Celje - skladišče D-Per 214/1989 glasilo delavne organizacije emo celje leto xxxix - st. t.-b - 30. avoust ne» Obiskal nas je Miha Ravnik V torek, 1. avgusta se je mudil na krajšem delovnem obisku v naši tovarni predsednik republiških sindikatov Miha RAVNIK s sodelavci. Ogledali so si del naše proizvodnje, nato pa se zadržali v pogovoru z vodstvom in sindikalnimi aktivisti naše delovne organizacije. Predsednik začasnega organa upravljanja Marjan DREV je goste seznanil s trenutno aktualno problematiko našega kolektiva in našimi prizadevanji za uresničevanje sanacijskega programa, Boris MIHELČIČ, član ZOU zadolžen za ekongmiko je predstavil rezultate našega polletnega gospodarjenja, Milan RAMŠAK, namestnik predsednika konference OOZS EMO pa je spregovoril o delovanju našega sindikata in delu stavkovnega odbora. Po širši razpravi je Miha RAVNIK izpostavil naslednje: - naši pogledi morajo biti usmerjeni v prihodnost perspektivnih programov, rentabilnosti, itd., z ozirom na očitno padanje povpraševanja, - ne sme se zapostaviti vpliv delavcev v novih pogojih poslovanja v duhu nove zakonodaje o podjetjih, - v bodoče bo treba posvetiti izreden poudarek ceni dela v tržnih pogojih, ki naj ne bi bila tako nizka kot danes, - podpira se naš pristop k reševanju tehnoloških in ekonomskih viškov na postopen, neboleč način, - preden se eventuelno pristopi k štrajku je treba izkoristiti vse samoupravne in politične, poslovodne poti znotraj in zunaj DO, - upoštevajoč prejete informacije in podatke, se sanacijski program in ostali pristopi za izhod iz krize podjetja načelno podpirajo. Sicer pa so bili sindikalni gostje seznanjeni tudi z načrtovanim preoblikovanjem delovne organizacije, ki pa naj bi po besedah Mihe Ravnika temeljilo tudi na prestrukturiranju vrednotenja gospodarjenja. POLLETJE V ŠTEVILKAH, PRODAJA V JULIJU, PORAST BOLNIŠKEGA STALEŽA... V primerjavi s I. polletjem preteklega leta znaša proizvodnja indeks 509 % ali fizično 94%, eksterna prodaja 512% - inflacija 680%, izvoz 6.488.000$ ali 88%, uvoz 6.645.000 S ali 120 %, prihodek skupaj 536.193 mio, odhodki skupaj 519.130 mio, bruto dobiček 17.063 mio, akumulacija 10.588 mio, izguba 4.869 mio, akumulacija DO 5.719 mio, saldo zalog 43.193 mio, stroški obresti 117.418 mio, negativne tečajne razlike 69.480 mio, po TOZD akumulacija: FRITE 4,507 mrd, TOZD POSODA 0,922 mrd, OD-PRESKI - 4,869 ali izguba, TOZD ORODJARNA 1,891 mrd, VZDRŽEVANJE 0,136 mrd, RADIATORJ11,130 mrd, KOTU 1,179 mrd, EMOKONTEJNER 0,463 mrd, SIT 0,190 mrd. ERC 0,124 mrd; skupaj neplačana 56,4 mrd, skupaj poslovna sredstva 599,7 mrd so se povečala od 1. 1. za 337 %, skupno zaloge znašajo 105.684 mio ali indeks 320 %, od tega surovine in material 46.412 mio, nedovršena in polizdelki 31.719 mio, gotovi proizvodi 27.553 mio, delež lastnih virov poslovnih sredstev znaša 30 %, 1. 1. 28 %. Plan prodaje v mesecu juliju je bil na nivoju DO dosežen 101 %, program DOM 98 %, Orodja in naprave 101 %, Energetska oprema 114 %, izvoz 112 %. V tem mesecu so se pojavile izredne težave zaradi velikega staleža bolniške in izrednih kvalitetnih problemov pri emajliranju. OBVESTILO V ZVEZI Z ZAMIKOM IZPLAČILA OD V JULIJU Izvršni odbor LB Splošne banke Celje je, na osnovi informacij preko sredstev javnega obveščanja in zahtev našega stavkovnega odbora v zvezi z zamikom izplačila OD v juliju 1989, postavil zahtevo o zagotovitvi objektivne informacije. Na tem mestu vas ponovno obveščamo, da je banka sodelovala pri zagotavljanju sredstev za izplačilo osebnih dohodkov dne 19.7. 1989, vendar posredno preko naših poslovnih partnerjev, ki so prevzeli jamstvo za vračilo kreditov. Na takšen način reševanja naših likvidnostnih problemov jo je zavezoval sklep izvršilnega odbora banke o postopnem zniževanju oblika zadolžitve. Zahteva stavkovnega odbora o prestavitvi na drugo banko pa je v osnovi neizvedljiva oz. nerealna, saj bi predhodno morali poravnati banki vse svoje obveznosti. Banko, ki bi lahko prevzela naše obveznosti, v celotni višini in v obstoječi gospodarski situaciji, ne moremo najti. OSREDNJA Kako smo gospodarili v prvem polletju 1989 Poslovanje naše DO v I. polletju letošnjega leta je potekalo v izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja. Za njih je bilo značilno: visoka (236,6 %) tekoča inflacija, zapiranje posameznih tržišč, nejasnosti v zvezi z zakonom o finančnem poslovanju, omejitev avaliranja menic v bankah, breme nizkega deleža lastnih sredstev v naši DO, izguba iz leta 1988 v višini 21,9 milijard, ki je bila pokrita z zunanjimi nepovratnimi sredstvi, le v višini 5,8 milijard dinarjev. Uvedba družbenega varstva in sprejetje sanacijskega programa pa sta na drugi strani pomenila solidno osnovo za uspešnejše poslovanje. Pomembno je tudi, da smo uspeli realizirati plane proizvodnje in skoraj v celoti prodaje, znižati zadolženost in poslovati pozitivno. Ocena poslovnega rezultata DO EMO Celje Osnovne značilnosti poslovanja delovne organizacije so naslednje: Podrobnejša analiza izvajanja sanacijskih ukrepov je podana v naslednjem poglavju, zato naj na tem mestu omenimo samo dejstvo, da smo uspeli realizirati plane proizvodnje in skoraj v celoti prodaje, znižati zadolženost in poslovati pozitivno. Osnovne ugotovitve, iz priloženih tabel poslovnega rezultata, kazalnikov poslovanja in bilance stanja, bi bile sledeče: - Obseg proizvodnje je bil nekoliko nižji kot leto poprej zaradi delne selekcije programov, uvajanja novih izdelkov, izpada delovne sile (bolniške) in občasnih zastojev. Omenjeno smo reševali s prerazporejanjem delovne sile, dvanajsturnim delavnikom na programu posode in uvajanjem dodatnih izmen. Lahko rečemo, da je v določenem smislu proizvodnja postala »ozko grlo«, saj so bila naročila nad planirano proizvodnjo. - Eksterna prodaja je le 6 % zaostala za planom, predvsem zaradi izpada proizvodnje za izvoz, predstavitve DUR v začetek julija (s strani kupcev) in izpada prodaje v posameznih republikah. Odprodali smo tudi precej zalog gotovih proizvodov. Izvoz v dolarjih je za 12 % pod lanskoletnim v enakem obdobju, zaradi že omenjenega izpada proizvodnje ter izločitve dveh zahodnoevropskih trgov (Anglija, Francija) zaradi nedoseganja cen. Uvoz se je povečal, ker so določene surovine cenejše. - Iz posameznih primerljivih oz. prirejenih podatkov je viden nesorazmeren porast stroškov materiala (nadinflacijsko povečanje cen), stroškov obresti in negativnih tečajnih razlik zaradi neprimerljive stopnje inflacije v obeh obdobjih. Porast ostalih prihodkov in odhodkov je na ravni obsega prodaje ali nižji, kar kaže na določene prihranke v poslovanju (energija - ugasnitev peči, stroški vzdrževanja in orodjarne). TOZD Odpreski in avtokolesa so poslovali z izgubo v višini 4.869 mio din v celoti zaradi negativne razlike revalorizacijskih učinkov (obvezna revalorizacija). Vse ostale temeljne organizacije so poslovale pozitivno in skupaj ustvarile 10.588 mio din akumulacije, od tega največ TOZD Frite 4.551 mio din. Tako znaša akumulacija na ravni DO 5.719 mio. Pri tem je potrebno omeniti, da smo izkoristili pozitivni efekt fakturirane realizacije in pri dveh temeljnih organizacijah (Posoda, Radiatorji) ponovno prešli na vrednotenje zalog po direktnih stroških, tako kot pri ostalih TOZD. -Pomembnejši podatki iz bilance stanja nam povedo, da smo obseg poslovnih sredstev v letošnjem letu ohranili na realno enakem nivoju. Prišlo pa je do nekaterih strukturnih sprememb. Tako so se terjatve od kupcev konec junija močneje povečale kot obveznosti do dobaviteljev in s tem povzročile precejšen (39.357 mio din) izpad likvidnih sredstev. Temu je vzrok v omejevanju avaliranja menic v bankah in nejasnosti v zvezi z novo finančno zakonodajo. S pospešeno izterjavo plačil oz. zavarovalnih instrumentov smo konec meseca julija delno sanirali stanje. Na drugi strani se je znižala zadolženost po vseh vrstah kreditov za realnih 13 %, kar je skupaj s porastom terjatev vplivalo na izredno poslabšanje likvidnosti sredi meseca julija. Mnenja smo, da v obdobju prve faze izvajanja sanacijskega programa (letošnje leto), ko ne predvidevamo večje akumulacije, nismo sposobni zniževati realen obseg zadolženosti, zlasti ne v prvih devetih mesecih poslovanja. Z LB Splošno banko Celje je bil v tej smeri dosežen načelen dogovor o trenutni realni spremlja- vi in znižanju obliga zadolžitve za 15 % koncem leta. Poleg bančnih kreditov koristimo tudi kratkoročne kredite pri naših poslovnih partnerjih in sicer v višini 1 /4 vseh kratkoročnih kreditov. Z znižanjem zadolženosti, oblikovanjem revalorizacijskih rezerv in tekočega dobička nam je uspelo ponovno povečati delež lastnih virov poslovnih sredstev za 2 % tj. na 30 %. Pri zalogah je opazen rahel porast zalog materiala (cene) in nedovršene proizvodnje in precejšno fizično znižanje poleg gotovih izdelkov. - Fizična produktivnost je v rahlem porastu predvsem zaradi znižanja števila zaposlenih, stopnja finančne samostojnosti in splošne likvidnosti je v porastu, pada pa delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu in pokritost konvertibilnega uvoza z izvozom, kar smo že obrazložili. S povprečnimi mesečnimi čistimi osebnimi dohodki smo zaostajali za povprečjem v gospodarstvu v višini ca. enomesečne inflacije, kar pa je bilo pogojeno z obsegom prodaje oz. rezultati poslovanja. V zadnjem obdobju pa smo ta zaostanek bistveno zmanjšali. Namesto povzetka še tole opozorilo. Vsak izpad mesečnega plana prodaje oz. proizvodnje, v pogojih tako visoke inflacije, lahko v trenutku izniči pozitivni rezultat poslovanja v I. polletju. Opozorilo je umestno še posebej zaradi predvidenih sprememb prodajnih in plačilnih pogojev. POSLOVNI REZULTAT DO EMO CELJE (v mio din) Podatek 30. 6. 88 30. 6. 89 INDEKS 0 1 2 3 Proizvodnja (BC) 93.661 477.102 509 Eksterna prodaja 63.571 325.543 512 Izvoz v 000 $ 7.359 6.488 88 Uvoz v 000 $ 5.556 6.645 120 PRIHODEK SKUPAJ 536.193 ODHODKI SKUPAJ 519.130 Bruto dobiček 17.063 Dohodek 79.052 Skupna poraba 235 1.851 788 Akumulacija 952 10.588 — Izguba - 4.869 — Akumulacija DO 952 5.719 601 Energetski prihranek v TOZD Posoda Energija kot potrebni vir pri vsakovrstni proizvodnji je vedno večjega pomena glede na rast cene, ki v končni obliki vpliva na dohodek oziroma na izgubo. Glede na to smo izvršili primerjalni izračun samo z energetskega vidika za glavna dva energenta to je za eiektro energijo in zemeljski plin pri proizvodnji posode. Podobno velja za prvih šest mesecev leta 1989 ker smo izvršili primerjavo s tem, da smo upoštevali še dodatno izklop eiektro kon-tinuirne peči (EKO II - Fee-ro) moči 900 kW, od 1. 5. Kot je znano smo v letu 1988 v drugi polovici leta izklopili eiektro kontinuirno peč (Feero EKO I) moči 900 kW in koncem leta še pripadajočo eiektro sušilnico funkcionalne moči 200 kW s čemer smo znižali strošek obratovanja po tedaj veljavnih cenah za 412.263.000 din. Kot nadomestilo je pričela drugo polovico leta obratovati plinska kontinuirna peč (VGTIV.) in koncem leta še preurejena pripadajoča plinska sušilnica (SOP Krško), katerih stroški obratovanja na zemeljski plin so znašali 81.362.000 din. Iz tega je razvidno, da je bil v letu 1988 ustvarjen prihranek v višini 330.901.000 din, ker smo obratovali in uporabljali zemeljski plin namesto dragocene elektrike. Diagram skupne porabe energije na enoto proizvoda in posameznih energentov v TOZD Posoda 601 4000 ?080 letih / / ? 3 !i 6 7 o io n in i i 4 5 •KUPNA ENERGIJA ZEMEL.SK I PL I VI ELEKTRC ENERGIJA tOPL. EhERGij* G MESEC 1989 dalje. Pri tem izračunu ob upoštevanju sprotno veljavnih cen so bili stroški obratovanja zaradi izklopa električnih konzumentov znižani za 1.752.399.000 din. Ker je v tem času bila tehnološko prenešena proizvodnja na plinsko kontinuirno peč (VGT IV.) in pripadajočo sušilnico (SOP Krško) so zaradi tega porasli stroški obratovanja z zemeljskim plinom na 344.594.000 din kar z drugi-mi besedami pomeni, da je bil v prvih šestih mesecih tega leta ustvarjen prihranek po sprotno veljavnih cenah v TOZD Posoda 1.407.795.000 din. To je znesek, ki je omembe vreden in je bil ustvarjen le na osnovi zamenjave eiektro energije z zemeljskim plinom. Da bi bil prikaz prihranka bolj nazoren smo izdelali tudi diagram skupne važnejše porabe energije za TOZD Posoda, ki prikazuje fizične pokazatelje porabe energije v odvisnosti od ustvarjene proizvodnje v »t« za čas od Doma bo še teže prodajati Konjukturni barometer Zavoda za raziskavo trga iz Beograda kaže čedalje večji pesimizem in negotovost - Inflacija se še ne bo umirila Že nekaj mesecev zapored je opaziti, kako v vsaki naslednji anketi beograjskega zavoda za raziskavo trga plahni optimizem anketiranih gospodarskih organizacij glede prodajnih možnosti in gospodarskega položaja podjetij v prihodnjih nekaj mesecih. Tako tudi julijski konjukturni barometer kaže, da se gospodarske razmere slabšajo, inflacija se nebrzdano bohoti, pri tem pa ni nobenih otipljivih znakov, da se bodo taka gibanja do konca leta obrnila na bolje. Medtem ko je bilo za prvo letošnje polletje, značilno močno nihanje v ponudbi in povpraševanju po vseh vrstah blaga, naj bi po prvotnih pričakovanjih večja gospodarska prostost s širšo ponudbo domačega in tudi uvoženega blaga na eni in zmanjševanje domačega povpraševanja na drugi strani vzpostavila red in nova censka razmerja. Ker pa so, kot pravijo strokovnjaki z zavoda, številne reformske spremembe odložene na »boljše čase«, do tega ni moglo priti. Domače povpraševanje je in še vedno nenehno slabi (v začetku drugega letošnjega polletja denimo ni imela dovolj naročil za normalno izkoriščanje zmogljivosti kar četrtina anketiranih jugoslovanskih podjetij), zaloge dokončnih izdelkov pa se povečujejo. Prodaja na drobno realno nenehno upada. Za obdobje od julija do decembra napovedujejo anketirane gospodarske organizacije nadalje zaostajanje prodajnih možnosti na domačem trgu. Domače povpraševanje bo upadalo, in to predvidoma povpraševanje po skoraj vseh vrstah blaga. To napovedujejo tako proizvajalci blaga za široko porabo (kot posledico nadaljnjega realnega upadanja kupne moči prebivalstva) kot tudi - v nasprotju za napovedmi v prejšnjih mesecih - izdelovalci reprudukcijskih materialov. Slednji namreč pričakujejo, da se bo industrija še močneje usmerila v izvoz, za kar bo seveda potrebovala tudi več uvoženega reprodukcijskega materiala. Izvoz bo še naprej ostajal edina možnosti za dolgoročno utrditev gospodarstva in cilj čedalje večjega števila podjetij. Ker izvozna naročila že od aprila letos naraščajo, naj bi to ugodno vplivalo na izvozne dosežke v jesenskih mesecih. Rast industrijske proizvodnje bo zaviralo skromno domače povpraševaje in čedalje večja nelikvidnost. Podobno bo v gradbeništvu, občutno nazadovanje pa napovedujejo tudi kmetijci. Kvišku bodo silile edinole-cene. Pritiski na njihovo rast namreč še ne pojenjujejo, saj pričakuje podražitve v prihodnjih mesecih 89 odstotkov anketiranih industrijskih organizacij, 96 odstotkov anketiranih gradbincev in 97 odstotkov trgovcev na drobno. Pri tem se čas med posameznimi podražitvami skrajšuje, razmerja med cenami različnih izdelkov se vsak dan podirajo, v podjetjih pa se ves čas počutijo prikrajšane, češ da so v neenakem položaju denimo s tistimi, ki so podražili izdelke kak dan prej. Po napovedih ZIT bodo v tretjem četrtletju cene naraščale povprečno po 23 odstotkov na mesec, v zadnjem pa po okoli 26 odstotkov na mesec. Rast industrijske proizvodnje bo tudi v prihodnje zaviralo skromno domače povpraševanje in čedalje večja nelikvidnost. 1. 1. 1988 do 1.6. 1989. V diagramu so prikazani posamezni energenti, ki jih troši proizvodnja posode iz česar je razvidno, da skupna potrebna energija na enoto proizvoda v zadnjih mesecih tega leta močno pada, kar ima svoj odraz tudi v ustvarjenem prihranku, ki ni zanemarljiv zlasti sedaj ne, ko cena energiji že kar mesečno narašča. S tem prikazom smo želeli pojasniti pomembnost obratovanja s posameznimi energenti in na izkoriščenost energetskih virov v proizvodnji posode. V. d. dir. TOZD Vzdrževanje-energetika Franc Vrabič •i Izvrševanje sanacijskih ukrepov 1. Ukrepi na področju razvoja, kakovosti PROGRAM DOM a) Podprogram posoda - sanitarije: - litoželezna posoda - proizvedene manjše količine; - novi izdelki boutique programa - postopoma se uvajajo v proizvodnjo že prej razviti izdelki; - novi kovinski splakovalnik - je v proizvodnji; - BIO program - je v proizvodnji; - novi dekorji - za tuje kupce. b) Podprogram toplotna tehnika - široka potrošnja: - TERMOBLOK - je uveden v proizvodnjo; - plinski kotel APK 16 R - je razvit, še ni v proizvodnji; - specialni kotel olje-plin - je razvit, v pripravi je izdelava 15 kosov; - etažni kotel olje - je v proizvodnji; - APK s pripravo sanitarne vode; - se uvaja v proizvodnjo. PROGRAM ORODJA IN NAPRAVE a) Podprogram MATELI in FPS: - moduli (jermenski, vretenski, podprti) so razvojno končani, proizvodnja po naročilu; - podajalnik - je razvit; - vpenjalnik - je razvit; - rotacijske enote - so razvite; prototip ni bil izdelan, ker ni bilo naročila; - manipulator - ena velikost razvita. b) Podprogram TRANSPORT in PROGRAM OPREME za PREDELAVO IN SKLADIŠČENJE ODPADKOV: - kotalni prekucnik - razvit KP 8040; ni izdelan, ker ni bilo naročila; - aplikacije KP - razvitih in izdelanih več aplikacij po naročilih kupcev; - SSN - 2000 (stacionarna stiskalna naprava) - razvita in v proizvodnji. PROGRAM ENERGETSKE OPREME - V sodelovanju s Fakulteto za strojništvo se razvija naprava za čiščenje dimnih plinov. - Pridobljena študija o stanju energetskih objektov in predvidenih trendih razvoja energetike v SRS. - Vodeni so bili razgovori z dvema tujima firmama o možnostih sodelovanja na področju razvoja fluidnega kotla. KAKOVOST - Področje kakovosti permanentno seznanja proizvodnjo, pripravljalne funkcije, poslovodne organe DO, organe upravljanja in vse druge za kakovost pomembne dejavnike z dokumentiranim ugotovljenim stanjem in analizami kakovosti ter s tem ustvarja osnovo za kreiranje poslovne politike v pogledu kakovosti, pa tudi za programiranje aktivnosti za izboljšanje kakovosti in zanesljivosti, kar omogoča učinkovitejše gospodarjenje. 2. UKREPI NA PODROČJU TEHNIKE - Peč za žganje dekorja EKO-2 smo izklopili s 26.4.1989. S primerno organizacijo smo operacijo žganja dekorja prestavili na varčnejšo plinsko peč. Formirali smo poseben team, ki spremlja učinke spremenje- ne tehnologije in po potrebi predlaga spremembe, mesečni prihranek električne energije znaša 500.000 KWh. -Teami za sanacijo slabe kvalitete so bili formirani. Vsak vodja tea-ma je moral za konkretno problematiko izdelati program dela in le-te sledimo. Zaradi kadrovskih omejitev, smo lahko v prvi fazi načeli le 7 konkretnih izvorov za nastanek slabe kvalitete. - Glede na stopnjo rentabilnosti posameznih programov, oziroma artiklov, smo oddali v kooperacijo nekatere proizvode komunalnega programa: - V TOZD EMOKONTEJNER smo uvedli z mesecem julijem 2. izmeno za izdelavo transportnih kontejnerjev, ker smo sklenili 5-letno (lohn posel) pogodbo s tujim partnerjem (5.000 kom. letno). 3. UKREPI NA PODROČJU TRŽENJA - Selekcija proizvodno-prodajnih programnov s ciljem zagotoviti ugodno gospodarjenje na domačem in tujem trgu je v izvajanju. - Zagotovili smo stalno spremljanje in obvladovanje zalog gotovih izdelkov pod optimalnimi normativi. - Pri strategiji izvoza upoštevamo poleg drugega tudi politiko oblikovanja izvoznih cen nad DIS, višji cenovni razredi. - Organizacijsko in kadrovsko smo okrepili funkcijo trženja predvsem znotraj DO, ne še pa predstavniško »zastopniško in potniško mrežo doma in v tujini«. - Naročanje surovin in materiala tako iz domačih kot zunanjih virov se izvaja v soglasju s posebno finančno službo v okviru finančnih možnosti. - Materialna skladišča so organizacijsko in vsebinsko prevzele priprave dela oziroma posamezni programi. - Glede novih oblik sodelovanja s tujimi partnerji, od kooperacij do sovlaganj, so v teku pogajanja z Italijo za nerjavno posodo, stiskalnice in kontejnerje, z Zvezno republiko Nemčijo za nerjavno posodo in Avstrijo za kontejnerje. 4. UKREPI NA PODROČJU EKONOMIKE Izvajanje kratkoročnih sanacijskih ukrepov znotraj delovne organizacije poteka zadovoljivo. Zagotovljena je sprotna informiranost kolektiva in okolja o tekoči problematiki poslovanja preko utečenih načinov obveščanja. Korekcije poslovnih odločitev se izvajajo na osnovi tekoče spremljave rezultatov poslovanja. Rast BOD je v skladu z rezultati poslovanja, s povišanji v zadnjih dveh mesecih pa smo se močno približali povprečju izplačil osebnih dohodkov v gospodarstvu SRS. Uspeli smo zaposliti vodjo posebne finančne službe, izterjavo neplačanih terjatev pa trenutno izvajamo s povečano aktivnostjo komercialne, finančne in pravne službe. Izvajanje kratkoročnih ukrepov s pomočjo zunanjih institucij, predvsem v zadnjem času, ravno tako poteka uspešno. Pred kratkim smo tudi dosegli načelni dogovor z banko glede realne ohranitve skupnega obliga zadolžitve. Pri tem smo se morali zavezati, da bomo omenjeni ob-ligo realno znižali za 15 % do konca letošnjega leta, kar nam bo uspelo le z doslednim izvajanjem vseh sprejetih sanacijskih ukrepov. Poleg tega rešujemo tekoče likvidnostne probleme tudi s pomočjo poslovnih partnerjev na osnovi konkretnih poslov. Pri tem nam v posameznih primerih, posredno, pomaga tudi LB SB Celje. Na koncu naj še omenimo, da nas v naslednjem obdobju čakajo zahtevne naloge v zvezi z uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju, predvsem na področju plačilnih pogojev, zavarovanja in izterjave terjatev. Enako velja tudi za aktivnosti v zvezi s povečanjem trajnih virov poslovnih sredstev na osnovi tesnejšega povezovanja s poslovnimi partnerji. 5. UKREPI NA PODROČJU KADROV, ORGANIZACIJE IN POSLOVNE INFORMATIKE Ukrepi na področju samoupravne in poslovne organiziranosti - Izdelan je osnutek statuta podjetja v skladu z Zakonom o podjetjih, vendar je sprejem statuta prestavljen na jesen. - Volitve v nove samoupravne organe so v skladu s sklepom Skupščine občine Celje na predlog začasnega organa upravljanja prestavljene na jesen. - Izdelan je predlog makro organiziranosti podjetja, ki ga je obravnaval ZOU. Sprejet pa bo na delavskih svetih jeseni. Ukrepi na področju pridobivanja kadrov -Z aktivnim kadrovanjem delavcev smo v prvem polletju pridobili 13 visokostrokovnih delavcev, od tega 9 z visoko izobrazbo in 4 z višjo izobrazbo. - Opravljeni so bili razgovori z nekaterimi strokovnjaki, ki so v zadnjih petih letih zapustili DO EMO, vendar do ponovnega zaposlovanja ni prišlo. Razlogi so v zaostajanju OD za drugimi DO. - Za nekatera ključna področja dela, kjer manjkajo določena znanja ali kadri, smo to vrzel zapolnili z zunanjimi sodelavci. Sklenjene so bile pogodbe o delu za program energetske opreme, za razvoj in investicije ter za področje komerciale. - Za leto 1989 je bilo razpisano 85 kadrovskih štipendij, od tega 22 na visokih šolah, 31 na višjih šolah in 42 na srednjih šolah (IV. in V. stopnja). Glede na prispele vloge (skupaj 200) bomo uspeli ohraniti 8 % delež štipendistov glede na število zaposlenih tudi z določenim porastom deleža na VI. in VII. stopnji zahtevnosti. Kot v preteklih letih pa tudi letos ne bomo uspeli podeliti vseh razpisanih štipendij za strojništvo in računalništvo. - Za pridobitev potrebnega števila štipendistov smo tudi letos kon-taktirali s posameznimi institucijami (TF Maribor, odd. za strojništvo v Celju, STŠ Celje, Strokovna služba za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje). - Od drugih aktivnosti za pridobitev štipendistov smo organizirali razgovore s prosilci, da bi dobili kompleksnejše obojestranske informacije, ustreznim kandidatom najbolj deficitarnih poklicev VI. in VII. stopnje pa smo podelili štipendije že pred potekom roka za prijavo. - Za sankcioniranje neučinkovitega študija smo v tem šolskem letu poostrili kriterije tako, da smo neuspešnim zadržali oz. ukinili izplačevanje štipendij. S štipendisti, ki se v letu 1989 morajo zaposliti po pogodbenih obveznostih, je bil organiziran sestanek z ZOU in individualni razgovori, kjer so bili dogovorjeni roki zaposlitve. - V letu 1989 je v prvem polletju opravilo pripravništvo 46 pripravnikov, sprejetih pa je bilo tudi 10 novih pripravnikov, večina štipendistov DO EMO. Ukrepi na področju zmanjševanja fiuktuacije in krepitve pripadnosti z motivacijo - Z mesecem aprilom 1989 so bile sprovedene za tekoče obračunsko obdobje predvidene poenostavitve na področju izračunavanja osebnih dohodkov: ukinjen je bil socialni dodatek, v osnovo je bila prenešena stimulacija, ki je zagotavljala ustrezna razmerja OD oz. razpon po metodi vrednotenja (faktor vplivnosti). - Vsa nadomestila so se prestavila na tekoči mesec, dokončno je bil uveljavljen sistem stimulativnega nagrajevanja, ki zagotavlja diferenciacijo OD iz naslova rezultatov poslovanja in osebnega prispevka delavca. Sočasno sta bila pripravljena dva predloga poenostavitve sistema izračunavanja OD delavcev, ki delajo po normi, ki pa sta v fazi vpeljave: gre za obvladovanje področja norm iz naslova tako vnosa podatkov (pisanja) kot še posebej vsebinskega spremljanja rezultatov dela delavcev po normi, kjer se bo upoštevala fizična produktivnost delavcev kot možen korekcijski faktor doseganja norm. Predvidoma do konca letošnjega leta pa naj bi se normativi preverili tudi s tehnično-tehnološkega področja in ustrezno, kjer bo potrebno, korigirali tudi s ciljem, da postanejo prava podlaga za kalkulacije cen ne le OD (naloga tehničnih pripravljalnih služb). - V mesecu marcu 1989 je bila zaključena naloga s področja horizontalnega napredovanja strokovnih delavcev v okviru razpona razredov ter sočasno tudi s področja vertikalnega napredovanja tako strokovnih delavcev kot tudi proizvodnih - specialistov (prerazporeditve na zahtevnejša dela), kjer je napredovalo 64 visokostrokovnih delavcev. V teku je druga letošnja večja naloga s tega področja, ki bo predvidoma realizirana jeseni, kajti ponovno je občuten pritisk na novo vrednotenje za še posebej visokostrokovne delavce (cilj je zmanjšati fluktuaci-jo). V obeh primerih so se glede na možno trenutno stanje poskušali dosledno upoštevati vsi veljavni strokovni kriteriji, kateri delavci lahko napredujejo: pravilnik, kadrovska ustreznost delavca, njegov strokovni razvoj, trg delovne sile ... - V mesecu aprilu je bil prav tako izdelan predlog možnih variant za projektni način dela in nagrajevanja za naše DO (od razvoja do inženiringa), ki je v fazi konkretizacije za področje razvoja: bio program. Prav tako je uveljavljen z mesecem majem v programu orodij in naprav in z mesecem julijem v programu DOM poseben sistem stimuliranja kvalitete dela proizvodnih delavcev. Sočasno se pripravlja razširitev posebnega stimuliranja delavcev v proizvodnji za dobro kvaliteto še za vse ostale proizvodne sredine. Tekoče se sprovaja stimuliranje delavcev za izredne delovne napore izven rednega delovnega časa v obliki posebnih nagrad, tako v proizvodnji kot na področju strokovnega dela v razvoju, tekočih pripravljalnih službah, računalniški obdelavi podatkov ... -Že vse letošnje leto je v veljavi dopolnjen obstoječi sistem ugotavljanja delovne uspešnosti delavca iz naslova rezultatov dela (količnik delovne uspešnosti - osebna ocena), kjer upoštevamo mesečnodvojno stimulacijo delavca: najprej iz naslova doseganja poslovnih rezultatov skupine, kamor delavec sodi, nato pa še iz osebnega prispevka delavca k realizaciji zastavljenih nalog, ki jo poda njegov vodja. V obstoječem sistemu stimulacije je možen povprečni razpon za skupino od 90 do 120 % oz. za posameznika od 80 do 130 %. Izobraževanje visokostrokovnega kadra V prvem polletju tega leta so se funkcionalnega izobraževanja udeležili največ visokostrokovni kadri tehničnih področij na seminarjih, tečajih, posvetih z aktualno, specialistično problematiko. Oblikovan in izveden je bil tečaj računalništva za 10 delavcev inženiringa TOZD Kotli, ter predavanje za tržnike (EVROPA ’92) in tehnologe (trendi razvoja tehnologije z zunanjimi sodelavci). V tem času je bil izveden tudi strokovni del programa izobraževanja 41 delavcev za skladiščna dela ... Splošno izobraževanje na področju proizvodnje -V procesu dousposabljanja in prekvalifikacije je bila izvedena vrsta tečajev v DO za potrebe različnih TOZD. Ugotavljanje kratkoročnih in dolgoročnih viškov - Kadrovski viški so se pojavili v TOZD Posoda in TOZD Radiatorji. V prvi fazi je bila izvedena takojšnja prekvalifikacija 40 delavcev za TOZD Emokontejner (vlagači, varilci, upravljalci dvigal). - Ob vsaki potrebi po kadrovanju režijskih izvajalcev dosledno upoštevamo zastavljene naloge (opravimo analizo procesa dela in izvajalcev ter upoštevamo racionalizacijo dela ter izvajalcev). Premeščanje s prekvalifikacijo in znižanje zaposlenosti - Število zaposlenih se je zmanjšalo za 133 delavcev tako, da je stanje zaposlenih 2758. - Programi za premeščanje in prekvalifikacijo so pripravljeni, usposabljanje in premeščanje poteka po dogovorjeni dinamiki. - Operativno izvajanje ukrepov na področju zmanjševanja zaposlenosti in posredne strokovne mobilnosti. - Ob upokojitvah režijskih delavcev do V. stopnje nadomestimo z notranjimi rezervami. Ta naloga poteka skozi vse leto. - Pri upokojevanju vseh vrst (redne, predčasne, starostne in invalidske) sledimo začrtani dinamiki. Povečujejo se predvsem starostne in predčasne upokojitve. V prvem polletju se je upokojilo 68 delavcev, 44 delavcev se je odločilo za predčasno ali starostno upokojitev, 10 delavcev se je invalidsko upokojilo. Z enakim trendom nadaljujemo v drugem polletju. Ker gre za izredno kratko obdobje od izdelave in sprejemanja SANACIJSKEGA PROGRAMA do danes v tem poročilu še ne moremo obravnavati globalnih poslovnih ciljev in strategije po posameznih proizvodno prodajnih programih ali ključnih poslovnih funkcijah odnosno dejavnostih, investicijskih vložkih, itd., ampak bo to predmet naslednjih poročil, zato smo želeli predvsem poudariti določene začetne pozitivne premike pri poslovanju v tem času, ki bi naj v bodoče še izboljšali poslovne rezultate in odprli možnosti razvojno investicijskih posegov kot dolgotrajnejše rešitve DO. Bio linija - posoda za novi način kuhanja Nedavno smo pričeli s proizvodnjo programa BIO LINIJA, ki je vzbudil precej zanimanja tudi med našimi sodelavkami, ki so doma seveda tudi dobre gospodinje. Program zajema Univerzal pekač, vok, plinski žar in Aromat pekač. Izdelki so enotno emajlirani v črni barvi in tudi enotno opremljeni z ustreznimi propagandnimi elementi, embalažo in napotki za uporabo. Čeprav napotki zajemajo vse podatke potrebne za uporabo, zraven pa so dodani tudi recepti za lepo število jedi, pa je prav, da našim gospodinjam VIO LINIJO še posebej predstavimo s pomočjo Emajlirca. Najprej nekaj več o voku. Polkrožna oblika voka je povzeta po stari kitajski skledi za kuhanje in delno prirejena našim plinskim in električnim štedilnikom. Če ga površno pogledamo, pravzaprav ne vidimo nič revolucionarnega, pa vendar daje prav oblika voku izjemne lastnosti in prednosti pred klasično posodo. Pa si oglejmo! EN VOK ZAMENJA VEČ KLASIČNIH POSOD Zaradi polkrožne oblike voka, narašča volumen glede na višino, veliko hitreje kot pri klasičnih kozicah. Tako dobimo z enim vokom majhen in velik volumen že pri 70 mm višine. To omogoča pripravo hrane za 1 osebo ali pa za 10 oseb z enim in istim vokom. Pri klasični posodi rabimo v obeh primerih več kozic ali loncev. Zraven tega lahko v voku kuhamo, dušimo, pečemo, cvremo in kuhamo v sopari. Vok je torej univerzalen. Za iste postopke moramo pri klasični posodi uporabiti različne posode od ponve do lonca. V VOKU PORABIMO MANJ OLJA Vsaka klasična posoda, pa če je še tako kvalitetna, ima notranje dno bolj ali manj zvito. Pri pečenju se tako olje zbira v »vdolbinah«, medtem ko meso leži na mestih, kjer olja ni. Če v klasično posodo ne zlijemo dovolj olja, se nam mesto lahko zažge. V voku pečemo drugače. Meso narežemo na manjše ali večje kose in dodamo zelo malo olja. Med pečenjem meso mešamo in ga odrivamo na stene. Olje po stenah teče nazaj proti dnu, kjer ga z mešanjem spet zajemamo in nanesemo na stene. Tudi pri cvrenju porabimo manj olja kot v klasičnih fri-tezah, saj zaradi polkrožne oblike gospodinja kmalu dobi ustrezen delovni premer. PRIPRAVA V VOKU JE BOLJ ZDRAVA Napačno je misliti, da lahko v voku pripravljamo le daljnovzhodne jedi, ker pač izvira iz več tisoč let stare kitajske posode. Nasprotno. V njem lahko pripravimo vse zahodnjaške jedi in uporabimo vsa naša živila ter začimbe. Edina razlika je v tem, da vsa večja živila razrežemo na manjše ali večje kose. Prav to pa je ena od skrivnosti kitajske kuhinje. Raziskave, ki so jih izvedli strokovnjaki za prehrano v ZDA, so pokazale, da je kitajska hrana bolj zdrava od zahodnjaške. Rezanje na kose je prav gotovo eden od vzrokov, da je hrana zdrava. Posamezni koščki se toplotno temeljiteje predelajo, pa tudi hitreje, to pa pomeni tudi prihranek vitaminov. V voku lahko tudi kuhamo v sopari, kar danes smatramo za najbolj zdrav način priprave zelenjave, seveda tiste, ki je ne moremo jesti surove. V zadnjih letih se je v sklopu zdrave BIO prehrane razvil postopek kuhanja zelenjave »na trdo«. Zelenjavo kuhamo le toliko, da ni več surova, je pa še trda. Takšna zelenjava je izjemno okusna, obenem pa zdrava, saj se v vodo niso izlužili ne vitamini, ne rudnine. Zraven teh pa ima vok še vrsto drobnih prednosti, vendar jih sedaj ne bomo navajali. In kako pripravimo jedi v voku? 1. KUHANJE V voku kuhamo tako kot v klasični posodi. Recept za izjemno okusno in zdravo česnovo juho, ki smo ga dodali napotkom za uporabo, pojasnjuje vse okoli kuhanja v voku. 2. DUŠENJE Tudi dušimo slično kot v klasični kozici. Običajno kombiniramo dušenje s predhodnim pečenjem, zato večje kose narežemo na manjše, ni pa to nujno. Upo-ramimo seveda tudi pokrov, ki je tako oblikovan, da kondenzirana para kaplja nazaj v vok. 3. PEČENJE Pečemo tako, da odrivamo razrezane kose na stene voka. Uporabimo zelo malo olja. Znan je tudi kitajski bliskoviti način pečenja. Ob najmočnejšem dovajanju toplote je treba izdatno mešati, obenem pa vok odmikati in primikati plamenu. 4. CVRENJE V vok nalijemo toliko olja, da dobimo primerno gladino in delovni premer. Pri klasični posodi porabimo ob istem premeru in isti globini veliko več olja. Mrežico postavimo na nasprotni rob voka. Nanjo bomo medcvrenjem polagali cvrtje, da bo olje odtekalo v vok. 5. KUHANJE V SOPARI Za kuhanje v sopari uporabimo preluknjan vložek. Postavimo ga v vok z zavihanim robom navzdol (luk- Prav zaradi svoje posebne oblike ima Vok številne prednosti pred klasično posodo. V njem lahko pripravimo najrazličnejše jedi za eno ali več oseb. Posoda Vok je primerna za kuhanje, pečenje, cvrenje, dušenje in kuhanje v sopari. 1 vok/vok 2 pokrov 3 mrežica 4 vložek prostornina 3.81 njice zgoraj). Nato nalijemo vodo in sicer toliko, da ne dosega do luknjic. Na vložek naložimo narezano zelenjavo in sicer tako, da najprej damo tisto vrsto zelenjave, ki se dalj časa kuha (na primer korenček). Pomembno je, da zelenja- vo razrežemo na kocke ali kolute velike kot kocke sladkorja. Le tako bo zelenjava enakomerno skuhana »na trdo«. Če bi, na primer, kuhali cel krompir, bi ob povsem razkuhanem zunanjem sloju bila sredica še surova. Aromat pekač Prvotni Aromat pekač je bil opremljen s porozno keramično skodelico, ki pa je kooperacija ni mogla izdelati v ustrezni kvaliteti. Z uporabo luknjane nerjaveče skodelice se je uporabnost sicer delno spremenila, vendar po mnenju mnogih le na boljše. Pekač lahko uporabljamo kot vsak običajen pekač. Z njim lahko pečemo v pečici ali na plošči štedilnika. Lahko ga uporabimo s pokrovom ali brez. V njem lahko kuhamo, pečemo, dušimo in cvremo, skratka pripravljamo vse od juh do sladic. Dozirna skodelica pa daje pekaču dodatno uporabno vrednost. Skozi luknjico na dnu skodelice, med kuhanjem kaplja voda in tako ustvarja primerno atmosfero za dušenje. Če pa skodelico napolnimo z vinom ali v razredčeno alkoholno pijačo, potem se v pekaču ustvari aromatična atmosfera, ki oplemeniti okus jedi, ki jo pripravljamo. Zraven aromatične atmosfe- re je prednost dušenja s skodelico predvsem v tem, da nam ni treba dvigovati pokrova in zalivati, kot to delamo pri običajnem pekaču. Z vsakim dvigom izgubimo segreto atmosfero, ki sicer toplotno deluje na živilo, obenem pa še poškropimo okolico. S tem, ko ne dvigujemo pokrova, pa tudi preprečujemo dostop svežemu kisiku, ki kot je znano, uničuje vitamine. V dušenem živilu pridejo tako bolj do izraza njegove lastne aromatične snovi in vitamini. Prav zato je pekač primeren tudi za zdravo -bio kuhanje. Izmere pekača so primerne za pripravo jedi za 2 do 6-član-sko družino. Pekač je še ravno prav velik, da ga lahko uporabimo tudi na plošči, ne le v pečici. Res pa je, da ga bomo prvenstveno uporabili v pečici, zato ni opremljen z oprijemali iz umetnih mas in ga moramo prijemati z rokavico ali krpo. Vse detajle lahko enostavno razstavimo in sestavimo, zato ga tudi enostavno očistimo. V gradivu, priloženem vsakem pekaču, so navedeni tudi štirje recepti in z njimi najlaže ugotovimo, da je Aromat pekač resnično uporaben izdelek. Ignac Jevnišek Drobne zanimivosti Naprava za centralno krmiljenje električnih motorjev brez kabelske povezave V Britaniji izdelujejo kompaktno napravo z nizkonapetostnim napajanjem, ki je namenjena krmiljenju in nadzorovanju delovanja električnih motorjev, prek katere nastaja brezžična zveza z ločenimi alarmnimi napravami in krmilnimi pulti pri standardnih elektronskih sistemih za krmiljenje in nadzor. Naprava gemstart je krmilna naprava na bazi mikroprocesorjev s programiranim vodenjem, ki zagotavlja potrebno zaščito, nadzor in signalizacijo delovanja električnih motorjev. To osrednjo napravo na bazi mikroprocesorjev je mogoče povezati po štirižični zvezi z vsako krmilno napravo in z njo ročno krimiliti in varovati motor, vštevši nadzor temperature. Ročno jo krmilimo z majhnim programatorjem, ki ga držimo v roki. Tako niso potrebna kompleksna relejna logična vezja in žične povezave znotraj sistema, stroški so manjši in ne pojavljajo se napake. Naprava je vsestransko uporabna, saj uporabnik lahko spreminja software glede na potrebe. Takšna naprava se lahko vgradi na sprednji plošči motorja ali na vratih ohišja, v katerem je motor. Delovni položaj motorja je označen z diodami, ki oddajajo toploto, kazalec s tekočim kristalom pa kaže vrednost delovanja motorja v odstotkih polne obremenitve. Če se pojavi napaka, opozori nanjo signalna dioda, ki oddaja svetlobo. Vmesni spomin za tiskalnik Britanska firma Office Inovation izdeluje vmesni spomin v obliki vtičnice z zmogljivostjo 64 kilobytov, ki se namesti med računalnik in tiskalnik. Pravijo, daje to najmanjši tip tovrstnega vmesnega spomina, ki ga je mogoče najti na trgu, je pa veliko bolj poceni kot druge podobne nagrade. Vmesni spomin mosaic je namenjen memori-ranju podatkov, ki gredo v tiskalnik, in tako se sprosti računalnik, ki lahko vmes opravlja druge naloge. Gradivo, katerega tiskanje zahteva precej časa, se lahko tako prenese v pomožni spomin v pičlih nekaj sekundah. Ta preprosti vmesni spomin v pičlih nekaj sekundah. Ta preprosti vmesni spomin je kompakten, majhen, lahko ga postavimo za tiskalnik, ne da bi bil v napoto, sprejme pa lahko do 40 strani besedila. Dvojnik kateregakoli dokumenta lahko dobimo s preprostim pritiskom na ustrezno tipko. Vmesni spomin lahko uporabljamo pri vsakem tiskalniku, ki je vzporedno povezan z računalnikom in ki ustreza standardom za centronics interface sisteme. To praktično pomeni, da se lahko uporablja za večino tiskalnikov v sistemu Centronics, Daisy in Epson. Za napajanje vmesnega spomina je potreben zelo majhen vir energije, tako da se v glavnem napaja iz samega tiskalnika. Meri pa 75 x 55 x 15 mm. Polimer, ki je trši od železa Polimer, ki so ga izdelali raziskovalci japonskega inštituta za polimere in tekstil, je trši, vendar precej lažji od železa. Dolge molekule polimerov, ki so zgrajene enodimenzionalno, imajo navadno le enodimenzionalno trdnost (v eni smeri molekularnih vezi je lahko večja kot pri železu, v drugi smeri pa zelo majhna). Novi polimer pa ima po zaslugi navzkrižnih vezi v treh dimenzijah v vseh smereh enako trdnost. Za pridobivanje novega polimera uporabljajo dvovalentne bakrove soli diacetilen - dikarbok-silne in ocetne kisline. Ustrezne molske količine teh spojih se topijo v metanolu in nekaj ur intenzivno mešajo, da nastane bele praškasta vsebina. To sta dve soli, povezani dvodimenzionalno z ionskimi vezmi. Nato ta prašek obsevajo z gama žarki, da bi povzročili polimerizacijo v trdni fazi. Takrat se diacetilen-dikarboksilne komponente v različnih dvodimenzionalnih ravninah povežejo in dajo tridimenzionalno strukturo. Dobljeni črni prah nato pod pritiskom 50 tisoč atmosfer stisnejo v dvomil ¡metrske tablete, katerih trdnost je po Vickersu 185 (pri bakru 94 in pri čistem železu 132). Sončnih kolektorjev za dve elektrarni Po podatkih slovenskega društva za sončno energijo je v Sloveniji sedaj že približno 150.000 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev. Skupna energetska moč le-teh je ob 50 odstotnem izkoristku 75.000 kilowatovali 75 MW, kar nekako ustreza zmogljivosti dveh vodnih elektrarn tipa Mavčiče. Tu namreč dosežeta oba agregata zmogljivost 38 MW. Zaradi visokih cen sončnih kolektorjev in ostalih instalacij se utegne v prihodnje pohod sončne energije v slovenske domove nekoliko upočasniti. Sušenje z zamrzovanjem v proizvodnji keramike Sušenje z zamrzovanjem se lahko uporablja v vrsti kemijskih in bioloških procesov za pridobivanje raznih novih kovin, vštevši superpre-vodnike. Raziskovalci univerze v Alfredu (New York State Collega of Caramics, Alfred University, Alfred NY), pravijo, da ta postopek po zaslugi nizkih stroškov omogoča ceneno proizvodnjo superprevodnih praškov, in sicer zato, ker med procesom nastaja homogena mikroporozna snov, izločanje plinov, nastalih med reakcijo, pa je pravilno, kar zmanjšuje možnost razpok. Poleg tega se sušenje z zamrzovanjem lahko uporabi v vseh primerih, ko je treba topila ločiti od raztopljenih sestavin (zlasti, ko je trdna sestavina raztopljena v več topilih) oziroma ko je treba snov, topljivo v vodi, zmešati z drugimi snovmi, v katerih se ne topi. Brusilnik z 80.000 obrati Ročni brusilnik, ki povzroča zelo malo hrupa in tresljajev je razvila firma HP Silvent AB. Brusilnik deluje s hitrostjo 80.000 obratov na minuto in ga poganja turbinski motor na stisnjen zrak. Zdravstveni problemi kot recimo poškodbe sluha in prstov zaradi predolge uporabe brusilnika tu odpadejo, zatrjuje proizvajalec. Poleg običajne uporabe pri brušenju in obdelavi poroznih materialov in materialov, ki vpijajo maščobe, je mogoče brusilnik uporabljati tudi za vrtanje majhnih lukenj z visoko stopnjo natančnosti. Napihovanje poškodovanih avtomobilskih vrat Popravljanje avtomobilskih vrat je najbrž najpogostejše delo, ki ga opravljajo v avtomobilskih delavnicah. Firma W.J Nelson&Co. iz Lon-donderryja v Severni Irski je dala pred kratkim na trg sitem za napihovanje, po zaslugi katerega lahko opravi to delo en sam delavec in to hitreje in laže. Napravo sestavljajo tri najlonske vreče - vsaka je oblikovana drugače, tako da •TRGOPRODUKT* NOVI SAI) ZA USPEŠNU POSLOVNI J SARADNjU I POVODOM 35 GODINA OD OSNIVANjA Novi Sad, 23. decembar 1988. Predsednik Q)pra radnika o Jvtotc. Svetlana Božic ustreza različnim delom avtomobila- in injekcijske naprave. Vreče vstavijo v vdolbino vrat in vanje črpajo zrak, kar omogoča, da vrata popravijo v pičlih nekaj sekundah. Sistem imenujejo derr-air in se lahko uporablja pri različnih tipih vozil. V delavnicah so ga že preizkusili in proizvajalec že pripravlja preprostejšo »napravim sam« inačico. Regulator varčnosti AWINA, Industrieanlagen iz Avstrije, je dala na trg posebni regulator vleka za klasične peči na trda goriva. Varčevalni regulator je mogoče preprosto namestiti na regulator vleka klasične peči za centralno ogrevanje oz. na prednjo stran peči. Ko ogenj v peči dogori, regulator avtomatično zapre dovod zraka v kurišče. Na ta način ostane žar v peči veliko dlje kot pri običajnem regulatorju vleka. (AWINA Flachberg 44 A-4810 GMUNDEN) Demineralizacija vode V parnih turbinah in kotlih se uporablja demi-neralizirana voda, da se ne bi na površinah kovin nabirale rudninske snovi. Francoska firma Sanilo je projektirala sistem demineralizacije z veliko zmogljivostjo in učinkom, in sicer za kitajske potrebe. Napravo so zgradili, montirali in preizkusili pri francoskem proizvajalcu, nato pa so jo prenesli na Kitajsko, jo montirali in dali v obratovanje. Vodo za deminiralizacijo črpajo iz reke in je zelo spremenljive sestave. Firma jamči kupcu demineralizirano vodo z električno uporabnostjo 1 ohm. Prva etapa obdelave vode je flokulacija, ki ji sledi dekantiranje. Nato dodajo vodi anionski polimer in jo antiseptično obdelajo s hipokloritom, čemur sledi sesedanje s fe-rikloridom. Potem vodo bistrijo in zmanjšajo količino suhih snovi na 20 mg/l, nakar jo filtrirajo z aktivnim ognjem. Šele nato jo demineralizirajo z menjalniki ionov. Obdelana voda je električno nevtralna. Regeneracijo kationov opravijo s klorovodikovo kislino, anione pa obnovijo z natrijevim hidroksidom. Vse operacije trajajo poldrugo uro. Instalacija stane 2 milijona francoskih frankov. Plaz porušil domačijo našega sodelavca Daniel Zupanc: »Vse kar sva s trdim delom z ženo prigarala v petih letih, je uničeno.« V strahovitem neurju, ki je v soboto, 19. avgusta divjalo nad predeli šentjurske in laške občine, je narava še enkrat dokazala svojo moč in premoč. Za njim so ostali podrti mostovi, razrite ceste, porušena poslopja, opusto-šena polja ter številni plazovi, ki še kar naprej grozijo. Med številnimi prizadetimi na tem področju, je tudi naš sodelavec iz TOZD Posoda, sicer voznik viličarja Daniel Zupanc. V Brezah na Laškim, kjer je prebivala njegova petčlanska družina, mu je plaz razmočene zemlje in blata skoraj popolnoma podrl hišo in hlev. Vse njihovo imetje, vsi stroji, orodje, aparati in živež, vse je pod blatom. Ostali so brez strehe nad glavo. Tone zemlje pa še kar naprej drsijo v dolino, pritiskajo na stene domačije in grozijo, da porušijo še tisto malo, kar je sploh ostalo. V takih pogojih je vsako odkopavanje zem- Voda in blato sta v nekaj minutah opravila svoje. Ije oziroma blata nemogoče, verjetno pa tudi vsako morebitno saniranje objektov v prihodnje. Daniel Zupanc je kupil to domačijo pred petimi leti, ko se je vrnil z dela v Iraku. Letos je sezidal nov hlev in pripravil vse potrebno, saj so v kratkem nameravali kupiti kravo. No, narava je zagodla po svoje. Pod to gmoto zemlje oziroma blata se skriva popolnoma nov, še nikoli uporabljen kmečki voz, pa električna kombinirana žaga, pa vse ročno orodje in še in še ... KO NARAVA PODIVJA Domačija v Brezah nad Laškim, v kateri je prebivala 5-članska družina našega sodelavca Daniela Zupanca, voznika viličarja v TOZD Posoda je med najhuje prizadetimi, saj je skoraj popolnoma uničena. Voda je odtekla, ostalo pa je več kot 300 m2 blata in razdejanje. Blato, ki pritiska na hišo grozi, da bo porušilo še tisto malenkost, ki je ostala. Da pa je ironija popolna, še tole. V času, ko je rušilni plaz uničeval njegovo domačijo, je Daniel pomagal pri sosedu gasiti ogenj na gospodarskem poslopju, v katerega je treščila strela. Kot prvi so Zupančevim priskočili na pomoč sovaščani. Ravnateljica osnovne šole v Brezah jim je dala na razpolago eno izmed učilnic, v katero so namestili tisto malo imetja, kar jim ga je še ostalo, v souporabi pa imajo tudi šolsko kuhinjo. Sreča v nesreči je, da je v Brezah bolj malo osnovnošolčkov, tako bodo lahko v šoli vsaj toliko časa, dokler se ne bo ponudila trajnejša rešitev njihovega problema. Sicer Za zdaj prebiva družina Zupanc v eni izmed učilnic osnovne šole v Brezah. Sreča v nesreči je, da bo učilnica ostala prazna tudi po pričetku pouka, saj je osnovnošolčkov letos premalo za vse razrede. pa so Danielu priskočili na pomoč tudi sodelavci, pa konferenca sindikata TOZD in DO, nekaj se je pobralo tudi iz sklada skupnih rezerv, dobil pa je tudi teden dni izrednega dopusta. Ker pa je ta pomoč za kakšno trajnejšo rešitev še vedno premajhna, sploh pa, če upoštevamo dejstvo, da je treba pomagati tudi ostalim prizadetim, kajti škoda, ki se je zgrnila nad ta predel je prevelika, da bi jo moglo prenesti to območje samo, je na dlani, da je potrebna tudi pomoč širše družbene skupnosti. Torej nujna bo solidarnost - tako v denarju kot v podobi spremenjenih prednostnih programov pri zagotavljanju infrastrukture. Seveda pa bo potreben tudi bolj načrten in strokoven pristop k sanaciji številnih zemeljskih plazov in vodotokov, ki so in verjetno še tudi lep čas bodo velika potencialna nevarnost za življenje na teh območjih v prihodnje. Na koncu pa še tole. Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov EMO je dala pobudo za delo v eni izmed prostih sobot v letošnjem letu, katere dohodek bi namenili za pomoč prizadetim krajanom v laški in šentjurski občini. Ključ do uspeha je v ljudeh Ko so vprašali voditelje najbolj uspešnih svetovnih firm (npr. IBM, Coca cola, McDoland’s itd.) v čem je ključ njihovega uspeha, so bili odgovori različni. Skozi vse, pa se je vlekla rdeča nit - vsi so poudarjali pomen človeka v poslovnem procesu. Zelo tipičen odgovor povzemajo besede: »Ključ vsega našega uspeha je v ljudeh. Lahko nas doleti karkoli, nesreče, neuspeh na tržišču, konkurenca, vsem težavam bomo kos, samo pustite nam ljudi, s katerimi sedaj delamo.« Največje bogastvo nekega podjetja niso stroji ali kapital, ki ga ima, ampak dobri delavci, delavci z visoko delovno moralo in pripadnostjo podjetju, delavci, ki delajo marljivo in kvalitetno, ko delajo v podjetju, čutijo, da delajo zase. Zelo hitro se tudi izkaže, da najbolj uspešna podjetja v delavce tudi zelo veliko vlagajo. V dobrih podjetjih skušajo vsakemu dobremu delavcu nuditi to, kar njemu največ pomeni. Študije kažejo, da to niso samo visoke plače, ampak da je največja razlika med podjetji z visoko delovno moralo in podjetji z nizko moralo v številnih drobnih pozornostih do delavca in tudi v nematerialnih priznanjih. Poleg marketinga, ki je usmerjen h kupcem, se v zadnjem času v svetu močno razvija tudi interni marketing, ki pa je s podobnimi propagandnimi akcijami (ob znatnem vlaganju sredstev) usmerjen na delavce v lastnem podjetju. Na zahodnih trgih delovne sile so podjetja najprej kupovala delovne roke, potem so kupovala možgane (znanje), danes vse bolj kupujejo srca. Pri delu z ljudmi bi morali že zdavnaj preseči načelo: »Pravi človek na pravo delovno mesto.« Človeški dejavnik je postal preveč pomemben, da bi njega prilagajali drugim danostim (npr. obstoječi organizaciji, tehnologiji itd.). V svetu se danes javlja obratna pot razmišljanja: ljudem, katere imamo, njihovim potencialom, znanju, nenazadnje celo interesom skušajmo prilagoditi produkcijski proces. Dora GRUBER (20. 2.1936) - TOZD Vzdrževanje in energetika. Zaposlena v EMO od 1.9. 1950. Upokojena 29. 6. 1989 Martina LANDEKAR (31.10.1937)- DSSS, služba kontrole kvalitete. Zaposlena v EMO od 12.8.1957. Upokojena 31.8.1989. Cveto MAVRIČ (28.10.1930) - TOZD Posoda, alu oddelek. Zaposlen v EMO od 1. 2. 2. 1947. Upokojen 30. 9. 1989. Marija GRIČAR (20. 1. 1937) - DSSS. Zaposlena v EMO od 15. 9. 1951. Upokojena 23. 8. 1989. Marinka ČERNELIČ (10. 3.1937) - DSSS. Zaposlena v EMO od 15. 19. 1951. Upokojena 28. 8. 1989. Upokojili so se Ivan RUPNIK (11.7. 1930) - TOZD Frite, topilnica. Zaposlen v EMO od 2. 7. 1954. Upokojen 15. 7. 1989. Sanda KORUŽNJAK (20.6.1934)-TOZD Posoda, emajlir-nica. Zaposlena v EMO od 15. 9. 1967. Upokojena 20. 6. 1989. Ivica STROPNIK (7. 6. 1939) - DSSS, splošna služba. Zaposlena v EMO od 5. 6. 1956. Upokojena 9. 6. 1989 Jože OVČAR (26. 2. 1929) - TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlen v EMO od 10. 3.1952. Upokojen 31.5. 1989. Marija FIDLER (27. 7.1936) - TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlena v EMO od 19. 10.1959. Upokojena 31.5. 1989. Kadrovske vesti OD 1. 6. 1989 do 30. 6. 1989 SPREJETI NA DELO: POČIVALŠEK Marija - DSSS-KOPI; PEČAR Matjaž - DSSS-PON; KOKALJ Dejan - DSSS-FRS; ČEPER-LIN Marija - Kotli-inž.; HOSTNIK Dušan - Kotli-Šent.; ZAPUŠEK Boris, KAMENČEK Peter, OGRIZEK Bogdan, GORŠEK Mitja - vsi Vzdrževanje; VERDEV Ivan, KNEZT Janko-oba Orodjarna; PRIVŠEK Jože, GROS Stanko, _DŽAKOVIČ Miloš, OLENŠEK Bojan, ŠAJN Danijel, ŠPLAJT Martin - vsi Kontejner; PODKRAJŠEK Franjo, GROBELŠEK Matej - oba Posoda. IZ DO SO ODŠLI: FLORJANC Herta, JAKOP Breda, VODEB Silva, PODGORŠEK Doroteja, JESENEK Slavko, KOREZ Franc, SREBOT Jože, KLADNIK Peter, BAJDE Ivan, SELIČ Roman, LAJH Janko, JUG Jože, STANIMIRO-VIČ Ljubinko - vsi Posoda; GABER Anton - Frite; CA-REVIČ Dragica - DSSS-spl. sl.; GAZVODA Franci -DSSS-vodstvo; SMEH Srečko, LOBE Marko - oba DSSS-DOM; JEFTIČ Dragan - DSSS-PON; PEČAR Borut - DSSS-razvoj; SIVAC Vasif - DSSS-PMO; KOŠTOMAJ Andreja - Kontejner; LUKMAN Janko -Kotli-inž; KIDESS Bechara - Kotli-Šentjur; POTOČNIK Otp, KOLAR Robert, LENART Boštjan, ARČAN Vojko, ŠTANTE Matjaž, VINDIŠ Janko-vsi Vzdrževanje; JANIČIJEVIČ Zvonko, KUČI Roberto - oba Radiatorji; KRAMPERŠEK Srečko, RAVNJAK Dušan - oba SiT; ŠEKORANJA Alojz, VRANO Tomaž, KOCMUT Teodor - vsi Orodjarna. UPOKOJILI SO SE: IVANKOVIČ Terezija (22. 9. 1938 - 31. 5. 1989), FIDLER Marija (27.7.1936-31.5.1989), MATIJAŠIČ Ivica (17.8.1932-14.5.1989), JESENIČNIK Angela (21.5.1936-9.6.1989), PESTIVŠEK Marija (10. 6. 1934 - 11.6. 1989), BABIČ Jožica (1.4. 1939 - 15. 6. 1989), KORUZNJAK Sanda (20. 6. 1934 - 20. 6. 1989), ARLIČ Anica (4. 7. 1937 - 29. 6. 1989), VERBIČ Ana (12. 2. 1932 - 29. 6. 1989), MIKOLA Ladislava (29. 4. 1939 - 29. 6. 1989), IVEC Jožica (6. 1. 1939 - 13. 6. 1989), PETEK Vjekoslava (26. 3. 1935-13. 6. 1989), ROŠKARIC Pavla (22. 6. 1938-29.6.1989), ŠTORMAN Franc (5.1.1931-31. 5. 1989), MOČNIK Jakob (1. 7. 1927-31. 5. 1989), OVČAR Jože (26. 2.1929-31.5.1989), BORENOVIČ Mirko (15. 2.1955-6. 6.1989), ANTONIČ Zlatko (15. 5. 1932-29. 6. 1989) - vsi TOZD Posoda; BRGLEZ Majda (3. 1. 1937-31. 5. 1989) - DSSS-investicije; GOLOB Fanika (15. 12. 1936-4. 6. 1989) - DSSS-kontrola; STROPNIK Ivica (7. 6. 1939-9. 6. 1989) -DSSS-splošna sl.; ZIDANŠEK Jožefa (3.3.1923-29. 6. 1989) - DSSS-družb. stan.; VALENTIČ Ljudmila (11.12. 1944-7. 6.1989) - DSSS-razvoj; GALIČ Jovan (23.10.1930-24. 6.1989) - DSSS-vodstvo; KEBER Jože (20. 1. 1926-29. 6. 1989) - DSSS-razvoj; GRUBER Dora (20. 2. 1936-29. 6. 1989), ČMAJE Jože (10. 2. 1934-29. 6. 1989) - oba TOZD Vzdrževanje; PESTIVŠEK Stanislav (12. 4. 1934-4. 6. 1989), PURGEC Janez (10. 12.1930-29. 6. 1989) -oba TOZD Radiatorji; ŠEKORANJA Alojz (21. 6. 1934-22.6.1989) - TOZD Odpreski; KAČIČNIK Štefan (3. 12. 1932-28. 6. 1989) - TOZD Kontejner. POROČILE SO SE: DRLJAČA Nada - LJEPOJA - TOZD Posoda, SKALE Marija - PEGANC - TOZD Posoda PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD: PETEK Rajko, BRKOVIČ Arif, LAPORNIK Sandi, ŽNIDAR Rudi, DROVENIK Mirko, DRAČ Aleksander, DOŠEN Soša, SLATENŠEK Ivan, ALAGIČ Hasib, ŠPEGLIČ Drago, TOVORNIK Stanko, HROVATIČ Marjan, ARLIČ Edmund, LUTOLLI Avdul, POBIRK Vladimir, HRIBERNIK Drago, NOVAČAN Zdenka, KOŠ- Franček Knez v odpravi na Bhagirathi Novim stenam naproti: Franček Knez, Andreja Hrastnik, Robi Supin in Silvo Karo pred odhodom v Indijo. V začetku avgusta je krenila na pot manjša alpinistična odprava, v kateri so Robi Supin iz Luč, Andreja Hrastnik iz Laškega, Silvo Karo iz Domžal in naš sodelavec Franček Knez. Za cilj so si izbrali 6454 metrov visok Bhagirathi v Garvalskem delu Himalaje na Severu Indije. Franček Knez je v tem predelu Himalaje plezal že lani (dosegel je nekaj izjemnih in odmevnih uspehov) in si že takrat ogledal Bhagirathi. Gre za ekstremno težko in deloma previsno steno, katero sta doslej po obeh grebenih premagali le dve odp- ravi (španska po levem in škotska po desnem). Franček in prijatelji bodo poskušali v osrednjem delu te 1300 metrov visoke stene, ki vzbuja tudi največ pozornosti, saj je odbila doslej že vse naskoke. Stena je izredno strma in pomeni za vsakega izzivalca izredno težaven cilj, saj sta že obe uspešni odpravi po grebenih potrebovali več kot 10 dni trdega plezanja, da sta prišli na vrh. Seveda pa si Franček in prijatelji ne delajo preveč skrbi z osrednjim vrhom, saj je v gorski verigi 6 in 7 tisočakov še dovolj enakovrednih ciljev, ki imajo ekstremno težke stene, prav to pa je tudi tisto, kar člane odprave tudi najbolj zanima in zaradi česar so se tudi podali na pot. Vsi člani odprave so bili pred odhodom v odlični formi, še posebej pa Silvo Karo in Franček Knez, zaradi tega je tudi upanje, da bodo uspeli. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljube mame Kristine KLENOVŠEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam službe Razvoja in TOZD Vzdrževanja za izraze sožalja, izkazano pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Milan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija Francija RAKOVNIKA se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem oddelka Univerzala TOZD Posoda za izraze sožalja in denarno pomoč. Žalujoča žena Marija in sin Bogdan TOMAJ Andreja, ŠKORJANC Bojan, RECKO Sonja, PINTAR Stanka - vsi iz posode v kontejner s 1. 6. 1989; STIPLOVŠEK Marjan iz radiatorji v kontejner s 1.6.1989; STOKLAS Anton iz posode v DSSS-DOM s 1.6. 1989; JERMAN Pavel iz kontejner v odpreske s 1.6.1989; LICHTENEGER Marija iz radiatorji v vzdrževanje s 7.6.1989; RECKO Jpže iz posode v DSSS-spl. sl. z 9. 6. 1989; NENADIČ Dragica iz posode v DSSS-druž. st. z 12.6.1989; ŠNEK Stanislava iz posode v DSSS-druž. st. z 12. 6. 1989; GRADIČ Metka iz posode v DSSS-druž.-st. z 12.6.1989; MIKŠA Marjan iz posode v DSSS-DOM z 12.6.1989; ŠALAMON Mihael iz posode v kontejner s 27. 6.1989; PRIVŠEK Drago iz posode v kontejner s 13. 6.1989; JAGODIČ Slavko iz radiatorjev v kontejner s 13. 6. 1989; VREČAR Miran iz radiatorjev v kontejner s 13. 6. 1989. OD 1.7. 1989 do 31. 7. 1989 SPREJETI NA DELO: HERMAN Vesna - DSSS:prav. sl.; ŠVEGLER Nevenka - DSSS-kontr.; KRIŽMARIČ Lidija - DSSS-kontr.; KOPRIVNIK Marija - DSSS-pos. fin. sl.; LESKOVŠEK Jože, SITAR Bojan - oba TOZD Kontejner; BREČKO Mitja - SIT; KOPRIVNIK Peter - TOZD Posoda. IZ DO SO ODŠLI: ARTIČEK Bronislava- DSSS-vodstvo; BELAK Silva - DSSS-PE; FRAS Bojan - DSSS-investicije; POCINKA Abdulaziz - DSSS-prog. DOM; MAJCEN Marjan -DSSS-prog. ON; GABER Bojan - DSSS-kontrola; BIASIOL Renato, PRIVŠEK Cvetko, KNEZ Franček -vsi TOZD Posoda; MOTOH Bojan - TOZD Vzdrževanje; GAJŠEK Jožef - TOZD Kotli-Šentjur. UPOKOJENI SO: VUKADINOVIČ Milica (28. 3. 1935-2. 7. 1989) -DSSS-prog. DOM; KRESE Ludvik (14.1.1928-29.6. 1989) - DSSS-prog. ON; RUPNIK Ivan (11. 7. 1930-14. 7. 1989) - TOZD Frite. UMRLA STA: KRIVEC Nada (15. 12. 1949-23. 7. 1989) - TOZD Posoda; ŠKORJANC Alojz (22. 4.1960-14. 7.1989) - TOZD Kontejner. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD: PODPEČAN Jolanda iz posode v kotli-Šentjur s 1. 7. 1989; FORŠTNER Marjana iz posode v DSSS-DOM s. 1.7. 1989; ZORKO Tatjana iz ERC v DSSS-FRS s 1.7.1989; KOŠIR Leon iz vzdrževanje v DSSS-prog. ON s 1.6.1989; DIMITRIJEVIČ Milonka iz posode v DSSS-DOM s 1.7. 1989. Naše črne točke Dne 29. in 30.6.1989 so bili obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti: TOZD POSODA: Koprivc Erika - nepravilen odnos do nadrejenega - opomin; Pratnekar Dragica -neupoštevanje predpisov iz VPD - opomin; Stevanič Nedo - odklonitev del in nalog - opomin; Vivod Jože - malomaren odnos do dela - opomin; Strašek Milena - neop. izost. z dela-opomin; Drovenik Mirko-zapuščanje del. mesta pred koncem del. časa-opomin; Drofenik Franc - neopravičen izost. z dela - opomin; Ključarič Anton - povzročanje škode - javni opomin; Hajnšek Dragica - vinjena na delu - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 12 mesecev; Pavič Dušan - fizični obračun - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev; Lapornik Sandi - neop. izost. z dela, zapušanje del. mesta - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Turk Romana - vinjena na delu - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev. Dne 24. 7. 1989 so bili obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti: TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Mlinar Martin - neopravičen izostanek z dela - javni opomin; Venko Vili - kraja - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev. TOZD RADIATORJI Jagodič Slavko - fizični obračun - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev. Pravna služba S kolesi v Logarsko dolino Po treh maratonih: dravskem, oplotniškem in celjskem smo se člani kolesarske sekcije odločili za zahtevnejšo akcijo. Tako smo se 24. 6. odpravili s kolesi iz Celja v Logarsko dolino, od tam pa peš na Okrešelj. Prvotno smo načrtovali pohod na Kamniško sedlo in Brano, vendar nam je to preprečilo slabo vreme. Gorski vodnik bi moral biti Planko Oto. Kljub enournemu prigovarjanju pa 24. 6. zjutraj ni hotel (čeprav je obljubil) s kolesom v Logarsko dolino, ker je bilo pač oblačno. Tako smo iz Celja krenili šele ob deveti uri. Do slapa Rinke smo se v lepem sončnem vremenu pripeljali okoli 13. ure. Nato je sledil vzpon na Okrešelj, kjer nas je pričakalo slabo vreme, tako da smo se morali takoj vrniti v »bazni tabor«, kjer je Franc Mežnarič pripravljal okrepčilo. Ob 16. uri smo se odpeljali iz Logarske doline. Na poti proti Celju nam je bilo vreme naklonjeno vse do Šempetra, tu pa nas je temeljito namočil dež. Ker ni bilo izgledov, da bi se vreme izboljšalo smo pot nadaljevali. Kljub temu smo bili v Celju vsi zadovoljni. V tej akciji so sodelovali: Odlazek Stane, Perkovič Drago, Kos Črtomir, Jurc Rudi, Audič Srečko, Zimšek Franc in Vengust Miran. Ob koncu akcije pa še ugotovitev udeležencev: Planko Oto je imel prav, ko je rekel, da nas bo namočil dež. Jurc R. Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Emokontejner- varilci, za izkazano pozornost ob slovesu in darilo, ki me bo spominjalo na vse vas. Želim vam čim več delovnih uspehov in vas lepo pozdravljam! Štefan KAČIČNIK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem splošne službe DSSS za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem v DO pa želim še mnogo delovnih uspehov in razumevanja. Ivica STROPNIK TOZD Orodjarna se iskreno zahvaljujem za vabilo na piknik in slovo ing. Kreseta. Bilo je odlično, postrežba enkratna. Želim jim dobrih uspehov, ing. Kresetu pa mnogo uživanja v pokoju. Upokojenec Poldi ŠKOFCA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov za darovano darilo, ki mi bo v lepem spominu. Vsem ostalim pa želim veliko delovnih uspehov. Ivica MATIJAŠIČ Zahvaljujem se vsem sodelavcem kleparskega oddelka. Za darilo, ki ste mi ga darovali ob odhodu v pokoj. Še enkrat iskrena hvala. Želim vam še v naprej mnogo zdravja in polno delovnih uspehov. Martin ŠKRUBEJ Srečanje z Abrahamom V večini delovnih sredin so manjše slovesnosti ob jubilejih posameznikov postale že kar običaj. Ne glede na to, ali gre za upokojitev ali za visok osebni jubilej. To je seveda prav, saj pomeni priznanje za dolgoletno delo in nenazadnje tudi več pozornosti ob osebnih praznovanjih. V TOZD Posoda sta konec maja praznovala srečanje z »Abrahamom« kar dva sodelavca in sicer Metod URLEP in Anton MATKO. Obema so sodelavci pripravili krajše srečanje, jima čestitali, se pogovorili o tem in onem in jima izročili tudi spominska darila. Seveda je sledil tudi »obvezen skupinski posnetek. Anton MATKO (31.5. 1939) - TOZD Posoda, emajlirnica. Zaposlen v EMO od 1.4.1957. Metod URLEP (30. 5.1939) - TOZD Posoda, kleparski oddelek. Zaposlen v EMO od 31. 8. 1957. ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mamice NADE KRIVEC se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ji ob njenem slovesu darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem, ki ste jo v času bolezni obiskovali doma in v bolnici ter jo bodrili, da je lažje prenašala hudo bolezen. Še posebej pa se zahvaljujemo godbenikom godbe na pihala in govorniku za poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem. Može Tone z Bernardo in Matjažem HUMOR Petnajstletni Toni je prišel domov in ponosno oznanil, da je doživel svoj prvi seks. Ganjeni oče ga je povabil na drink. »Krasno sinko, tako mlad in ti je že uspelo! »In kdaj boš naslednjič seksal?« »Ne vem točno oči, mislim pa da takoj ko me bo nehala boleti ritka.« X »Dala sem ti najlepša leta svojega življenja ...« očita ona. »Jaz pa tebi najlepše strani svoje hranilne knjižice!« ji odvrne mož. X Dve prijateljici se srečata v trgovini. »Kako je kaj?« vpraša Betka. »Ne vem, kaj mi je, zadnje čase sem strahotno nervozna!« »Mogoče pa premalo seksaš. Poskušaj z baldrijanom.« »In kje stanuje ta tip?« X »Čudovito obleko imaš. To je gotovo zadnji krik!« »Ne, to je predzadnji krik!« »Ne razumem ...« »Zadnjega bo spustil mož, ko mu bom pokazala račun.« X Oče je imel tri sinove. Ko je umiral, mu je vsak sin hotel izpolniti eno željo. Prvi: »Oča, bi kaj jedli?« Oče: »Neeeej.« Drugi: »Oča, bi kaj pili?« Oče: »Neeeej.« Tretji: »Oča, bi seksali?« Oče: »Gor me djenite!« X »Jaz pa z ženskami nimam sreče...« »Kako da ne?« »Vselej kadar srečam kakšno lepo žensko, je ona poročena ali pa jaz oženjen.« X »Si imela doslej že kakšnega fanta?« vpraša novopečeni mož po poroki. »Fanta ne, pač pa punčko,« odvrne ona. X X »Tovariš miličnik, izgubil sem se...« »Ja, čigav pa si?« »Ne vem. Ste morda videli kakšno mamico, ki pogreša ravno takega otroka kot sem jaz? Ona vam bo že znala povedati...« X »Bodite previdni prosim. Veste, sem mati šestih otrok,« reče ženska taksistu, ko leze v avto. »Šest otrok imate? In vi pravite meni, naj bom previden?!« se začudi taksist. X »No, Franci, kako kaj?« »Zdaj seksam samo še dvakrat na teden.« »Nisi me razumel, mislil sem, kako kaj doma?« »Ja, tam pa seksam samo še enkrat na mesec.« X K župniku pride tat, da se spove. Župnik ga pogleda skozi spovednico in mu reče: »Bog ti prej ne bo odpustil grehov, dokler mi ne poveš, kam si skril tiste štiri kure, ki si mi jih ukradel.« Tat mu odvrne: »Oprostite, gospod župnik, ampak na tej strani se nič ne sliši.« Župnik mu še enkrat ponovi vprašanje, tat pa se dela, da nič ne sliši. Nato mu župnik predlaga, da zamenjata strani v spovednici, da se prepriča, ali tat ne laže. Ko se presedeta, pravi tat župniku: »Zdaj pa povejte, zakaj hodite seksat k moji ženi?« Župnik pa: »Joj, pa se resnično nič ne sliši na tej strani!« »Ali spet preveč tehtaš?« vpraša mož ženo, ko vsa žalostna stopi s tehtnice. »To ne, le petnajst centimetrov sem premajhna...« »Samo predstavljaj si! Na potovanju sem se ustavil v starem hotelu In spal v postelji, v kateri so spali že Napoleon, Franc Jožef in Marija Terezija!« »Pa vam ni bilo vsem štirim nekoliko pretesno?« »Slišala sem, da te je Toni včeraj povabil domov, da bi gledala barvno televizijo...« »Res je.« »Pa si šla?« »Sem.« »Pa se je dostojno vedel?« »O, ja. Samo ugotovila sem, da laže. Ko sem odhajala, sem opazila, da sploh nima televizorja. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednškl odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.