse zmote, vse skrbi in vse zablode ter neprijetnosti puščajo v duši črva, ki izpodjeda koreniko prihodnjih želja. Občutil je, da se ne da ničesar premakniti, ničesar spremeniti, niti popraviti. Vse nekdanje misli in želje legajo na kup kot začetek vsega prihodnjega in čim večji je ta stolp minulega, bolj se je bati potresa.
V ozki odprtini pred njim so se v krogu vrtele ženske in možje in nekdo se je opote-kel k vratom in jih zaprl.
Stepan je plačal, pograbil Zosjko za roko in ves preplašen zašepetal:
—	Pojdiva proč od tod!
Zosjki pa se ni hotelo iti. K njemu se je stisnila.
—	Meni pa je tu tako dobro ...
Ni je poslušal. Naglo jo je potegnil za seboj na cesto, kjer ju je zajel jesenski mrak in veter. Hladne kaplje so rosile iz megle.
-AND > POMPKIN
Pit1, i
J. S. P. D. dobilo novo ugodnost
Chicago, 111. — Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo je dobilo nedavno privilegij, da sme posojevati za nakup domov in za graditev domov pod jamstvom zveznega intabulacijskega sistema. To se pravi, vsa posojila so zavarovana in zavarovalnino jamči tozadevni ekonomski oddelek zvezne vlade (Federal Hous-ing Administration).
Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo je pričelo poslovati leta 1919. Njegov sedanji tajnik je Donald J. Lotrich in urad se nahaja na 2634 So. Lavvndale Ave. Telefonska številka urada JBLA je Lawndale 2344.
Vinska trgatev 'Slavije'
Chicago, IIL—Društvo "Slavija" priredi prihodnjo soboto 9. oktobra v dvorani SNPJ vinsko trgatev, ki pomeni za vse, ki se je udeleže, obilo zabave. Tore.j pridite gotovo. Godbo bomo imeli v obeh dvoranah. Vstopnina je 35c v predprodaji in 40c pri blagajni.
Slavjan.
Denarno vprašanje je bilo vedno bolj pereče. Bil je tik pred polomom. Vsa njegova obleka, od čepice do gamaš, ki mu je služila pol leta, je pričela kazati znake naravnega razpadanja, katerega ni bilo moči zakriti, naj jo je še tako snažil. Oblačenje, ki se ga je vsakokrat tako veselil, mu je bilo zdaj pravcato trpljenje, kajti zjutraj je najlažje videl ruine svojega perila, skrajno izrabljenost čevljev ter sumljive bleske na komolcih — prve oznanjevalke lukenj v suknu!
(Dalje prihodnjič.)
Demokracijo ustvarjajo demokrati, boljšo demokracijo bodo dali boljši demokrati.
T. G. Masarvk.
J Društvom in Bi 11 bom
\ dmbol|Si gmotni in moralni usp svojih priredb jih oglašajte v
PROLETARCU
S *< t . I ■ t t % 01
ProleUrrc, October C, 1937.
KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN
"Naš narod" v "metropoli" je jako nehvaležen. Frank Somrak je o tem 'prepričan. Pri vseh domovih je pomagal, posebno še pri največjem na ulici St. Clair, delal v društvih leta in leta. prevzemal odbor za odborom, kar je pojasnil v svojem dopisu tudi v "Am. Domovini", a nehvaležni narodni narod, ki postavlja spomenike Baragu in Cankarju, mu je dal komaj par glasov, ostale pa takim rojakom, ki jim je politika biznis, a za narod pi še nikoli niso nič storili. Mogoče se bo narod spomnil Somraka po smrti, če ho v kulturnem
vrtu še kaj prostora za sohe.
*
Tudi enotna fronta za Zor-kota se je slabo obnesla. Očividno so delavci svojim ljudem za njih delo v prid delavskega razreda prav tako hvaležni, kakor je "narod" Somraku za njegove zasluge. Se celo bojeviti France Barbič je postal nekam razočaran.
*
"Ameriška Domovina" je tudi presenečena, kajti republikanec Rurton je dobil že pri primarnih volitvah okrog 30,-000 glasov večine. V izdaji z dne 29. sept. se pritožuje nad volilci delavci, ker so dali njenemu županskemu kandidatu McWilliamsu tako malo glasov. V poročilu o volitvah piše med drugim:
". .. Zanimivo je dejstvo, da delavski glasovi niso nikjer odločevali. Sedanji župan Rurton je lomil štrajke, dal poklicati vojaštvo v mesto, preganjal pi-kete in lomil delavske organizacije1, toda kljub vsemu temu je dobil več glasov kot vsak drugi. Delavci spijo ..."
Res ie. Ampak krivi temu so časopisi, kakršen je "A. D." in pa politiki, za kakršne ona agitira. Od Burtona se nič ne razlikujejo. Cilj obojih so 'službe" in "postranski dohodki". Njih politične mašine so tako razpredene, da jih prava delavska agitacija in vzgoja nikakor še ne more uspešno prodreti.
*
Kandidata komunistične in socialistične stranke za cleve-landskega župana sta dobila
skupno nekaj nad 3.500 glasov.
#
"Naprej", ki velja za nekako slovensko komunistično gla-| silt>, piše o boju radi Blackove-Iga imenovanja v vrhovno sodišče, in tolmači, da je "napad na Blacka v resnici napad na Roosevelta in demokracijo..." Pravi, da če je bil Black res kdaj član KKK, se temu ni posebno čuditi, kajti KKK je bil na jugu mogočna organizacija.
članek o tem boju zaključuje "Naprej" s sledečim stavkom :
"Namen velikanske kampanje proti Blacku — omajati demokratično fronto — se reakciji ne sme posrečiti. Iz jesenskih volitev mora fašistična K. K. Klanerija biti poražena. Glasujte za delavske kandidate kjer so bili postavljeni, v vseh slučajih pa proti reakcio-narjem."
Zdaj pa vzemimo za primero Cleveland. Delavski kandidati tam niso bili nominirani. j Ako bodo komunisti v Clevelandu upoštevali "Naprejev" j nasvet, koga bodo volili: republikanca Burtona ali demokrata Mc\Vill?amsa?
Izzleda, da bo dobila "Am. Domovina" v agitaciji za demokrate pomoč "Napreja". To bo elevelandska "demokratična fronta".
•
O oceni Podgrintovškega piše "Naprej": "Par stavkov v Podgrintovskovi kritiki "Cankarjevega Glasnika", ki jo je objavil "Proletarec", se nam prav nič ne dopade. če bi obveljalo. kar pravi P. ("čas" je šel. Iti je moral, ker je prenehal biti pisan poljudno, po domače, da bi ga naš človek v A-imeriki mogel razumeti. Smo ! pač kmetje, katerim se niso ni-ikdar odprla vrata v hrame višje izobrazbe, najmanj še literature,") bi to bil mrtvaški zvon vsakega resnejšega stremljenja za umstveno in duševno razvijanje Slovencev v Ameriki.) Ena izmed prvih in glavnih nalog "mesečnika za leposlovje in pouk" je po našem mnenju, dvigniti čitatelje in jim odpirati, če ne že pot, tedaj
vsaj smisel in razumevanje vi-j šje izobrazbe in vsega lepega in koristnega. Bili smo kmetje in nikoli se nam ne bo treba odrekati tega rodovnika. Držimo in ohranjujmo zdrave tradicije kmetstva, ne bodimo pa krčevito konservativni, ne za-budimo se pred splosnim razvojem, temveč skušajrno po
Clt veland, O.
Na
delavskega gibanja in splošne- Brat s. Vidricha umrl ga napredka. Danes je tam slabo. Zaslužka nobenega že mno-, Andrevv Vidrich v John. go let, ker so premogovniki o- *townu je dobil sporočilo, da
__brat čisto ustavili. Zato so	Uubljani umrl njegov brat
prebivalci večinoma izselili, 1>aul- Star J*' 71 let in do kam-1 več zasluge. Mladi pevci so se vn[ ,)a s0 ostali na svojih pri- nedavna vedno zdrav in kre-
Etbin Kristan govoril na shodu. -Koncert mladinskih zborov
panjskem shodu, kateri se je mu izkazali hvaležnega in mu jaznih domovih in hodijo na l)ak- l>reJ J*' M državni urad. v toboto zvečer 25. sep- poklonili v dar šop cvetlic. Se- f\e\0 daleč v okolico. Tako je nik in pred nekaj leti upoko-
vršil tembra v SND,
za
izvolitev me je še mlad in energičen p«- v Glencoe še zmerom neka j na- Jen- Rojen je bil v Cerknici
JU
svojih najboljših močeh držati' l ouis Zorkota v mestno zbor- vovodja, katerega se na odru šib somišljenikov ter narodni- Notranjskem, član znane fl.
• nico je govoril tudi sodrug Kt- lahko gleda. Včasi se ti zdi, da kov in kluba št. 11 ima tu tudit^rove rodovine. Za ameriih
Kristan.	pri dirigiranju nekoliko preti- par Članov. Poset na zabavi so Slovence se je zmerom zani-
rjaško je donel njegov glas rava. Pa kdo ne pretirava! i imeli precej dober. Prišli so tu- ma' M Je naročnik Prosve->ublika je aplavdirala nje- Vsak govornik ali pisatelj tudi (|j vnanji gosti, med njimi l,Jte- Šolal se .ie v Ljubljani, po.
korak z njim."
*
Demokrati v Clevelandu so obrekljivci, so brez dostojnosti in sploh jako neotesani. Tega ne trdi Frank Barbič, ampak "Ameriška Domovina ' v uredniškem članku v izdaji z dne 30. sept. Med drugim piše:
"Letošnja primarna volivna borba je pokazal«, da »o rojaki-draavljani v Collin woo<lu ali po»tali pijani od zmag lekom preteklih dveh kampanj ali pa »o zgubili njih voditelji v»o dostojnost in reinoit. Kaj »mo slišali in citali trkom volivne kampanj« v 32. vardi? Namesto da bi naši kandidati obravnavali na shodih pereča ekonomik* vprašanja, »o »e podali v
o.ebno.ti Greh ,e je naredil na obeh	k | Glasnik" in jese- nih organizacij so imeli po-
straneh. Iz resnosti se je prešlo v be-	, ,	J	.	0.Tn ,
darijo! Ta ali oni kandidat je druja-1 daj v Clevelandu stalno nasta-	zdravne govore. SNPJ je za-
mu očiui, koliko j« dolžan, koliko je njen. Prestopil je tudi v klub	stopal Vincent Cainkar. Pova-
butiegal, kako vodi svojo trgovino, ^t 27 JSZ. Preje je bil član	bili so tudi jugoslovanskega ge-
kako vzgaja otroke, itd. To je vzelo kluba M , y niicagu.	ueraluega konzula dr. Božidar
vso resnost primarni kampanji, kar	..... ...	.	»» o.	i a	«
»e t,če naših .lovenskik kandidatov	j e bil sklican pod av- j P- Stojanovica, kateri s* pa nI
za mestno zbornice v 32. vardi, in spicijo socialističnega kluba št. udeležil, pač pa poslal namest-odkrito rečeno, da nas je bilo sram 27 in drugih delavskih skupin, nika v osebi Slave Prosta, če-
tak» kampanje!
Mi kot dnevnik smo seveda morali prinašati dopise, podpisane od odgo
bih < )rjasko
in publik.. .. . _	. ______........ ___________
govim izvajanjem ter željno	pretirava. Od Semeta lahko j Pavlinich, J. Tomsich, Geo. in -J tem pa je več let služboval v sprejemala njegove besede,	pričakujemo v naselbini še ve-	Theo. Vucelich ter več drugih.PPrstu, v čresu (Cherso), pa. Besede, katere .-e nikjer ne sli-	liko.	Ko je godba zaigrala zadnji *mu in do okupacije v Komnu sij o tako prepričevalno in niso	Spored je bil nekako nero-	komad, so tudi za baro rekli, ua Kra.su kot nadzornik držav, nikjer tako učinkovite in lepe,	dno sestavljen in se je zavlekel, tja jjm j,. vse^a zmanjkalo. To ne^a gozdarstva. Bil je jako i - * njegovih ust. Etbin Kri-	veliko dalj kot je bilo potreb-	ni slabo, če so imeli veliko za- priljubljen, zlasti med siroma-rftan je orator v pravem po-	no. Bilo je preveč nepotrebne-	logo in je pošla. Skupina roja-i^n*m^ ljudmi, katerim je, do-še vedno orator v pravem po-	ga besedičenja, ki bi ne smelo	kov iz te naselbine (Glencoe) kier je bil v službi, pomagal menu besede, katerega je uži-	najti mesta na koncertih. Se-	rada pose č a vse priredbe naših kjer je le mogel. Mnogi Kratek poslušati. Rekel je. da de-	deti od 3. pa do 7. popoldne je	organizacij v tem okraju, zato ševci v Ameriki se Pavla se go. lavstvo, če hoče kaj veljati, mo-	malo preveč. Tak program bi	je vredna poseta iz drugih na- tovo spominjajo. Po okupaciji ra graditi svoje delavske orga-	»e lahko izvršil v dveh urah in	selbin tudi ona, kadar kaj pri- ie preko meje, toda Italija-nizacije.	pol.	redi. Njeno društvo je v Pro- ni K« vabili nazaj in ker je Kristan urejuje novo revijo	Predstavniki raznih podpor-	svetni matici in v federaciji raznih jezikov, so ga
SNPJ. — Joseph Snoy.
uslužbili na okrajnem glavarstvu v Sežani. Ker pa ni maral vpisati se v italijansko držav-ljanstvo in potem med faiistt, se je odločil zapustiti priljub-
Pomen nedelje in kako se jo lahko izrabi
VValeenburg, Colo. _ Pravi-]:'f"!	in °d4e! V V
jo. da je nedelja dan počitka'slaVI]0' Tu ,e >m*} on ,n * A iz svojih izkušenj va družina radl
vornih oseb glede tega ali onega
ki so se zedinile za sodelovanje mu naj bi bil zastopan na ta- med^ljudmKsmatram da"ie ne- raZmer nekaJ let dokaJ trnje-! v tej kampanji. Udeležba ni bi- *em koncertu generalni kon- d j. najbolj Vzrujen dan v te- vo Pot\,kaiV živeti 80 morali v
i . im »	a l! 1 .. 1- I. 1*1— .. vili i o m /m i nnr<in L u	__*	nnm«n i L u n in
la tolikšna kot bi lahko bila v je meni uganka.
ii< ijii nnjuuij i <.i ujtii umi » i*	•«	•
dnu. Prestane več besedičenja	,' d -'
k.nd.d.i.. Tod. ..lo.tno .n.mrni. ,.,)<„ Vt*liki -lovenski naw!bini. Dvorana pri propramu ie bi- j(1 r.,janja ^ot katerikoli dru-' Me<J vojno s0 vzeli nje«ov(
bi.r dir,:Li,.«j°. d«»» i* kilkih =«««> **»>■ '» l>rilifn»	.in P« k"»- Ki. Mirni vasovalci se snidejo jKa koma j 17-letnega sina v
iTbr«« ii	^	«'« i" predsedovala mlada toda eertu se je vrs.la živahna za	^ ~
Josephine bava v obeh dvoranah.
Leo. Poljšak.
, , . mado. Nikoli ni zvedel, kje m in se prav tako pametno pogo- , . .... . . r. ,U1 . . * • . na kak nacm ie izgubi zivlie-varjaio o tem in onem. Mnogi i . . , JC . .. , ... nje. Domnevali so, da ga ie v __izrabijo nedelje za izlete v na- - ...... — * - ** JC
v% a fvtf/\irnnravo. Prejkone je tudi precej
RAZNOTEROSTI ki po
kosilu spat, da so toliko bol.) sveži za garanje naslednji dan
Bridegport, O. — Dne 22.
<ept. zvečer me je v družbi Na-
kaki bitki v Karpatih bodiai podsulo, ali pa da ga je granata raznesla. Pokojni Pavel zapušča brata Andreja v John-
ča ekonomska vprašanja, delavska agilna sod ru žica
vprašanja in druge probleme, katerih Turk. Pevska Z.bora "Slbga" ill-ima Cleveland n. stotero. Pumama -Varja" sta ZapHa po par pe-volivna kampanja v 32. vardi, kar se	,	... • i i . i •
tiče na. Slovencev, je postala i,v« Sn11'	/ork° ^ l)il t<,(ia)
slika obrekovanja starih babic!" lUt agitacijski tliri pO VZhod-
* nem Ohiu in vsled tega ni bil ^ Donald J. Lotrich in Frank na shodu. Poslal pa je v ta na- „ _________
Podlipec sta mnenja, da bi mi men pismo, katerega je preči-	četa Žlemberger.ja in Victor privlačna
morali pisati za stranko bolj tal Milan Medvešek. V njemu	Hribarja iz VVindsor Height
navdušeno in sploh "Proh ta- poudarja važnost delavskih za-	obiskal s. Anton Garden
rec" bi moral imeti več ognje- stopnikov v zakonodajah. Go-	harjevi so njegovi sorodniki in vsaj jaz mislim, in nedvomne I nemuv n! Postenemu mož« naj
vit Ost i zanjo. Ampak stvar ni vorilo je še par sodrugov v an-	je bil pri njih na počitnicah, mnogo drugih, ki pa jih, žal,jmu bodo te vwtlce v casten
tako enostavna, kajti kadar bleščim, nakar je bil shod za-	Nato smo obiskali tudi Rebolo- ni premnogo. V nedeljo 26. sPom11^__
bombardirajo razne štru.ie č!o- ključen. Zapela ie harmonika	ve, potem pa odšli v društveno sept. sem se odločil, da jo dami	"
veka s cirkularji, ne ve prav jn razvila se je prav neprisilje-	dvorano, kjer je s. Rebol za v korist "Proletarcu". "Gremo natančno, kako in za koga >e na zabava. j natakarja. Z nami je šla tudi na obiske v naselbine, morda
bi navdušil. Iz Ne\v Torka na- Pri primarnih volitvah, ka-	Margaret Snov,	dobimo kaj naročnikov", sem
primer kar od treh frakcij, in tere so se vršile v torek, smo Pouov-no me ie (rarden z isto-se tolažil. Dobil sem si v po- r.-	... _ o • ki h
če bi bila stara garda še zra- imeli v tej vvardi na glasovnici	družbo, ki jo je povečal še s s. moč Frank L. Tomšiča. Odpo- brez polnih št 61 Illinois
eg Zorkota še tri Slovence.	Louis Zorkotom, presenetil z tovala sva najprvo v Hastings,L . \ ... 's ' .' .. .
Mislim, da je nedelja lahko ^ownu Pa., in Matevža v Lo
....... i vlač na tudi za dobre posle, trainu' °V Vkftarem k/aju P1
ightsa Na primer za agitacijo v pridtfstro v jr,ULbljam braU ™ . Uri- delavskih časopisov. Tako si domu v Cerknici. Kot zaved-
Vabilo na sejo kluba i » » i * *t brezposelnih
ven, f)i imeli štiri. Ako vodi to	poleg zorkoia se in Slovence, louis /.orkotom. presenetil z	tovala sva najprv
v razčisčen.je, j<» dobro. Dru-	Advokata Novaka in Kenika obiskom na seji konzumnega	in potem na Delagua.
gače pa si bo moralo zavedno	ter Frank Somraka. Največ društva, ko jo je imelo v dru- Reči moram, da nisva šla za-
delavstvo zgraditi nov politični	glasov je prejel sedanji koncil- štveni dvorani. V soboto 25.	stonj. Ko to konstatiram.. ne
pokret. ki bo znal stati na zem-	man Novak, namreč 2864 gla- sept. zjutraj se je s. Garden	mislim najino plačo, kajti te ni
lji namesto plavati v oblakih, sov. Podpirala ga je demokra- vrnil v Chicago na svoje delo. bilo, ampak agitacijski uspeh.J^ i
il>j ir» c/w« ^tvonbo cuKilo . ::„ .. ________ rI___1. „ .. I«1 t« i. _ i • i. .1	-i i. ____ v.-, • . ...	..	IfClIO
t,n^s| VVorkers' Alliance, bo v četr-I tek 7. oktobra ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. flani in članice so vabljeni, da se je polnoste-vilno udeleže, (^uli boste poro-
To, da je soc. >tranka vabila tična mašina. Zorko je prejel j Take obiskovalce človek ras Nikjer nisva bila odbita, samo i
Raba plina za gretje je dobra
EKONOMIJA!
6129 Honore Street Warm Air Heat
AUTOMATIČNO gretje s o/mom za samo S96.28* na leto
• To jr »'den izničil tisočev eika£kih d<»ninv, ki je dokazal, da i c plinsko tfret.i«' udobnejs«*, čistejip in cenojše. Primerjajte vaS<-*trošk<' ta srretjo v zadnjih treh letih * temi cenami plinskega uretja in spoznali boste, da je plinsko gretje ne samo cenejše, par pa tudi edino popolno avtomatično gretje!
1934-35	(mila tima)
1935-36	(icredno mrrla)
1936-37	(normalna zima)
$ 98 8S 100 46 89 51
Z drug mi besedami povedano, »o bili stroiki *a gretje te lesene hiAe h plinom samo $'.»6.2H J Odloč ite *«> Ae danes, da se hočete Mtvohoditi ^krlii s fornerom, kar lahko dosežete le z uporabo cenejšega plinskega gretja.
Dovolite nam, da vam dokažemo kako lahko je uspo-staviti plinsko toploto v VAS dom.
* Povprečni stroški fca leta 1935-S6-37 Plin.ka kurjava j« EDINA popolna avtomatična kurjava
cooeier	hot vvati« Silflsr ffmioI»atio»* gas mjatino
m sprejela v svoje vrste troc- X\2. Somrak pa 202 glasov. dostno -prejme, kajti s sodru- premalo časa sva imela, da kiste, ji je danes breme in v Iz teh številk je lahko razvi- gi, kot so Garden, Zorko, Zlem-1 obiskala še druge rojake. Pa škodo. Spor radi njih je nastal deti orientacijo naših ljudi v berger itd. se lahko z užitkom prihodnjič, sva rekla, tudi v Ohiu. "Knakopravnostmetropoli. Velika večina mirno pomenkuje o marsičem in čas Hvala vsem, ki ste nam šli ki velja za delavskemu giba- spava v objemu demokratičnih ,kar hiti.	na roke in si naročili naš de-
| nju prijateljski list, ima o tem voditeljev ter čaka njih odre-! Dne 25. sept. zjutraj sem 8.1 lavski list, ki
organizacijskega odbora, . ki je bil izvoljen na zadnji se-}1'ji, da obišče člane, ki ne prihajajo na seje. in pridobiti nove člane v naš klub. Poročal bo i dalje delegat pri centrali in
zastopnik VVestside distrikta.
n'is i/obrazu je1	* * .. ,
na prvi strani poročilo, s kakr- ienja, kjer pa pridejo največ- Zorkota odpeljal na Powhatan 'in vodi po poti. po kateri se bo- rellf"! 1,1Juac!j' in dru*el" šnimi ne more nihče ustvarjati krat razočaranja.	IPoint. Rad bi >ra bil .spremljal mo prej ali slej reSili iz seda- l'oroi'al ta,,,!K- ra ...p*
j navdušenja. Glasi se:	Kdai se ta pura prebudi —Ipo naselbini in mu pomagal a- njega tlačanskega jarma. Po-1"	Predmestno h.-
gitirati. a zdravje mi tega ni vsod so naju jako prijateljsko ^ ^^''^''člani WPA U
<lo„vo '	. , . . ... TT! r iT kL.aP'J'Ce f skozi več tednov po 24 um.
/orkov naertje potem vklju- b.lo tudi v izobilju. Kako se b, d Govornik na tej seji bo
eeval se ob,ske v naselbino človekJoč.l od nje Pa se je le'G B KonvalinUa, tim-
|j I m	~	"" ~	" "
je pač vprašanje časa.
*
V nedeljo 19. septembra so priredili Mladinski pevski zbori skupen koncert v SND pod
"V socialistični stranki mesta Cle-j velanda in države Ohio j«» nastal vče-laj rar.kol, katerega so povzročila nesoglasja radi Trockega, newyor-' ško županske kampanje in španske i državljanske vojne.
Rezultat ti*kra razkola je, da je na-rodni eksekutivni odbor suspendiral meta. Nastopilo je skupilo pet čarter soc. .-tranke .irzave Ohio. frak- mladinskih pevskih zborov, cija, k nasprotnic troekizmu, ki pod- i .. ;	«.,:..: x
Ipira U(;uardio za ponovno izvolitev. br°Jecih d° St,[! St° »P1*^ i v Kew Vorku. ki daje politično pod-1 pevcev, ter zapeli v presledkih poro fronti ljudske vlade v Španiji iu devet pesmic, posamezno pa ki vztraja na tem, da ne>me biti v Vsak zbor po tri pesmi. Ker zahaja k tem zborom več otrok
:im Grove, VV. Va., predno treba. Tam malo, tu malo dru-ikiti* ;WA nk( ook jn
vodstvom pevovodje Louis Se-1bi zapustil naše hribe in doli- žbe in nedelja zbeži. Težko se , , .. , .», u- ^^
x.' , ... , ... i • , .. , ... „	. predsednik distrikta \\ estsiae,
ne. \ tuka snjih krauh e po- je bilo posloviti. Bomo pa se
rabil dva tedna, kar je zelo drugikrat kaj pokramljali. To-dosti. Ampak ako človek, ki je rej hvala vsem!
stranki nobenih polit enih diskusij, pa j«- preklicala svojo podporo Ro-Dullra-u, cleveland skemu
hrt t u D.
naših simpatičarjev, zato bo ociali.st.enemu kandidatu za župana. | na mestu, da se o tem beleži.
Kjer so otroci, tam je mladost, kjer je mladost, tam je
Vsaka teh frakcij je podala svojo izjavo in vsaka imenuje «amo tebe
"Socialistična stranka Cuyahoga o- . ........... ..
kraja", in druga O drugi trdi, da na- življenje! Življenja je bilo na sprotna frakcija ni več socialistična stranka. Norman Thomas, narodni predsednik stranke, je bil proglašen kot anti-trock st,"
Jaz se za trockiste nisem ni-
na agitaciji, nima avta, in dostikrat ne človeka, ki bi ga vodil do rojakov, mu gre delo počasi, Vrh tega ima agitator največ prilike kaj doseči z obiski le ob večerih, kajti večina ljudi je podnevu na delu. Prejšnje agitatorje sem spremljal v veliki meri jaz, kajti naselbine in ljudje so mi znani, a zdaj te/a nisem mogel. Upoštevajoč razmere v teh krajih, je Zorko svojo agitacijo za "Proletarca" zadovoljivo opravil. J)e.jal je, da se vrne, ko bodo prilike ugodnejše, kajti premogovniki so začeli nedavno po dolgotrajnem še panju nekoliko boljše obratovati. Vprašanje je seveda, koliko časa bo to trajalo. Zorko je agitator, kakršen
Ed. Tomzic.
Delavci he utegnejo —
Delavci pravijo, da ne u-tegnejo citati. Korporacije pa imajo po cela krdela špijonov, katerih naloga ni nič drugega kot čitati delavske liste.
v katerega prepada tudi na$ klub. — Joseph Oblak.
THE PEOPLES GAS UGHT AND COKF COMPANV
f ROKI KI 1 I I N »000
odru dovolj. Mladi pevci so se na odru oživeli in peli navdušeno, da so morali marsikatero pesmico ponavljati. Posebno "Kanarčki" iz Ne\vburgha so koli navduševal. Merodajni nas iznenadili z močnimi gla-strankini krogi v Ne\v Vorku, sovi in sigurnim nastopom. Po-Clevelandu in v Chicagu so se, znalo se jim je, da so se dobro in jim sami nudili odgovorna pripravili in da so tudi pod ro-mesta. Zdaj vidijo, da so sto- ko veščega pevovodje. rili napako. Storili so jo oni, ne Pevski materijal je bil na tisti, ki so jih pravočasno sva- sporedu dovolj melodičen in
rili pred njimi. Zdaj morajo za ta oder povsem nov. Ko bo- j zapusti med ljudmi dober vtis, socialisti radi njih mnogokje do te pesmice in popevke s po-1zato se lahko mednje vedno graditi svoj pokret takorekoč j navijanjem med nami udoma- povrne in jim bo dobrodošel, spet od kraja, in to ni lahko čene, bodo še bolj priljubljene Ta lastnost veliko šteje. Vsi. ki delo, posebno še, če je takih, in prijetnejše donele. Dobra j želimo, da se delavska litera-ki so ga privolji vršiti, prema- stran tega sporeda je bila, da tura čimbolj razširi, upamo, lo, onih pa, ki le teorizirajo, se niso prepevale narodne him- da bo na svoji agitacijski turi preveč. Gremo pač skozi težko ne, kot jih je ta skupina prepe- za naš pokret povsod uspel, j šolo, v kateri se pojmi bistrijo vala pred par leti na skupnem Rojakom delavcem pa klice-in delavsko gibanje razčiščuje, koncertu v mestni dvorani, kar mo: pojdite mu na roko in so-Ni pa prizadeta samo naša je povzročalo večno ustajanjc. delujte z njim! stranka, ampak vsled sedanjih Pač, to je znamenje napredka, Dne 25. sept. je imelo prire-I razmer vse delavsko gibanje, ali ne?	ditev društvo št. 54 SNPJ na
politično in unijsko, Ko se dim Pevovodji Louis Semetu grejGlencoe. Včasi je bila naselbi-j razkadi, pa bo spet dobro.—Z. j za to koncertno prireditev naj-'na Glencoe trdnjava našega
►imMMM»MM»»MI»tl>
FEit(rs
rtESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnd U Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 138w
Pristna in okusna domača jadila ! Can« imerna. Poitraiba točna.
aaaaaa»aaaaaaaaai>aaaa»a»a.<
,Ne kupujte ničesar, kar j« bilo izdelanega na Japonskem!
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
•PliOSVFJit
i. t - . * * Stana sa ealo Uta I« 00, pol lata #3.00
Ustanavljajte nova druAtva Deset .članov(ic) j« treb* " novo druitvo. Naslov zs li«t za tajniAtvo j«'
S	ie k
2657 S. Lavrndale Ar* CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE
VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTfel) STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI AM*

DRAMA IN GLASBA
Naša otvoritvena pred-fUva bo drama "Jakob Ruda"
Chicago, III.—V nedeljo 24. 'dlctobr;« vprzori dramski odsek kluba st 1 svojo prvo predstavo v tej sezoni — Cankarjevo dramo 44Jakob Ruda", v treh dejanjih, ki bo zda I v Ameriki j v drugič igrana Kdor je želi {Itati, jo dobi v tret jem zvezku Cankarjevih zbranih spisov
Drama "Jakob Huda" je močno. krepko delo s snovjo iz meščanskega življenja. V nji je pisatelj zvezal vse plasti v mcčno socialno dramo. Otvar-ja se s polomom Rudove tovarne in velep »sestva. Ruda. kateri je lahk >mi-elu » zuprav Ijal denar in veseljačil v tujini, stoji naenkrat pred alternativo— beraštva. Njegovo ženo, katera je v dolgem času njegove odsotnosti gospodarila in ga čakala, so skrbi in žalost umorile. Ruda po prihodu dom »v uvidi, da čaka njega, njeg »v«: ffstro ter hčerko beraška palica. To začetek in ozadje drame. In V tem položaju se vse življenje, slikano v drami, giblje okrog enega samega etičnega vprašanja: Ali je moralno prav, ali ni prav, tla sturi-kavi bogataš Broš oženi Kudo-vo hčtrko ter s tem n V\ Rudo?
Ruda ni v tej drami več tisti veseljak kot v prejšnjih 10. letih, ka je rajal* po svetu. Resi, iniran je—čuti se indirektno krivega ženine smrti in je tudi duševno potrt. Vest ga peče kar odseva pogovorov.
Ni njegov namen, da bi svo-
io zaroko. Odioci se, da oblete beraško suknjo, vzame popotno palico, in s tem prepreči A-nino. poroko z ženinom, katerega ne ljubi. Ali nihče razen Dobnika in Dolinarja ga ne razume. Oglasi se Broš, ki tolmači Rutlovo izpoved za blazn »st. In gosti res mislijo, razen ome-njenih tlveh, da je Ruda izgubil duševno ravnotežje . . .
Ruda se zamisli. lTvicleva, da je samomor edina pot, katero mu čisto lakonično nasvetu if Dobnik. Nerad napravi Huda ta korak, silno nerad. Ali drugi «a izhoda nima . .. "/a grehe mora b ti kazen!" To je logika njegove vesti. Slikarju Dol nar iu pravi: "Zame ni mogoče. Moja preteklost leži na mojih ramenih ... In to br ime i je tako težko. Bežati bi moral iz svojega doma — tat svojega otroka... K ie bi mogel najti pokoja? (Ilejte, moj dom se je zrušil, —— in jaz na j bi stal ob i jtrani in gledal razvaline? j Ne branite mi in ne zakrijte obraz... Tako je torej vse v redu in moja duša je lahka..."
Samo Cankar je znal pisati j v na - t m Leziku take drame. K > je bila v Ljubljani prvič v prizor jena. ie bil Cankarjev poznejši pisateljski sloves še daleč za hribi, zato je kritika predstavo jako zmrcvarila. Ljubljana je bita pač mesto staromodnega, konservativnega meščanstva, in njeni kritiki povečini niso imeli >misla za razumevanje duševnih bojev, socialnih problemov in srčne kui-z vseh njegovih tl,re« kakor jo imenuje Ivan
Vuk.
Naslovno vlogo Jakoba Ru-ji hčerki Ani. katera je zaljub- d* ima Frank S. Tauchar N je-ljena v revnega umetnika, oo- K« m<»	V1(it'h na
pa bo FiHp Godina, ki ga iz prejšnjih predstav tudi poznate kot dobrega igralca. 1'oltff teh nastopi Več delavcev in goltov. Igra se vrši na Drenovem v naših dneh.
Ker ta drama vzlic svojim trem dejanjam ni dolga in se sccnerija ne menja, bo nadalj-
LOUIS ZORKO NA AGITACIJI MED NAŠIMI DELAVCI V PENNI.
je ne bo. Kkonomsko gotovost si bodo delavci ustvarili šele kadar s« odločijo zavreči (tedanji gospodarski nered. V ta
Ko je s. Irtjuis Zorko dokončal svojo agitacijsko turo za "Proletarca" v vzhodnem Ohiu in \Vest Virginiji, je odpotoval na atrakcija nastop klubovega,v zapadno Pennsylvanijo. Po- namen pa bi morali delavci bi-mlatlinskega odseka Red Kal-	yrre v Juhnstovvn in oko- ti aktivni v svojem politien.ni
cons. Ta zbor dečkov in deklic |jc.u	gibanju in tudi unije premtro-
nastopi pred predstavo, torej p(mnHi da je v nekaterih na- i'ti za sredstvo b »ja, kal »re^ra ob a. popoldne.	selbinah v vzhodnem Ohiu pri- cilj j«' odprava kapitalizma.
O, da, da ne pozabim. Ta skoval več uspeha. Izgovori namesto, da so pasivni in da bi spored se vrši v dvorani SNPJ. *n različni, kot je že navada.
Mladinski zbor se pridno va- "Ko prideš v drugič, čez nekaj d i iu nam zagotavlja presene- mesecev, gotovo," pravijo mno-čenje s svojim nastopom. To- gi ljudje, da se iznebe agi tare j imamo priliko videti v ne- torja. Iz Maynarda je peljal s. tU I jo 24. oktobra izboren spo- Zorkota na Piney Fork s. Sla-
novec in od tam na VVindsor Heights, W. Va., s Zaveršnik. Stanoval je pri Hribarjevih, kjer je dobil s. Antona (iardna in Načeta Žlembergerja. Hribarjev sin ga je peljal v V\ ar-wood, VV. Va., in nato k s. Jos. Snoyu v Bridgeport, O.
Dalje poroča s. Zorko o svoji turi sledeče:
V vrhnji igra Original Gay j "Iz Bridgeporta meje vozil Don« orkester, ki srno ga čuli j Snoy v naselbine Be aire, že na mnogih slovenskih prire-1 Shadyside in Powha an Point, ditvah. tajnik kluba Justin Za- O. Tam sem stanova pri moji jec pa je poskrbel, da bomo , *e>trični Pavlini Mlakar. Njen
imeli tudi v spodnji dvorani mož Frank me je vozil po oko-
dobro godbo, ki bo igrala naše mi na obiske, .skrena hvala domače komade "za stare in j vsem. ki so mi pomagali m za mlade". Igral bo C.oriškov or- i gostoljubnost, kester. Na naši priredbi bo i Na him (»rove, \\ . \ a., sem torej vsake«a nekaj. Nadeja-!** ustavil pri prijatelju m so-
mo se, da pridete v nedeljo 24. imišljeniku Frank Kosemu, ki
dvorano mi je tudi nakloni! »odelova-
Vlttdal demokrat Burr Clong- Delavci pač nočejo, da jih bi wer ptitl "managerjent" Hop- zastopal delavec* zato je "A. kinsom, so si demokrati in re- D." trdila, da Zorko ne bo pre-publikand.jieliJi službe spora-1 jemal koncilmansKe plače zumno v razmerju 60-40. H ar- $3.004) na leto in zato tudi Pro-ry je tedaj glasno propagiral, I b tarec ne bo dobil njene tret-da naj vzame ljudstvo "vajeti >jine oziroma tisočaka. (Naj tu nazaj v svoje roke". Ko pa je pojasnim, da ni Zorko tega ni-prišel na površje iti za mestne- j koli obljubljal. Jaz sem stvar ga ravnatelja g. Morgan, je bil zapisal tisto darilo tisoč dolar-
po-10 c pri pri
red.
Vstopnice? \Vell, te so eeni: Hoc v predprodaji in pri blagajni. Dobite jih članih in članicah kluba, "Savanih", pri tajniku Justin Zajcu, v uradu Proletarca iu pri raznih drugih prijateljih dobre slovenske dramatike.
liodba bo \ obeh dvoranah.
le zabavljali. Kadar bo delav-] sko časopisje tako razširjeno kot je zdaj kapitalistično, bo p< ložai povsem drugačen za delavce. Torej sodrugi in suni sije ni ki, delujnio za razširjenje Proletarca, kajti mi ga pot rt bujt mo in on na
Louis Zorko."
Z volitvami smo mi za letos dokončali
Cleveland, O. — Socialisti smo v našem selu, kar se voli-jtev tiče. za enkrat dokončali. Primarne volitve *o se vrSHe
poslan Hopkins v pokoj, IJong-vverjevi ljudje v mestnih službah pa so dobili rmene listke "out", Tedaj pa je (Jongvver pričel s propagando /a odpravo ra\nateljskega sistema, mesto tega pa naj ljudstvo samo izbira, kdo naj mu vlada. Tako so uspeli, župansko čast je dobil kolumbov vitez g. Miller in •tvan glede služb so se spet zasukale. Tudi naš Lindy .je j zaslovel pod Millerjem.
Poti nobenim teh pditišnov ni vladalo' ljudstvo, ampak zmenim le klika, ki je bila na površju in delila službe svojim pristašem, drugim pa jih je obljubljala, [»osebno še v volilnih bojih.
Za republikanca fturtona so precej agitirali časopisi. "A. D." seveda ni bila meti njimi. Demokrati Sweeney, Daviš, (longvver, Leneham itd. so pro-
2H. sept. Na glasovnici za kon- ti njt mu, dnsi so prvi kot drugi jcPmane in v druge urade ao bi- /a kapitalistično klaso, kajti! li vsi kandidati, ki so dobili ona jma dolarje. I predpisano minimaln > število pri nas v 32. wardi imamo) podpisov od volilcev. Kandidat ..mi» koncilmana Vehovca, ka-' za koncilmana mora imeti na j- u,ri j(4 y& naA naro(j že "veliko" j I manj 200 podpisov na petici- ft()ri| ()n kandidira za ponovi
oktobra gotovo v
NI1
— N. N.
nje. Hvala njemu m njegovi	5trankah. V*
j ženi za gostoljubni, prijatelj- ^	]oy(tf}
ki sprejem.
Naj tu ugotovim, tla potovalni agitator ne bi dosegel brez sodelovanja ničesar, ali pa prav malo. Zato znova poudarim. tla sem hvaležen vsem. ki so mi pomagali in za postre-
* t
Amateur HourM v Friscu
San Francisco, Calif — Ker
ni<mo imeli letos nobene primarne igre pri rokah, priredi
jah in plačati $0, predno se ga uvrsti na glasovnico. V Clevelandu se mestne uradnike ne Vsi kandidati urad so v
skupni koloni, bodisi demokrati, republikanci, socialisti, komunisti itd. To je takozvani "nestrankarski" volilni sistem. A vendar se ve, kam kdo spa-
jev za Aalo, pri "A. D." pa so jo vzeli za resno.)
V 2.*$. vvardi gresta na ponovne volitve naša rojaka sedanji koncil man Novak in prejšnji Kennick. Novak je demokrat "Ameriške Domovine", Kennick pa proti nji, toda "tudi demokrat". Demokrat proti demokratu, katoličan zoper katoličana. Torej strašen boj!
Dobili so glasov Novak 2864, Kennick 975, socialist Zorko :{:'»2, Frank Somrak, ki je v agi-taciji poudarjal, tla je veliko delal v metropoli, pa 2(J2; pač jasno, da naš ljubljeni narod njegovih zaslug nič ne upošteva. Irec Kelly je dobil v omenjeni vvardi 278; to je za "Aje-riša" med "Kranjci" pač dosti.
V 30. vvardi je dobil komunist Onda dovolj glasov, da gre na končne volitve. Odločevalo se bo med njim in kandidatom Hudecam. Onda ima za zmago precej dobre izglede.
Soc'. županski kandidat Dul-lea ie dobil 500 glasov manj kot komunistični, dasi sta jih oba skupaj jako malo prejela. (Op. ur.—Poročajo nam, da je koncem kampanje soc. stranka indorsiranje Dulleu umaknila, ker je potegnil s trockijevci,)
Za Zorkota je bilo precej a-gitacije. Indorsirali so ga tudi komunisti.
Op. u.— Stranain novinski biro poroča dne 1. oktobra, da je soC. lokal v okraju Cuvaho-
iskal bogatega ženina. Nasprotno. Pripravlja se, da vzame popotno palico: Njegovi sestri Marti, ki je praktična ženska, pa se zdi neumno beračiti na starost in sugerira njemu in pozneje Ani, tla je bogati Broš, kateri si jo želi za ženo, edini izhod iz grozečega
slovenskem dramskem odru. A iz njegovih prejšnjih nast >pov vemo, da je on prvovrsten igralec in bo to vlogo mojster-ko izvršil.
Vlc.ro Rudove hčere Ane ima A lice Artach iu Rudove se-
klub "Slovenia" v nedeljo I0.,žbo. Nihče ne zna ceniti sode-1 ^ > Kan(|idati <am, pa na. oktobra v prenovljenem Domu lovanja, sodruznega razume- !v.i(|no n strankah molče. Na vinsko trgatev in "Amateur, vanja in gostoljubnosti bol-» . h0,uh in v letakih izjavljajo,
Hour". Skort> vsi, ki bodo sodelovali v tem amaterskem sporedu, dobe nagrade.
Življenske razmere za one, ki st> uposleni, so še dokaj po
beraštva. V tem mišljenju gre gi v veščih rokah.
stre Marte pa Angela Zaitz. Ti voljne in tudi z delavci bi bil dve imeni sta porok, tla sta vlo- človek zadovoljen, dokler skupaj drže. A kadar pa se prično
kot delavski agitator.
Delavske razmere so se po premogovniških revirjih nekoliko izboljšale. Seveda Je to le začasno, zdaj na zimo. Sigurnosti za delavce pod kapitali-j etičnim sistemom ni nobene, in
da. ker tranke, ali pa njih ra-	Saj ga je t a "K o mati učila
zne politi ne maline agtt:rajo -n {|o,)ri^ naukov je treba
držati. Smešno se je nam zde-.), ker je John rad zagovarjal "Ameriško Domovino", a ta pa je priobčila dopis nekega Ro-
no izvolitev. On je "naš človek". vnet demokrat, katoličan, član A. F. of L. in prezi-d^nt unije strojnikov v delav-nicah železnice N. V. C. itd. Imel je pri primarnih volitvah precej protikandidatov. Med njimi je bil John Rožiinc, ki je tudi demokrat in pravijo celo, tla hodi k maši. To ni nič čutl-lga naslovil komunistični stran-
ki v Clevelandu protest, ker so komunistični zastopniki v ('leve land Industrial koncilu glasovali proti indorsiranju Zor-kot in Rti Simpsona. Isti vir pravi, tla je bil predlog za in-
33 proti
lifa, ali kar že je, v katerem 1 dorsiranje poražen s je bilo "stavljenih" na Rožan- 23 glasovi.) ca več neugodnih vprašanj. S. Louis Zorko je veliko de-
tako daleč, tla napravi na bra-j N>ro hčerko moralni pritisk, ko ji reče: "Ajia, jaz ti ne prigovarjam. Ti imaš čisto svobodno voljo. A reci samo eno besedo, reci samo Ma a I i ne* in vse kar imamo je rešeno ali izgubljeno.. ."
In pozneje pravi bratu, ki dvomi, da je to pošteno: "Jakob, kakšne reči si domišlju-
Slikarja Dolinarja bo pred-i tepsti med seboj, je pa več kot stavljal Joseph Turpin, ki ga more pameien človek prenesti, že tudi poznamo iz več prej- Ko to pišem so si že dokaj časa šnjih naših predstav, posebno v laseh pristaniški delavci, ki iz drame "Rdeče rože".
Dramska predstava v Braddocku
Vlogo starega, bogatega ženina Broša ima .John Huian Mislim, da je to prvič, ko Hujan nastopi v kaki Cankarjevi drami. On je dober igralec, to vemo. Navdušen pa je bolj za dobre šaloigre in zato mu ne-
Braddock, Pa — Tudi naša so se organizirali v unijo CIO, I naselbina se zaveda pomena in pa prevozniki, ki obratujejo k m It u rn ih ustanov. Samostojn >
da kandidirajo za vse prebivalstvo in za vse državljane, ker bodo delali v slučaju izvolitve za vse enako. Le socialistični kandidati >e oglašajo za	Tako se mu je vrnilo. Namesto loval v korist delavcev, storil -ocialiste, zato pa tudi ni nihče	/ahva|e pa protiagitacija, tlasi mnogo v prizadevanjih za iz-izmed njih izvoljen.	je zastopnik "A. D." Joško boljšanje relifnih akcij za Na končne volitve gresta za	p(,nko Rožaneev prijatelj. Ka- brezposelne, ampak ljudje ta-vsak urad samo tista dva kan-	j(() s() to godljo končno preme-1 kih reči ne upoštevajo. V sobo-didata. ki šta dobila pri pri-	;ajj nam 2na.n0. Ampak po- to 25. sept. je govoril na kam-mamih volitvah največ gla-	stopanje nekaterih naših tle-zunaj in bodo lahko gledali v	mokratskih rojakov v volilnem demokrat^ko-republikansko hi-	jK)ju se je nam zdelo vendarle
izvoljenci
nanjskem shodu Etbin Kristan. Navzoči so mu močno aplavdi-rali. Za 32. vvardo smo imeli -shod skupmt wardnim klubom soc. stranke in tudi na tem je govoril Kristan in bil enako burno aklamiran. On je še ve-
ješ? Vse je tako jasno. Ana m? bo pogrevala ničesar. Nikjer ne ka j ca>a ni bilo všeč, ker smo bi imela tako lepega življe- si izbrali tako "resno" igro. To-
nja ...
Lahko je razumeti etično naziranje Marte. Ona. stara samica, ne more zapopasti, kako je mogoče komu, tudi ako je mlad—izreči se za umetnikovo slavo in siromaštvo, ako so mu vrata odprta v udobnost in bogastvo. Vprašanje ljubezni ona ne razume. Razsoja lo z materijalnega vidika. Ta silni pritisk, tla bo rešena ti »nri-čija, oče in teta, Ano moralno primora, tla žrtvuje svojo prvo ljubezen in si izbere bogatega Broša.
Ruda ni-zadovoljen. O11 vitli hčerkin obraz in slu!i, da ni
tla končno se je v to tiramo poglobil in sem uverjen. tla bo starega Broša, ki si hoče mladega dekleta za ženo, pogodil da se drug druga uničite, kot bi ga mogel le .maiokatf ri amaterski igra.ee. Videl sem ia zadnjič na vaji, zato to u-gota vi j am.
Posestnika in gostilni ar ja Dobnika bo igral Frank Ctlo-vič. On je nastopil v raznih Cankarjevih igrah že večkrat prej, je skušen igralec in zato sem uverjen. da je vloga Dobnika v dobrih rokah.
Dobnikovo hčerko Almo bo predstavljala Marva Omahen. To je ena najmlajših članic
šoa kai nam bodo izvoljenci rMtliKj^e-4n -prtr>bč+l *lire7r do trnke. Slednji so organizirani društvo "Danica" ie poskrbetorftrtr--Tt\veh'"šTranl« prinašali prt- proletarec ali Prosveta, in v AFL. Za delavce v pristani- (|H v soboto 16. sept. vpri- hotlnji dve leti.	ak<» bi bil jaz dopisnik, to bi
-»kih sklati išči h se prevozniki Zorjena v Hrvatskem domu na Za županskega kandidali bilo vika in obsojanja ter zgra-niso menili 35 let, zdaj pa, k o	^ Rankin, Pa., igra "Brat sta dobila največ glasov ti »mo- žanja. Bilo hi strašno! Ali dO- dno isti Kristan kakor pred le-
st) izvedeli, tla so se organizi- jsokol". Na tej priredbi bo so- krat Mc\Villiams in republika- ^ri katoličani gredo k spovedi, ti. Našega shoda v Collin-rali, pa hop po njih. Kaj se bo'(le|ovaj (U(ji peVski zbor iz tega izcimilo, zdaj ko to pisem še ne vemo. Ampak ne pričakujemo nič dobrega. Zmagovalec bo skoroda velebiznis, ki podpihuje boj med unijama,
Torej na svidenje na vinski trgatvi 10. oktobra. Vstopnina je samo 25c. — A. Leksan.
Koncert in igra "Na barikadah"
"Pre- nee Burton. Ta tlva gresta v zmolijo pokoro in jim je vse vvootlu se je udeležilo kakih šeren" iz Pittsburgha, ki nam novembru na končne volitve, odpuščeno.	100 ljudi, v gornji dvorani pa
bo zapel nar slovenskih pesmi. McVVilliams je bil v kampanji prj končnih volitvah bo Ve- so imeli istočasno shod demo-Po igri in petju bo plesna za- jako glasan. "Mi hočemt). tla v hovcov protikandidat republi- krati. Na našem se je nakolek-bava, toroi dovolj razvedrila Clevelandu spet zavlada ljud- kanet. Lathy. — Rožanc je talo v priti agitacije za Simp-
' sivo, zato je naš boj namenjen ••out'\ četudi je dobil več gla- sona $21, klub št. 40 ])a je pri-temu cilju." je neutegoma po- sov	pa socialistični kan- speval $10.
nav ijal. To jo stari rokus P«>- j rfidat Kdv/ard Simpson. Veho-kus. Prej ra je rabil Harrv L. | vcc jjh je dobil na primarnih
...................... ..„. ...	Daviš, rabili st) ga svoječasno! volitvah ^875, Lathy 2.167,
vas vse, da pridete v soboto 16. v kampanji, tla se ovrže sistem, KUhlman 1.168, Rožanc 884, ktobra v Hrv atski dom na| v katerem je vršil županske j prantanne 792. Picciano 273.
in zabave za stare in mlade. Tt) vam jamči odbor.
To je prvič po 20. letih, tla v tej naselbini prirejamo kaj tako zanimivega, zato vabimo
neemn ooraz in siuu, na ni	^ V{ z,)or .<Zarj srečna. In tu se mu pojavi	našega dramskega zbora. Ra/-|-n „slovan„ slednji slovi za vprašanje: "Ali bi bila ta ž- ni-	vija se v ,zborno igralko. • najboljših moških pevsl tov, katera bi njega rešila, vre-	Inženirja Kozel ,a bo pi ed-	• y Ameriki Pr dna Anine žrtve? Ne. To mu!	stavljal Frank Sodnik. Iz nje-' pritrdita tudi slikar Dolinar in	govih prejšnjih nastopov v njegov prijatelj Dobnik. V tra-	igrah vemo, da bo tudi v tej gk-nem dramatičnem govoru	drami svojo nalogo izvršil v zapreti gosti na zaročni večer	dovoljstvo občinstva.
hčere Ane in Broša izpove Ruda svoj moralni zločin, kakor si ga predstavlja z ozirom na
Cčitelj Justin ho Louis Beniger. ki je tudi režiser te igre. Prejšnji Rudov pisar Košuta
♦
yy
Društvo "SLAVIJA
\4.0.
vas vabi na
št. 1, SNPJ
VINSKO TRGATEV
M
v soboto 9. oktobra v dvorani SNPJ
2659 S. LAVV NI) ALF A V K.
PLES V OBEH DVORANAH Vstopnic? zdaj po 35c, pri blagajni 40c. j Pridite, ako si želite res prijetno zabavo! Vsi dobrodošli.
Cleveland, O. — V nedeljo 10. oktobra ob 3:30 vprizori pevski zbor "Sloga" v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. koncert in dramo v enem dejanju "Na barikadah". Sodelu-
r» „ • II
Zarja e-kih )gram
bo pester. Čuli boste zbore, tlu-ete, kravtet in oktet.
Poleg bogatega koncertnega sporeda boste videli pretresljivo dramo v enem dejanju "Na barikadah". Videli boste v nji tlva brata, eden, ki se bori kot rt volucionar za svobodo boljšo srečo človeka, drugi pa je vojak v cesarski armadi in pobija komunarde. Videli boste njunega očeta, kako obsoja sina, ki se tepe za zasužnjenje naroda, in kako vzhlčen je nad onim sinom, ki je na barikadah in pripravljen tvegati življenje za svobodo. In res pade. Videli boste njuno sestro, kako se trudi, da bi pomagala premostiti brezdno med očetom in sinom, katerega je oče zavrgel radi njegovega službovanja v ¥ armadi tiranov. 1 Kako se igra razvija in konča, boste videli na predstavi. Jamčim vam, tla vam prizori j iz te tlrame ostanejo zmerom IV spominu. — W. Lazar.
< Ktoora v ... ..............
Rankinu. Igra se prične ob posle mestni ravnatelj ali ma-7:30 zvečer.	nager in tla naj se namesto
Anton Roianec. njega spet voli župana. Ko je
STATF.MENT OF THE OVVNERSHIP. MANAGEMENT. CIRCULATION. ETC., REQUIRED BV THE ACT OE CONGRESS OF AUGUST. 24. 1912.
•ocialist Simpson 252, Krainc 130 in Ko hI 72. Rezultat je torej jako žalosten, kajti ljutl-stvo še zmerom ne razume, ktl )
Na shodu na St. Clairju je manjkalo samo Zorkota. Poslal pa je pismo iz vzhodnega Ohia, kjer je bil na agitaciji za "Proletarca". Delal je tu, tlela zdaj v drugih naselbinah za delavsko stvar. Plače v tem ni. Oni, ki delajo veliko in požrtvovalno, prejemajo le toli-
1!>3
of Proletarec, published weekly at Chicatro. III.. October 1*t.
State of Illinois, County of Cook. »s.	_ . .
Before me. a notary public, in and for the state and countv aforessid.
Ill'l IIU UU . a ""»<" J I'" >'"> I	---- ■
i per?onallv appeared Chas. Pogorelec, who, having -been duly sworn aeeor,i ing to law. ti e pose s and saya that he is the busine<s ninnnffrr -
.......................of the
Proletarec antl that the"fo!lowinir is to the be-t of h knowl« du- and bvV^
a true statement of the ownership, managment, etc., of the aforesatd pi bli-ration for the date shown in the above eaption roqu.red hy t'he Aell oT August 24, 1912, embodied in section 411. Postal Laws and Regulatb)ns, printed on the reverse of this form, to-wit:
1. That the name* and addresses of tht« publisher, editor. mnn^n' »dltor antl business managers aro: Publi-her: Jut.^l.v ^t.rkmen • u lishing Com,»anv Inc.. 2,101 S. Uwndale Ave. Chicago. 111,; e.litoi I»ank Znitf. 2700 S. Keeler Ave.; mannging edjtor. Frank /alt*. 2700 S. aceier
Inr.. 2301 S.
editor lishing
/ait/. _	--------- .	■■■■H mM
Ave.; business manifer, Chas. Pt)gorelec. 2M21 .s. Avt>r-
2.	That the owners are: Jugoslav Workmen's I ubl. ( «> in I.avvndale Ave., Chicago. 111., Slovene Section •^^oshtv lMMlrrMtion S ..
2^01 So. Lavvndal, Ave., Chicago, III. Frank Alesh, 2121 S. Pulask, Road. Donald J. Lotrich, U>.*17 S. Trumbull Ave.. Joseph Oven, Clarendon Hi ls, HU Frank Udovich, 2fi2:i S. Ridgeway Ave, Frank Za t z, 2700 So. Kee|e» Ave. Kxet utive Committee, Chas. Pogorelec, 2.121 S. Ave. s Ave., hxecu:ive
Secretary.	.
3.	That the knovvn bondholder«. mortgage<^, and other secuntj
holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds.
mortgages, or other »eeurlties are: N<>ne.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names or h-owners, »ttockholders, and security holders, if any, contain not only the let of stockholders and securlty holders as they appear upon the books of he eompanv. but also, in oases where the stockholder or secunty ho -lei
the books of the company as trustee <»r in »ny other t!.luc.ar;\
meh trustee is »tatements
bi bili njegovi resnični zastop-	kt>, da je za preživljanje in v
niki. Simpson ni samo socialist,	mnogih slučajih niti toliko. Ti-
ampak tudi unijski organiza-	sti pa, ki nič ne delajo, preje-
tor in tajnik unije. Indorsiral	majo veliko, ker morajo drugI
ga jo Anto VVorkers Council. V času stavke pri Fisher Rodv sta bila on in njegova žena jako aktivna v boju za unijo. V omenjeni tovarni je nposlenih kakih poldrug tisoč Slovencev, a glasove so dali "poi'itišnom".
garati zanje. Tak je sedanji sistem, a kaj hočemo, če pa ljudstvo tako želi!
Frank Barbič V metropoli.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
OrdHiira vsak dan razen srede od (J. zjutraj do II. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO «10
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
appears upon ...	^^mm	w
I relation the n»me of the person or eorporation for whom ( aeting. is given; aUo that the saitl tvvo paragraphs contain ; embraeing affianfs full knovvledge and belief as to the cirt um-tantes and I conditions under whlch stotkholders and ,ecurity holders who do not
t appear upon the books of the compan.v as trustee«., holtl sto.k and serur.-' ties in a capacity other than that of a bona fide ovvner; and this aff snt has no reason to b^ievt. that any other person, association or rorporation
■ in the stock, bonds, or other securitles
has any interest, tlirect or indirect,
than as so stated by him.	.....	%» __
CHAS. POGORFLKC. Business Manager
;.....N^Klblr.!""".«; ^Il^-rlrn. mi. ..mm*™™**™™™^
riMimni: i,.;|,imii L;i,iiamjimm»——■■
| Milwaukee Leader
; Največji ameriški socialistični i dnevnik. — Nnro^nin«! ffi.OO
i ns leto. $.1.00 /a >1 leta. $1.50
■ - ! . ,
rs tn mesece.
11
N*»1ov: MO W. Jttn^no Aw
MILWAUKEE, WIS.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OmCE HOITRL: At 3724 W. 2«th Street
2:00—4 :00; 7:00—S::iO I)aily Tel. Cr«wford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Can*I 1100 Wednesday and Sunday by appointments only RmMiki Tal.I Cr«wford 8440 II mo iaiw«r — C>M Auatin 570C
• I ■ ■ ■ ■■■■■■■■■
•	BARETINCIC & SON "
*	T«l 1475 POGREBNI ZAVOD
■ ■
424 Rroad Street JOHNSTOW^, PA.
A Yugoa)av Weekly Devoted
to the Interest of tne Workers
OFFIOIAL ORGAN OF Yugoe)av Federation S. P.
PROLETAREC
BOUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
j
NO. 1569.
Pukli »hud w—k\y at 2301 S. Uwnd«l« Av«.
CHICAGO, ILL., October 6, 1937.
VOL. XXXII.
NATION-WIDE PEACE stkikkk.MIKB
Differences Are Negligible Compared With the
Differences Betiveen the Two Factions ^	And the Common Enemy
The report adopted by the State Federation of Labor states that peace betvveen the American Federation of Labor and the Committee for Industrial Organization has to be nation-vvide, and any lesser area could not make a peace that could be car-ried out.
This is true. Of course a lesser area need not fight as hard as possible on that account. It can refrain from picketing any plače vvhere one faction has a contract. It can refrain from poaching on one anothers territory. It can refrain from vi li-fication. It can refrain from the attitude that the blame is ali 011 one side.	rl
The blame is on both sides. The American Federation, besides treating the Bre\very VVorkers shamefully, did not afford a reasonable oportunity to organize the mass industries. Its dilatoriness in this respect tried the patience of those vvho vvanted to organize them. Then, after the CIO vvas formed, Levvis adopted a stubborn attitude vvhich made a compromise practically impossible. Levvis is arrogant, ambitious, and he is not a safe leader. But neither is Green. Both believe in capitalism. And both are guided in this matter more by their malice than their reason.
Give the devil his due. The automobile and steel industries vvould not have been organized if it had not been for the OIO. Some of the forvvard strides made by the AFL in the last year vvill have to be credited to the competition of the CIO. On the other hand, some of the grovvth of the CIO vvill have to be credited to the renevved competition vvhich the AFL is giving it.
If personal malices could be throvvn to the winds, the present convention of the AFL could make peace betvveen the tvvo factions.
Of course there are some real differences, but they are not' sueh as could not be abridged, and the field divided, if reason prevailed. A year ago, the VVisconsin State Federation of Labor proposed a feasible plan to do just that. Both sides seorned it. Thev vvanted to fight instead.
The differences betvveen these tvvo factions are negligible compared vvith the differences betvveen the tvvo of them and the common enemy.
The differences betvveen the vvorking class and the capitalist class are as the expan.se betvveen tvvo mountain ranges.
The differences betvveen the American Federation of Labor and the Committee for Industrial Organization are as a crack in the sidevvalk.	—Milvvaukee Leader.
Milwauke«.—Ono of Milvvaukee* longest sit-dovvn »trike« has fmally com t* to an end. The United KUctric-al and Radio VVorkers' Union, (CIO) kept the Šolar Corporat on pl »nt at 944 W. Bruce Street elosed down for about three vvoeks before they vvon their demands.
The contract they won cails for: elosed shop, *enority li^bt«, vvage in-creases, from 2 to 10-day vaeation« vvith pay and runa until July 193 M according to C. I. O. organizor, Gun* nar Nicklsen.
It is estimated that some 125 em-ployees mvolved vvill gaili in vvages annually to the tune of about $39.-000.
Ali through the strike the vvorkers kept the shop in perfoct order and j there was no arrests or disorders of
any kind. —Louive B. Jursejr. *
Mil waukee, Wis.— The Milvvaukee Macaroni Co., 3210 North Pierce Si., has signed a new contraet vvith the Con fee t ione rs' Union No. 244 (A. F. of L.). An inerease of 5 cents per hour vvas the gain for every nn-ployee, and a union c lose d shop.
Accord ng to Mr. Joseph Alberti the business representative of the union, there are some thirty employ-ees involved under the contract.
The lovvest vvage for men according to Mr. Alberti will be 55 cent.-, and for vvomen 40 cents.
The contract provides for the 40-hour vveek, time and a t h i rti for over-time, and for S'indays or holi.lavs, time and one-half.
Rest periods for vvomen employees both in forenoon and afternoon are also specified. —Louic B. Juraejr.
Our Dotngs Ilere and There
By Joseph Drasler
The Police Made No
Exceptions
Were vvomen treated any different than men at the Republic Steel Plant on Memorial I)ay? No. Sex nor age made any difference to the police, aH vvere delt vvith in the same brutal manner.
A social vvorker, Mrs. Lupe Mar-shall, vvas beaten by a bij? husky po-liceman vvho claimed he vvas defend-ing himself. She vveights ali of 97 pounds so just imagine vvhat could happen if her fist landed on the chin of a vvell built policemen!
Mrs. Marshall vvas there to see for herself vvhat vvas going on after hearing of the Friday, May 26:h incident. Her "crime" vvas that she vvas out on the field plead ng vvith the cops to stop beating the strikers.
The question was raised as to vvhat the vvomen and children vvere doing at the plant. Regardless of vvhat they vvere doing they had a right to be there. Why should any man, vvomen or child have to be afraid to go a block or even a mile away from their home! Isn't it a free countr.v? The.v
vvere inquisitive. They vvanted to see the crovvd, listen to the speeches and join the parade.
During the mass meeting someone suggested that a march be made around the plant. Everyone vvas eame vvith the vvomen and children pitehing in carrying their signs and flags. They vvere ali happy but they soon found out what it means for their fathers and brothers to belong to a un on and ali that labor must j KO through in order to gain some im-provement in the conditions under vvhich they have to vvork from day to xlay.
Rights vvhich the people are grant-ed under the Constitution of the United States are today being des-troyed by the povver concentrated in the hands of a fevv wh le the masses suffer and will continue to suffer as long as vve stand divided.
Abraham' Lincoln said, "In union there is strength." It is up to you.
CHICAGO REPERTORY GROUP TRY0UTS
j
The Ch cago Repertory Group announcer casting for its next produc-tion. "Bury the Dead," by Irvvin Shaw. Presentcd in Nevv Vork a- a Nevv Theatre League prize play, it vvas immediately acclaiined the most j povverful anti-vvar play of our centu ry.
The Repertory Group received much applause from the trade union-sts of this city for their fine produetion of Albert M al trs play "Black Pit," a story of the organization of the miners in Pennsylvania. They also have »Ione very offective work in giving skits and other entertainment on the p.cket lines at many plants, espociall.v at the Republic Steel.
The Repertory Group is the only important labor theatre group in C hi«;, a k o and deserves the fullest and vvarmest support from ali tho vvorkers in Chicago.
"Jacob Ruda", a three act drama by Ivan Cankar vvill be produced SumlMV, October 24th at the SNPJ Auditorium by the Dramatlc Group of Braneh No, 1, JSF, Chicago.
Ruda. the ovvnor of a small factory is struggling in the midst of financial difficulties vvhon a rich magnate na-med Brus offers to finance Ruda but also asks for the hand of Ruda's beautiful daughter of twenty-one.
Tho deal is made but Anna does not care for this rich lovor and is urili a pp>'. She loves the art ist, Dolinar. Ruda later realize« that his daughter s not happy and asks her to forgive him. Unhappy because he vvas the cause of his daughter'* unhappiness, he than vvandets up the mountain and commits suicide. This drama vvith its interesting t home promises to be one of the best yet produced by our Dtamat c Group.
Tickets are seli ng for 35c in ad-vance and 40c at the door. You can get yours from anyone of the braneh members or at the Proletarec office, 2301 So. I.avvndale Ave., Chicago.
A bibliography of ali Slovene pe-riodioals and nevvspapers beginning back in 1801 has been prepared by I>r. Janko ftlebinger, Ljubljana. Dr. šlebinger gives due credit to sueh publicat.on* as Ameriški družinski koledar vvhich vvas, in many cases, the only source from vvhich he vvas able to get data and historical infor-mation on Slovene publications in America; and to articles published in Proletarec vvritten by it's editor, Frank Zaitz.
Ameriški družinski koledar, issue of 1927 contains historical data that took years of time to galhor and prepare. Other is<ues from year to year contain complete statist cs on Jugo-Slav fratornal oiganizations in this country, their membership, vvhen organized, etc.; Slovene Halls, their lo-
jcation, seating capaeity, vvhen and i by vvhom built; singing societies, lo-cation, vvhen they were organized,
etc.
The Koledar is being used as a reference book by th«' largest libraries
in EurojK- and in this country. *
Comradr Loui« Zorko vvas in Ohio during the last fevv vveeks vvork ng in the interest of our Federation and (our publication vvith very good results. From Ohio he vvill gtS on into Pennsylvania and VV. Virginia vvhere our comrades are propar ng to grert him and cooperate vvith him in every way possible in order to make his
tour a real success.
*
There comes a time in life vvhen vve have to leave tho classroom and venture forth into the vvorld to make a living. Some through necessity are forced to leave early in life, others are more fortunate but nevertheless, everyone eventually leaves the vvorld of theory and comes into contact with realty—the practical world in ali its ravv ness. VVe don't intend to vvrite an essay dealing vvith the change from theory to reality but we do vvish to make this one sug-gestion. — A program of reading— vvell ehosen books on various sub-jects is the bost vvay to continue your education after leaving the class room.
*
VVHERE TO GO
October 24, 1937. — Three act drama, "Jacob Ruda" vvill be pre-sentod by the Dramatic Group of Braneh No. 1, JSF, at the SNPJ Auditor-um, Chicago.
October 16, Braneh No. 118, in Canonsburg, Pa., is sponsoring a picnic for the benefit of Proletarec.
Saturday, October 30, Braneh No. 11, in Bridgeport, Oh o is sponsoring a picnic for the benefit of Proletarec.
JURGIS HEARS A SOCIALIST SPEECH
(From "The Jungle") By UPTON SINCLAIR
4 C K (JEL FATE
As I speak there are millions of vvorkingmen vain!y seeking cm-ployment. Have you ever found yourself in that unsp<»akably sad predicament? Have you ever had to go up the stroet, begging for vvork, in a great city throngod vvith humanity—and, by the way, my friends, people are never qu te so strange to each other as vvhen they are forced into artificial, crovvded and stifled relationship. I vvould rather be friendless out on tho American desort than bo friendless in Nevv York or Chicago.—Eugene V. Debt.
TOM GIRDLER
MADE A POINT
of tolling tho vvorld that ho vvould not sign a union contract because if ho did the next demand vvould pro-bably be for a eheck-off of union dues. This coneern for the pocket-of his vvorkers makes particularly interest ing a dev ce recently intro-duced in Republic Steel'« Canton, Ohio, plant. Each "lo.val" workor — particu!arly th<»so induced by the strong arm of tho state milit ia to leave tho pieket lino and return to vvork—has been handod a car«! reading as follovvs: "1 hereby subseribe $ to hi*lp defray legal fees and ex-penses incurred by reason of em-employees' potit«n to Common Pleas Court for restraining order and in-junetion against- the C. I. O. vvith respect to their unlavvful interforence vvith our right to go to and from our vvork. Date	Signed
Tho company's name does not appear on tho card, nor <lo»'s that of any other organization. But tho employ-ees are given to understand that they are expected to s gn the cards; and tho amounts thoy pledge are doduct-ed from their pav- in other vvords, collected by means of a eheck-off. Girdler vvill smash unionism even if his vvorkers have tc» shell out good money to do it.
ijiii:ik\i
—Mary Grubith.
U.AI\
Tlli: IIYM\ OI IIATI7
By JOSEPH DANA MILLER
And thia I hate—not men, nor flag nor race,
But only War with ita wild, grinning face.
Got strike it till its eyes be blind as night,
And aH its members tremble vvith affralght!
Oh, let it hear in its death agony The wail of mothers for their best— loved ones, And on its hcad
Descend the venomed curses of its sons Who follovved her, deluded, where its guns
Had dyed the daisies red.
Ali these I hate—war and its ponoply( And lie that hides its ghastly mockery, That makes its glories out of vvomen'« tears,
The toil of peasants through tbe burdened years,
The Iegacy of long disease that preys On bone and body in the after-days. God's curses pour; And die away in its own fiery seas, That nevermore
It« dreadful call of murder may be heard; A thing accursed in very deed and work From blood-drenebed shore to shore!
Society today is a free-for-all f ght. Human beings are compelled by thi nature of the social system to strug-1 gle against one another for a living. i They overreach and cheat one another continually, They hnve ever- , present incentives to be dishonest. This leads easily an<l naturally to crime and disrespect for lavv. The "influences of religion," and the good moral teachings of groups vvh ch do not label themselves as religious, 1 are thus provided vvith barren soil. Why not have sueh social changes as vvill make good incentives abound aml crovvd out the bad ones?
Notice To Contributors
Our deadline for articles is Saturday, for short announce-ments Monday. Please cooperate.
Pleading With Capitalists to Carry on Exploi-tation With D e c e n c y and Dignity
United vvith organized labor aga nst vigilantism are the liberals. These latter, belonging mostly to the professional class, vvant an "enlight-ened" capitalism. They vvant to see exploitation carried on vvith decency and dignity. Their kindly souls are revolted at the sight of blood, cor-rupt on. and «tarvation; and they find it diffieult to enjoy their ovvn abundance derived often enough from the exploitation of labor vvhile millions are in vvant and persecuted.
VVhile it s freely aoknowlodgod that liberals give valuable aid, chief-ly financial, to the cause of vvorking class freedom, it is important also to tako note of their limitations. In a erisis liberals as a group have always tried to balance gracefull.v on the fonce. There mission always has been to see k peace vvhere peace means submiseion of the vvorkers, and coni-| promise vvhere it sih'11s suppression of revolutionary a.ms.
Liberalism is an off-shoot of the old lassoz fairo capitalism and as this has become out of date so too, has liberalism become sterile and almost impotent in tho m ghty struggle betvveen capital and labor.
—Industrial VVorker.
It vvas liko coming suddenly upon some vvild sight of nature a mountain forest lashed by a temf>est, a shir» tosaed about upon a stormy sea. Jurgis had an unploasant sonsation, a sense of confusion, of disorder, of vvihl and meaningless uproar. The man was tali and gaunt, as haggard as his auditor himself; a thin black beard covered half of his face, and one could see only tvvo blaek hollovvs vvhere the eyes vvere. He vvas speak-ing rapidly, in great oxcitoment; he use<l many gestures—as h«' spoke h<' moved here and there u|hhi the stage, reaching vvith his long arms as if to seize each person in his audience. His voice vvas deep, like an organ; it vvas some time, hovvever, before Jurgis thought of the voice—ho vvas too much occupied vvith h s eyes to think of vvhat the man vvas sa.ving. But suddenly it seemed as if tht- speaker had been pointing straight at him, as if he had been singled out partioular-ly for his remarks; and so Jurgis be-came suddenly avvare of the voice, trembling, vibrant vvith emotion, vvith pain and longing, vvith a burden of things unutterable, not to be com-pased by vvords. To hear it vvas to be suddenly arrested, to be gripped, transfixed.
"You listen to these things," the man vvas say ng, "and you say, 'Yes, they are true, but they have been that way always.' Or you say, 'May-i be it vvill come, but not in my time— it vvill not help me." And so you return to your daily round of toil, you go back to be ground up for profits i in the world-wide mili of economic mirht! To to 1 long hours for another'« advantage; to live in mean and s<{ualid homes, to vvork in dan-gerou.i and unhealthful plaees; to vvrestle vvith the spectre of hunger and privation, to take your chances of accident, disease and death. And each day the struggle becomes fier-cer, the pace more eruel; each day you have to toil a little hardor, and feel the ironhand of circumstan.-es close upon you a little tighter. Months pas«, years ma.vbe — and then you come again; and again I am here to plead vvith you, to knovv if vvant and misery have yet done their vvork vvith you, if justice an«! oppres-sion have yet oponod your eyes! I shall stili be vvaiting—there is nothing else that I can do. There is no vvilderness vvhere I can hide from those things, there is no haven vvhere : I can escape them; though I travet to the end« of tho earth, I find the
same accursed system,—I find thst ali the fair and noblo impulze« of humanit.v, tho dreams of poets and th«» agonies of niartyrs, are sheekled and bound in the hervice of organized and predalo ry Greed! And therefore I cannot rest, I cannot b« silent; therefore I east aside comfort and happiness, health and good re-pute—and go out into the vvorld and ery out the pain of my špirit! Therefore I can not be silenced by poverty and sickness, not by hatred and oblo-quy, by threats and ridicule—not by prison and persecution, if they should come—not by any povver that ii upon earth or above the earth, that vvas, or is, or ever can be created.
If I fail tonight, I can only try tomorrovv; knovving that the fsult must be mino—that if once the vi-sion of my soul vvere spoken upon earth, if once the angui«h of its de-ft-at vvere uttered in human speech, it vvould break the stoutest bsrriers of prejudice, it vvould shake the moat sluggish soul to aetion! It vvould abash the mo?t cynical, it vvould ter-rify the most selfish; arid the voice of mockery would be silenced, snd fraud and falsehood vvould slink back into their dens and the truth would stand forth alone! For I speak with the voice of the millions vvho are voiceless! Of them that are oppressed and have no comforter! Of the dia-inherited of life, for vvhom there ii no respite and no deliverance, to vvhom the vvorld is a prison, a dunge-on of tort ure, a tomb! VVith the voice of the little child vvho toila tonight in a Southern cotton-mill, stagger-ing vvith exhaustion, numb with agony, and knovving no hope but the grave! Of the mother vvho sew» by candlel ght in her tenement garret, woary and vveeping, sinitten vvith the mortal hunger of her 'babes! Of the man vvho liei» upon a bed of rags, vvrestling in his last sickneas and leaving his loved ones to perish! Of the young girl who, somevvhere at this moment, is walking the streeta of this horrible city, beaten and starving, and making her choice betvveen the brothel and the lake! VVith tho voice of those, vvhoever and vvherevor they may bc, who are caught beneath the vvheel« of the juggernaut of Greed! VVith the voice of humanitv, calling for deliverance! Of the everlasting soul of Man, arising from the dust; breaking; ita way out of its prison—rending the bands of oppression and ignorance —groping its vvay to the light!"

MIND YOUR OWN
V)
Some morning the civilized vvorld vvill find itself on tho vvay to a better one, propelled by TNT.
The Little Fish Are Getting Scared!
HYSTORY UP TO DATE
Period costumes are dresses ali covered vvith dots.
Shakespeare lived at VV ndsor with his merry vvives. He vvrote tragedies, comedies, and errors.
Tho people of India are divided into casts and outcasts.
Norway'» capital is called Chiis-tian ty.
Lipton i« the capital of Coylon.
—Montroal Star.
CORRECTION
In last week's i.<sue under tho heading Thi« and That by John Ma-tekovich, tho sentence reading, "It took the U. M. VV. of America and their delegate« at the convention in Milvvaukee to remember the real and honest labor leader, Tom Mooney" should read, U. A. VV. of Amor ca and their delegate«.
Considering that the heavier the object, the more povverfull.v it gravi-tate« toward rook bottom, there are good reason« to asume that heil i« paved with gold.
There vvere tvvo peophn in the com-partment besides myself. One vvas a vvorkman in his working clothe«, ob-viotusly coming home from vvork. He vvas sitting back puffing at a short clay pipe, very much at his ease. The other vvas a rather thin person, middle-aged, dressed in a drab suit and a dog collar.
As the man in the drab suit eyod the vvorkman opposite he became in-creasingly restles.'. His rather too prominent Adam's apple started vvorking up and dovvn vvith indigna-tion behind the collar. The nostrils flickered their wispy hairs in strong disapprobation. I realized that it was the workman's pipe that vvas causing the trouble. "I)o you knovv, my man," he said at last, "that five of the «ix people vvho die from cancer of the mouth got it from smoking clay pipes?"
*
The workman said nothing for a moment. He turned a full eye on tho man opposite. Gathering a mouthful of juice together very carefully he propelled it deliberately out of thc
vv.ndovv, and then said: "And do you knovv, mister, that «ix out of five people vvho get killed get killed through not minding their own bloody business?"
That ende<l the conversation, The vvould-be reformer got out at the next station, I suspect to change his compartment; and the vvorkman got out at the one ofter. But I realiied that between them they had raised the only problem in politics and mo-
rality that really matters.
*
Someone said of the America of the nineteen tvventies that it was governed in accordance vvith fre«-dom and equality, but that unfor-tunatel.v men vvere free in the thins:* in vvhich they should be equal, and equal in the things in vvhich they should be free.
Socialism vvill not solve this problem automatically. It will end the "individualism" that exploits child labor. But hovv far yill it leave us free to drink, to smoke, to behave as we like as individuals? And how far ought it to do so?—Spotlight.
3
VVell at last the time has come to i join the group of good fellovvship —J the Falcons. Wc had our first meeting on Sept. 25, 1937, and discussed nian.v things past and procent. Our second. meeting on Oct. 2, vvas vvell attended, and aceomplishod a great deal of business. VVe elected our nevv officers vvho aro as follovvs:
Elsie Krek, Qu U; Helen Dreshar, Troasurer; Bobbie Krek, Boy's član leader; Elain Turpin, Gifl's dan leader; Frances Saitz, Seargoant-At-Arm«. A nevv flight leader vvill bo elected at each meeting.
VVe have been asked to participato
in the program of Braneh No. 1, Oct. 24, at tho SNPJ Hali, so vve had btfcter hustle up a little. Another thing is that every ticket vve seli for this program vvill bring a nickle to our troasury. VVe hope to seli as many as possible.
VW are stili anxious to obtain the third floor of the I^abor Center for our Quarter*. Wo hope that this vvill be possible in the near future.
Ali Falcons please attend our next meet ng Saturday, Oct. 9, at 10 A. M.
Until then.
Friendship!
El.ic Krek, Q«iH.
PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave. Chicago, IIL	
Enclored find $3.00 for 1 year's subseription $1.75 for 6 months subseription	] Check here ] Check here
to PROLETAREC.	
Name	...................—
Street	......................
<'it.v . State