POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.54
masmtmsmmmmmmmmmammmmsBammmmmmmmmmmmmmmammmmmammmmsmmmamm Št«v. 19	•	Marmor,	torek,	18.	februarja	1941	•	Leto	XVI
Kaj hočemo socialisti?
Socialistično delavsko gibanje je nastalo zaradi nezdravega razvoja človeške družbe, zaradi socialnih krivic, ki jih prinaša razvoj. Družba sicer pozna krivice in ve zanje. Noče pa krivice odpraviti, marveč ščiti te krivice na najrazličnejše načine v prid ohranitve stanja, ki ga razvoj po svojih zakonih kapitalistične družbe bolj in bolj poslabšava v škodo delovnih slojev in najširših plasti naroda.
Ni pa naravni zakon, da bi morala velika večina človeštva vedno živeti v krivičnih razmerah
ali se pa še bolj pogrezati vanje. Tega zakona ne pozna ne razvoj in ne norala človeškega duha. Pač pa naravni zakon in etika zahtevata prav nasprotno.
V vsem »stvarstvu« je kal življenja, ki is e bori za čim Ugodnejše razmere in čim naravnejši razvoj in uspevanje. Če je to bistvo lastno vsemu »stvarstvu«, koliko bolj je lastno človeštvu, ki se je s svojimi duhovnimi in telesnimi spretnostmi povzpelo v stvarstvu do izredne višine. Podoba božja je, pravijo. Bogataš in isiromak sta prah in pepel, torej popolnoma enaki »božji stvari«.
Iz tega sledi, da je človeštvo »krona stvarstva«, ki 'bi morala znati ali hoteti
urejevati svoje družabne razmere po najvišjem načelu enakopravnosti,
izraženo z ozirom na današnje razmere, priznati socialno in politično enakopravnost človeku sploh.
1 |5't' !!	»s	--.Sil *
Odgovorni faktorji ne bi smeli nikdar pozabiti, da se razvoj ne ustavi niti pred najokrutnejšo oblastjo.
Razvoj gre svojo pot in premaga vsakršne ovire, prej pa še umetne. / Socialisti zaraditega opravičeno zahtevamo predvsem enakopravnost.
Zahtevamo socialno in politično enakopravnost.
Zahtevamo svobodo v političnih in 'socialnih bojih, ker smo državljani in enako kakor drugi »podoba božja«. Demokracija je naša zahteva;
politična in gospodarska demokracija.
To ni naša zlohotna, ampak utemeljena zahteva, ker se more o krivicah, o zahtevah, o problemih in o1 potrebnih ukrepih v družbi govorit le v svobodni demokracij. To je naša primarna zahteva, to mora pa postati tudi zahteva vsega svobodoljubnega in naprednega naroda.
J
I
ugosiavija in
N
VI I
emcua
Po obisku ministrskega predsednika Cvetkoviča pri nemškem kanclerju Hitlerju
Borski rudniki so postali nemški
O bakrenih rudnikih v Boru je bilo že velikokrat govora. Ruda leži v naši zemlji, izkorišča in prodaja pa jo tisti, čigar last je podjetje. Doslej so bili lastniki Francozi, odkar pa so Nemci v Parizu, so znali pridobiti francoske delničarje, da so jim odstopili delnice. Koliko je bilo v bonskem rudniku židovskega kapitala in kako bo z izplačilom lega kapitala imetnikom delnic, se ne ve. Toda to ni važno in se nas ne tiče.
Zanima nas pa, da se pridobiva v bor-skem rudniku letno 40.000 ton surovega bakra, ki stane din 20.000 tona. Razen lega pa se potom elektrolize izloči iz bakra letno 2000 kg zlata, ki ga mora ‘astnik rudnika prodati naši državi po ceni din 55.000 za kg.
Dne 14. t. m. sta na povabilo nemške vlade dopotovala v Salzburg ministrski predsednik Cvetkovič in zunanji minister Cincar Markovič, odkoder sta krenila v Berchtesgaden, kjer ju je sprejel v avdijenci nemški kancler Hitler z zunanjim ministrom von Ribbentropom. — Razgovor je trajal tri ure.
Uradno objavljeno poročilo naglaša,
treba to dopolniti tudi še z dodatkom, da so v naši državi zaprta vrata za vsakogar, ki bi smatral naše ozemlje kot primerno za kakršnekoli podvige. Ta volja je jasno izražena že v ukrepih proti preletavanju našega ozemlja od strani tujih letal.
Spričo razvoja najnovejših dogodkov pa je nastal tudi za nas zelo prekeren
da iso se vršili razgovori o vprašanjih, položaj. Okrog in okrog na Balkanu je ki v splošnem zanimajo obe državi in nagomilano toliko netiva, da lahko vsak da so potekli v duhu tradicionalnega j hip vzplamti požar in zajame vso našo prijateljstva obeh narodov.
Obisk ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar
sosescino.
Na naši zapadni meji divja vojna že par mesecev. Navzočnost nemških čet v Romuniji je dala povod Angliji, da
Markoviča pri Hitlerju je vzbudil veliko je prekinila diplomatske odnošaje s to pozornost na svetu. Sprično nastalih j državo. Govori se, da je treba računati razmer in velike napetosti, ki vlada že j z vkorakanjem nemških čet v Bolgarijo par mesecev na jugovzhodu Evrope, je jn s tem v zvezi se vedno bolj naglaša, to tudi razumljivo. Uradno poročilo ne ' da hi v tem slučaju Turčija nastopila v pove ničesar o vsebini razgovorov, za- j obrambo svojih interesov. Ne smemo to je vse, kar se o tem piše, več ali manj pozabiti, da je za nas važna usoda So-
ugibanje.
Tudi listi, ki so v zvezi s tem objavili daljše članke, ne povedo nič novega.
Za Jugoslavijo je važno, da se ne zaplete v vojno in da to njeno prav iskre-
luna, ki je naše okno v svet in nam to rej ne more biti vseeno, kako se postavlja to vprašanje.
Ako bi vzplamtela vsa naša soseščina, potem bi bila naša država kot hiša sredi
no željo upoštevajo in spoštujejo tudi ognjenega morja. Njen položaj bi postal vsi drugi, predvsem njeni sosedje. Že še težavnejši, ker bi njena varnost bila večkrat je bilo povdarjeno, da tujega docela odvisna od dobre volje vojsku-nočemo in svojega ne damo. Mogoče jejočih se strank.
Zato Jugoslavija ni samo za mir na svojih mejah, ampak tudi v soseščini. Zato ji pa tudi ni vseeno, kaj se tamkaj dogaja in kakšne spremembe lahko nastanejo. S tem pa ni rečeno, da bi se vmešavala v notranje zadeve teh držav, kar njo zanima, so samo spremembe, ki bi nastale v zvezi z vojnimi zapleti in spopadi.
Glede spoštovanja naše nevtralnosti in neodvisnosti ter nedotakljivosti našega ozemlja smo dobili dovolj zagotovil takoj ob izbruhu vojne in še pozneje tako iz ust Hitlerja kakor tudi Mussolinija. Zato je odveč misliti, da bi bilo moglo biti to predmet razgovorov med Hitlerjem in Cvetkovičem. Pač pa je spričo zapletenega položaja na jugovzhodu potrebno, da smo prepričani o tem, da nam tudi neposredno ne preti nobena nevarnost, t. j. da ne bi nastal položaj, da bi ostali sicer nedotaknjeni, toda popolnoma odvisni od dobre volje listih, ki bi nas obdajali.
Od pravilne rešitve teh vprašanj ne zavisi samo vprašanje ohranitve miru, ampak tudi naše bodočnosti, neodvisnosti in samostojnosti. Pohvale glede našega zadržanja doslej, ki nam prihajajo od vseh strani, pa ne morejo vplivati na našo čuječnost, kajti vsak dan nastajajo nove razmere.
Srditi boji v Albaniji
Nad 30 milijard dinarjev se nahaja v bankah
v naši diliavi, 'ki so v rokah majhnega števila bankirjev oz. delničarjev.
Italijansko vojno poročilo
Dne 13. t. m. so italijanske izvidnice prizadejale sovražniku občutne izgube, vjele nekaj vojakov in zaplenile nekaj orožja. Sestreljenih ije bilo 9 sovražnih letal. Pri napadu na letališče v Janini pa so junaški italijanski letalci v nizkem poletu uničili 8 sovražnih letal.
Dne 14. t. m. so bili s hudimi izgubami za sovražnika zavrnjeni vsi poskusi grške vojske, da bi prodrla do naših postojank. V noči na 15. t. m. so naša letala bombardirala otok Malto.
Dne 15. t. m. je italijansko ltetalstvo bombardiralo zbiranje grških čet. V območju 11. italijanske armade se vrše siloviti boji.
Grško vojno poročilo
Dne 13. t. m. je bilo ujetih 400 italijanskih vojakov in zaplenjenega mnogo orožja. Vsa grška letala so se vrnila. Ob morju so grške čete napredovale za 5 km, počasi pa napredujejo tudi na ostalem delu bojišča. Pritisk na Tepe-leni se je pojačal. Pri Podgrad cu na severni fronti so grške čete napredrvale za poldrug km. Hudi boji so v dolinah rek Devoli in Skumba.
Angleško poročilo
V Kalabriji so se v noči na 11. t. m. spustili angleški padalci, ki so bili izredno dobro oboroženi in so imeli nalogo uničevati razne važne napave. —
Vse padalce so oblasti ujele.
O padalcih, ki so se spustili v, Kalabriji pri mestu Salemi v noči na 13. t. m. pravi angleško vojno poročilo, da so imeli nalogo porušiti določene naprave. Zaključnega poročila še ni. Nekaj vojakov se ni vrnilo na svoje izhodišče.
Angleži so z letali napadli Tirano, Drač in Tepeleni. V Tirani so bila na tleh uničena 4 italijanska letala, 2 italijanski in 2 angleški sta bili sestreljeni.
Dne 14. t. m. so letala in topništvo pripravili novo ofenzivo grške armade na vsej 150 km dolgi fronti v Albaniji. Italijani so bili v bojih na nož potisnjeni iz cele vrste postojank. Važni so doseženi uspehi v porečju reke Skumbe in onostran planine Kamije in Ostrovice. Na tem delu bojišča sta bila zavzeta dva vrhova v višini 2000 metrov in pa vas Malina. — »Žep« pri Tepeleniju postaja vedno glob ji. Grške čete se nahajajo na višinah levo in desno nad tokom reke Vojuše, v dolžini kakšnih 19 km. Ta od Grkov obkroženi del doline reke Vojuše je takozvani žep.
Dne 13. in 14. t. m. je bilo vjetih 740 Italijanov in zaplenjenega zelo mnogo vojnega materijala,
Dne 15. t. m. Italijanska armada se umika na vsej črti. Na osrednji fronti je bil odbit italijanski protinapad. 300 ujetnikov, več težkih topov in mnogo vojnega materijala je ostalo v grških rokah.
Boli v Erltrell in italijanski Somaliji
Italijansko vojno poročilo
Dne 13. t. m. so italijanska letala napadla Malto. Nemška letala pa so bombardirala angleška letališča v nekdaj italijanski Cirenajki. Na Grškem je bilo bombardirano letališče Chanija.
V vzhodni Afriki ije bil odbit angleški napad pri Kcrenu. V Somaliji so ne-
redne čete zaustavile prodiranje sovražnika pri Džubi.
Najmanj 7 sovražnih letal je bilo uničenih.
V vzhodni Afriki je pri Kerenu popustil pritisk sovražnika. Dne 13. t. m. je utrpel tod velike zgube na ljudeh in orožju ter strelivu.
Dne 14. t. m., ni bilo na bojišču v severni Afriki nič posebnega. Naša letala so napadala sovražno vojsko in ji prizadejala težke izgube. Eno naše letalo se ni vrnilo. Nad Egejskim morjem ob grški obali sta bili sestreljeni dve sovražni letali.
V Somaliji se vodijo boji na spodnjem delu reke Džube pri pristanišču Chisi-maiu. Naša letala so tu pogodila angleško križarko »Kairo«, neko drugo pa pregnala izpred luke Miogadiscio. Dve naši letali sta bili sestreljeni.
Angleško vojno poročilo
Dne 13. t. m. so se nadaljevale operacije za zavzetje Kerena v italijanski i Eritreji. — V Abesiniji se vrši prodira-1 nje vojske s pomočjo domačinov nepre-j kinjeno dalje. — Na letališču Benini v-| Cirenajki je bilo najdenih še 14 neuporabnih italijanskih letal, na letališču v Barci pa 40. — Nad Malto je bilo zadeto eno nemško letalo.
V bitki, ki se je bila za Bengazi južno od mesta, so bili zaplenjeni 103 poljski topovi, 2 težka in 20 lahkih protiletalskih topov. Ujetniki pa še niso prešteti.
V Eritreji napreduje vojska, ki se od severa bliža Kerenu. Pri Kerenu je sovražnik dobil ojačenja.
V Abesiniji se nadaljujejo operacije v področju Modrega Nila.
V italijanski Somaliji so južnoafriške čete po zavzetju Afmaduja zasedle pristanišče Chisimaio. Več topov in oklop-nih vozil je zaplenjenih in mnogo italijanskih vojakov ujetih. Eno ladjo v pristanišču je sovražnik potopil, dve pa sta poškodovani. Bencinske zaloge so Italijani zažgali.	j	-	*	H-
V italjanski Somaliji so angleške čete zasedle doslej 25.000 kv. km ozemlja.
Živahno se udejstvujejo letala na vseh' bojiščih. Dne 14. t. m. je bilo sestreljeno eno angleško letalo.
Med Grčijo in Nemčijo so ostali odnošaji nespremenjeni. NemSki poslanik ostane v Atenah, grški pa v Berlinu. Tako ugotavlja DN3,
Letalski napadi na zahodu
Nemci bombardirajo Anglijo
Dne 14. t. m. so nemška letala sestrelila nad južnovzhodno obalo Anglije 9 angleških letal, ob nizozemski obali pa eno. Večje skupine nemških letal so v noči na 15. t. m. bombardirale London z bombami najtežjega kalibra in razen tega celo vrsto letališč.
Dne 15. t. m. je neka podmornica potopila 3 ladje z 19.000 tonami, neka vojna ladja pa 10.000 ton ladjevja. Na Temzi sta bili potopljeni 2 ladji z 8000 tonami, neka križarka pa je bila zadeta.
V	noči na 15. je topništvo obstreljevalo obalo Anglije, v noči na 16. t. m. pa so letala rušila angleška letališča. 15. in v noči na 16. t. m. je bilo sestreljenih 10 angleških letal in eno nemško. — Sovražni letalski napadi so zahtevali samo ljudske žrtve.
Siloviti angleški napadi na nemška oporišča in Nemčijo.
t-v . .	,	t	.	i	Dr.	Kulovec	in	»Slovenec«.	Poziv	predsed-
Dne 14. t. m. so angleška letala me-	,	,	.....	.	.	t
tala bombe na Calais in Den Helder na nik/ dr' Kulov,ca ,k Pohhcni razlaga Nizozemskem. Blizu Norveške je bila	»Slovenec«	tako-le: ... .se daleč m mo-
zažgana 1500 tonska nemška potrolej- , *la ,bltl P™* skrb novega vodstva JRZ v Slo-
1 i j-	\t — tr ( ™	venili, kako bi levo ra desno ponujalo roke
ska ladja. — V noci na 15. t. m. so an- j.	’;
gleška letala napadla Gelsenkirchen in
Doma u* sveht*
in vabilo h koncentraciji razne nasprotne ; o-
s'T1"* 1	.	,i	.	,	litične	strančice...	Jaisno je, da dr. Kulovec
rečno pristamsce Duisburg ter Ustende	„	.
ni mislil na nobeno politično mešetarjenje in
tudi o koncentraciji ni bilo govora.« Da je to
v Belgiji. Eno letalo se ni vrnilo,
Od 1. januarja pa do 15. februarja ]e bilo sestreljenih 90 nemških bombnikov. Reuter.
V noči na 15. in v noči na 16. t. m. sO
tako in ne drugače, potrjuje »Slo>venec« s temle stavkom:	»Naj verjamejo, da je stališče
»Slovenca« in dr. Kulovca eno in isto.« — Ta-
V liuvi na x. m. v iiuui ua iv/.	,	..	...	«.
angleška letala napadla vdorne luke ;ko “ »Slovenec« predstavna pomirjen,e pob-
.	.   .	  -	i	t.nn.h	m	ervafnoia	-fot*	rt	ri	Ir	n	t	i	<>
Nemcev ob Kanalu, zlasti Rotterdam, Calais in Bolougne sur Mer. Napad na Boulogne sur Mer so opazovali ljudje z angleške obale. Vsled eksplozij so se tresle hiše na obali Anglije. 5 angleških letal je zgubljenih in 6 nemških sestre-i ljenih.
Koncentracija ir Zedinlen^h cfriavalt
Že tretji republikanec Je postal član vlade v Zedinjenih državah.
Roosevelt je imenoval za namestnika vojnega ministra člana republikanske stranke in poslanca Ralfa Barda. Kakor znano, je bil Roosevelt kandidat demokratske stranke pri zadnjih volitvah in republikanci njegovi nasprotniki. Demokratska stranka ima tako veliko večino v parlamentu in senatu, da se ji ni treba ozirati na republikance. V sedanjih razmerah pa misli Roosevelt, da je preveč tvegano naprtiti 'odgovornost eni sami stranki, ampak da je treba sodelovati z opozicijo, ki očividno noče nič drugega, kot dobro državi, čeprav na svoj način, s katerim se večina ne strinja. Ameriški vzgled je zelo poučen, kdor hoče, se lahko iz njega uči in po
njem ravna.
AmerlSka pomot Angliji
Ameriški senat je začel razpravo o zakonskem predlogu o pomoč! Angliji
Predvideno bo' razprava trajala dva tedna in bo zakon sprejet z nekaterimi spremembami in veliko večino.
Priprave za o&ram&o na Darujem vzhodu
tičnih strasti in stvarneje ter odkritosrčneje obravnavanje političnih vprašanj v tisku. \ ■«
Huda zamera. »Hrvatski dnevnik« zelo zameri J.NS, ker je njen vidni predstavnik .ir. Andjelinovič na neki strankini konferenci ugotovil, da ima Hrvatska sedaj totalitarni rezini, t. j. režim samo ene strartke. »Hrvatski dnevnik« pravi, da JNS zaradi svoje prošlosii nima pravice tako govoriti. To je že res, zato pa bi tudi HSS ne smela delati prav tisto, kar se ji zdi, da je bilo v prošlosti pri JNS graje vredno.
Pametne besede. Prvaik HSS inž. Ko-šutič je te dni govoril mestnim usLužbencem v Zagrebu. Rekel je med drugim: »Glavna stvar je, da se osvobodimo bolestnega duha, ki misli, da državljani niso nič, ampak da je glavni eni, ki izdaja zapovedi. Streti je treba duh birokracije in njegove metode, ki se izražajo v šikaniranju. Državljanom je treba pomagati, uradniki morajo biti uslužbenci državljanov, ne njihovi gospodarji.« — Prav je govoril inž. Ko-šutič, toda pozabil je dodati, da jc predpogoj za vse to, uvedba demokracije, t. j narodu je
Te dni SO se vršile v Washingtonu i treba dati možnost, da odloča in nadzira, po-važne konference med predstavniki; tem se bo samo 1x1 sebe spremenilo razmerje Avstralije in Nove Zelandije, angleškim jmed uradništvom m državljani.
poslanikom in ameriškim vojnim ter zunanjim ministrom zaradi sodelovanja na Tihem oceanu.
FaSIstlCno glbanle v Romuniji razpuSteno
Zaplemba vsega premoženja.
General Antonescu je prvotnoi izjavil, da vlada ne namerava razpustiti »Železne garde«, ampak da bo sam stopil na
čelo tega izrazito fašističnega pokreta.
Dne 15. t. m. pa je bil1 objavljen ukaz
o prepovedi »Železne garde«. Obenem je bil ukinjen zakon z dne 14. septembra 1940, s katerim je bila »Železna garda« priznana kot edina politična
stranka. S tem je uvedena v državi popolna vojaška diktatura.
V zadnjih treh dneh je bila v Bukarešti aretiranih 4300 znanih fašistov, — Govorice o novih nemirih zanikajo. — Romunija torej ne bo obnovljena v legi-jcnarskem duhu, kakor je pisal del inozemskih časopisov.
Proračun Dravske banovine
za 9 mesecev letošnjega leta znaša 125.1 milijona dinarjev.
Krije pa banovina te izdatke tako-le: banovinske doklade na državne davke znesejo okrog 60 milijonov dinarjev, del davka na poslovni promet 4.19 milijona dinarjev, trošarine 34.07 milijona dinarjev, takse 18.49 milijona dinarjev in odkupnina za kuluk 0.11 milijona dinarjev, razni dohodki in terjatve 8.55 milijona dinarjev. — Proračun je nekaj večji, kot pa proračun mesta Zagreba.
Teiave z milom
Za vsako gospodinjstvo in teden sme trgovec prodati po 1 kg pralnega mila. Na podlagi tega računa bi bilo treba izdelati v JugosJaviji 1600 vagonov mila letno. Iz surovin, ki jih imajo naše tovarne na razpolago, pa morejo izdelati samo 470 vagonov mila. sv.	t«
Tudi Kitajska ie prekinila zveze z Romunijo.
Zanimivo ie, da ie z angleškim poslanikom v Bukarešti odpotoval tudi diplomatski zastop-
»o
Kako je s kruhom v Beogradu? V Beogradu nimajo krušnih nakaznic. Kruh se peče iz enotne pšenične moke, vendar si 'ga »nore vsak kupiti toliko, kolikor si ga želi oziroma.kolikor ima denarja. V pekarnah se tudi prodaja bel, mlečni kruh vi poljubnih količinah. Mešanje enotne pšenične moke s koruzno moko v Beogradu vsaj do 15. t. m. ni bilo vpeljano.
Koruzna moka se prodaja v Sarajevu po din 5 kg, na Cetinju celo po din 6. Glavni razlog za tako podražitev koruzne moke je v te.n, ker jo v teh krajih manjka.
Koliko je potrebno za prehrano 4 članske družine. Uradniške organizacije so izrač.inale, da je bilo koncem leta 1940 potrebno samo za prehrano ene 4 članske družine nič manj kot din 50 dnevno. Sedaj se je položaj še poslabšal, ker so cene ponovno poskočile.
Nakupovanje masti. Mast se dobi še '• edno v prosti prodaji. Toda uvoz masti v Slovenijo je vezan na dovoljenje Prevoda. Veletrgovec, ki želi ^uvoziti mast, mora imeti potrdilo Prevoda in plača za vsak odobreni kilogram masti 50 para Prevodu. Seveda se ta prispevek Prevodu zaračunava v ceno masti.
18. kongres komunistične stranke v SSSR ie začel dne 15. t. m. iv Moskvi.
V	današnji številki »Totega lista« ie začel izhajati izviren kriminalni roman »Skrivnost
nik Čankajškove vlade, v družbi s poslanikom Inkove palače« izpod peresa Juana Robane-Bclgiie in Nizozemske, čankaišek pa doslej šel za. Roman je ilustriran in izhaja v nadaljevani prekinil svoiih diplomatičnih zvez z Nemčijo. > njih.
Koliko podraže posamezne življenjske potrebščine trošarine? O tem priča objava Privilegirane agrarne banke za december 194# Zaradi državnih davščin je prodajna cena sladkorju za 201 odst. višja, kot pa bi bila sicer, petroleju za 162 odst., kvas« za 90 odst., ocetni kislini za 89 odst., čokoladi pa samo za 17 odst. in bonbonom za 12 odst. — Ri. i. *
Tudi romunska vlada je sklenila odpoklicati svoje diplomatske zastopnike in državljane iz Anglije. Pozivu pa se je odzvalo samo 6 diplomatskih zastopnikov, t. j. konzulov in uradnikov. — Odpravnik poslov Florescu pa je izjavil, da ostane v Angliji, », {_
Voditelj Španije general Franco in voditelj Italije Mussolini sta v svojih razgovorih v Box-digheri pri San Remu v Italiji ugotovila popolno soglasnost stališč obeh vlad v vseh vprašanjih, ki v sedanjem zgodovinskem trenut&u zanimajo obe državi, pravi uradno italijanska poročilo o tem sestanku. Italijanski Usti še dostavljajo, da je sodelovanje Španije z drživa*4 osi samo ob sebi umljivo, ker je že vezano {*»■ tradiciji, odkar je Španija s sodelovanjem Nemčije in Italije odbila komunistično nevarnost.
Pri bodočih mirovnih pogajanjih bo Anglija upoštevala dejstvo, da se je Madžarska priključila državam osi in da se čez njeno ozemlje prevažajo čete ter amtnicija za nemško vojsko na Balkanu, je rekel angleški zunanji miai-ster Eden v angleškem parlamentu, kakor poroča Ass. Press.
Svoje prijateljstvo Angliji zagotavlja siamska vlada in pravi, da je Anglija čisto po nepotrebnem okrepila svoje čet na polotoku Malafii (ki je naraven podaljšek Siama), na čigar skrajnem južnem koncu je velika angleška pomorska trdnjava Singapore. Med obema državaoda je sklenjen pakt o nenapadanju in ^iamsKa vlada goji do Anglije prisrčna prijateljska čustva.
Led na Bcnarvi, Letošnjo zimo je Donava aa Madžarskem zamrznila v vsem svojem tak«. Ko pa je sedaj nastopila odjuga, se je gladiaK vode na Madžarskem začela naglo dvigati ia so koncem predpreteklega tedina zaznamovali porast Donave pri Budimpešti za okrog 7 m. Voda je seveda tudi dvignila led in ga spravila v gibanje. S tem je nastopila nevarnost za kraje v naši državi, ki leže ob Donavi, da jd» zalije voda in prekrije led. Da se omogoči nujni a 1 e n odtok narasle vode, so morali delaTci in pijonirji razbijati in razstreljevati led ma Donavi od Novega Sada do meje. V zače tk« preteklega tedna je bilo pri nas še 32 km -vod-ne struge pod ledom, ki ga je ibilo treba med tem razstreliti. Razstreljene ledene plošče j» voda sproti odnašala in bo z njimi najbrž zamašila Železna vrata.
200 hiš je porušila podtalna voda v vasi Zgornji Tavaukut pri Subotici. « »i.k
Podtalna voda je v Soniboru podrla hišo nekega šoferja. Pod razvalinami sta našla smrt oče in ena hčerka, dočim sta se mati in druga hčerka rešili1.
Reka Neretva v Hercegovini je zalila pre* mogovnik pri Mostarju.
Namesto min, je morje naplavilo te dni les ob dubrovniški obali. Ugotovili so, da je les nekega italijanskega parnika in našeiga porekla ter da ga ie izvozila od nas neka znana itaM-janska tvrdka. Kai je z ladjo, se ne ve.
Samomor. V Beogradu si je pognala krog!* v glavo žena ravnatelja Jugoslovanskega društva vžigalic d. d. Julka Gorišek. Dejanje je izvršila, ko sta se z. možem po prečuti noči vrnila domov
A. M, de Jong: v
[40
Čudentukovhik
[
»OTtOšKA LETA ME«8¥NTJEJA GETSENA*
Mereyntje ga je sunil s komolcem, mu zaničljivo obrnil hrbet in zaključil razgovor z besedami:
»Jaz ne... mogoče tvoja stara mati!«
Nato sta se začela oba smejati. Flirefleter si je glasno izpraznil svoj od vetrov napeti trebuh, vzel Mereyntjeju čepico z glave, mu jo potisnil v roko in vzkliknil:
»Hitro, hop, hop, Mereyntje, teci, vjemi ga, predno bo odplaval!«
Mereyntje se je moral nasloniti na drevo, držeč se od smeha z obema rokama za trebuh.
Mereyntjejevo vest je zelo težila obljuba, ki jo je dal mali Neleki. Ni si mogel niti predstavljati, kje naj bi vzel toliko poguma, da bi si upal nalašč razbiti enega od teh lepih, z vojaki poslikanih podstavkov, s tem da bi ga vrgel na tla. Kar zagomazelo mu je po hrbtu, ako je samo pomislil na to. To bi učinkovalo, kot da bi vrgel bombo! Oče je prinesel te podstavke s seboj iz Roterdama, ob priliki nekega izleta vaškega cerkvenega pevskega zbora. Zdelo se mu je, da bi se svet podrl, ako bi ponesreči ubit en sam tak podstavek. On pa naj sedaj namenoma povzroči katastrofo? ... Nemogoče! Kako je le mogel biti tako
bedast in četudi samo za hip misliti na kaj takega? Le kje mu je bila pamet, da je mogel kaj takega obljubiti, četudi samo nedoločno? To je bila naravnost oslarija! . .. Toda Neleka je mislila o tej stvari čisto drugače. Kar gorela je od poželjenja po dragocenih črepinjah takega redkega podstavka. Na njem so bili naslikani vojaki v modrih suknjičih, kot luna okroglih, smejočih se obrazov. Na nogah so imeli leisene coklje, podložene s slamo in so vodili na povodcih konje v hlev. Te slike so. bile čudežne in hiša za lutke bi postala pravi razkošni grad, ako bi mogla dobiti par črepinj takega razbitega podstavka. Naravnost trmasto je vztrajala na tem. Tako vroče si ji je želela, da se ji je zdela sijajna oprema v lutkini hiši nenadoma čisto brezbarvna in ničvredna. Komaj da ise je še ozrla po lutkinem stanovanju; venomer je premišljala, kje bi bilo med celo vrsto okrasne posode najlepše mesto, kamor bi položila vroče za-željeni zaklad, po katerem je neprestano hrepenela.
Bojazljivemu Mereyntjeju je obljubila, da ne bo o tem nikomur črhnila niti besedice. Toda čim sta se srečala, bodisi na trgu, pred šolo, na ulici ali na cesti, takoj se je pojavila med njima prikazen nesrečnega podstavka z naslikanimi vojaki. Nele kine oči so vpraševale, se dobrikale, zapovedovale in vselej je Me-reyntje povesil svoj pogled od sramu in žalosti. Celo ob nedeliah v cerkvi jc lebdel ta preklicani podstavek Mereyntjeju pred očmi. Med pridigo je sedel v svoji črni sutani, preko katere je imel oblečen ko-retelj iz belih čipk, na oltarnih stopnicah in njegove oči so iskale Češnjico. Sedela je v tisti vrsti, kjer so bili poceni sedeži, naslonjena na svojo mater in ga
neprestano gledala. Rahel nasmeh ji je plaval okro| usten, toda njene oči so očitajoče vpraševale, kot njene besede, kadar je bil pri njej v kolnici:
»Torej? . .. Ali si že razbil kakšen podstavek z vojaki? . .. Kdaj dobim od tebe razbiti podstavek z vojaki? Saj si mi ga vendar obljubil?«
Ves obupan jo je pogledoval Mereyntje, jo molče prosil odloga, jo v svoji notranjosti zaklinjal, naj vendar odneha od svoje zahteve, toda njene nepremično zroče, temne oči so neizprosno terjale; v zadregi se je smehljal in skoro neopazno pokimal z glavo. S tei» je le ponovil svojo obljubo, ki jo ji je dal v kolnici:
»Potrpi, potrpi Češnjica, še malo potrpi... nismo jih še rabili.. . Redkokdaj jih vzamemo iz omare ., -Še malce počakaj .. .«
Potem se je lahno smejala in pritrdilno pokimala. Toda da ne bo pozabil, kajti, oh, ona si je tako prisrčno in neodoljivo želela tisti dragoceni podstavek . . . Sijaj njenega nasmejanega, od temnih kodrov obrobljenega obraza, je Mereyntjeja docela razorožil; zapadel je v nežno sanjarjenje: Tako ljubke deklice kot je Češnjica še ni videl nikdar nikjer! . .. Kaj je prav za prav tak presneti porcelanasti podstavek proti temu, da je bila Neleka prijazna z njim in se je smel v lutkinem stanovanju igrati z njo ata in mamo? ... Zdajci se je prestrašen vzravnal, kajti začul je drsajoče korake in kašljanje župnika, ki je pri" hajal 7. lece ... Zopet je imel eno vprašanje več prihodnjo spoved: Pridiga mu je brnela okrog uše® kot šum vetra!... Vse skupaj je bilo že malo pre--neumno!
.Štev. 19
*DELAVSKA POLITIKA«
Stran 3.
oDdavsUa Politika" ft& dobiva M&e**iti $u&ue*tcii, zato fr&~ eavftaf hacdcMHO iaUo{!
TRBOVLJE
Kako je z izdajanjem voznih listkov na postaji? Ko sem se mudil dne 6. t. m. v Trbovljah in še nekdo z menoj, sva z dotičnim čakala na večerni vlak, ki pelje proti Ljubljani, nad pol ure. Vlak je imel tudi 20 minut zamude. Skoro ves čas čakanja	sem bil	pri	blagajni, kjer se izdajajo	vozni	listki, a	nikogar
ni b'ik>, ki bi mi listek	izdal.	Že ko je	bil	vlak
na postaji, še ni bilo	nikogar, da bi	mi	vsaj
v zadnjem hipu izdal vozni listek. Seveda sva morala z dotičnim brez listka na vlak in Potem plačati globo v obliki dvakratnega zne ska voznine. Kako pridemo potniki do tega, da zaradi pomanjkanja uradnikov, ki jih je spričo velikega prometa v Trbovljah premalo, plačujemo globe	za	vožnjo po železnici?
— Litijčan.
HRASTNIK Podporni fond steklarskih delavcev
S 1. januarjem 1940 so steklarski delavci vpeljali podporni fond za podpiranje bolnih delavcev, delavk, izplačilo pogrebnin in raznih drugih podpor. Fond upravlja zaupniški odbor po pravilniku. V fond. Plačajo delavci i« delavke od 2—3 din štirinajstdnevno in se jim znesek odteguje od plač. Denar ostane v pisarni in če se .ga rabi za podpore, ga blagajničarka- izplača za to določenemu zaupniku
-Pred nekaj dnevi so zaupniki napravili izvleček dohodkov in izdatkov. Izvleček je pri portirnici v okencu, iz tega poročila posnemamo sledeče:
Dohodkov je bilo od 1. jan. 1940
do 4. febr. 1941	din	59.576
Izdatkov je bilo med	tem	časom din	55.990
Ostalo je v blagajni	še	din	3.586
Podpore so se razdelile sledeče: bolniških podpor se je izplačalo 22.750 din, pogrebnin 14.400 din. za orožne vaje 11.2^0 din, občini za uboge otroke 2000 din, za stare delavce in delavke, kakor za vdove 5100 din. raznih izdatkov 450 din.
Ko se je ta fond vPeljal so gotovi gg. skušali na vse načine prepričati delavstvo, da se bo iz tega fonda- podpiralo največ steklarje. Zato hočemo 'tukaj ugotoviti, da so se ti gg. zelo zmotili in delavstvo to samo dobro ve. Tako se ie od 22.750 din bolniških podpor izplačalo steklarjem, pomočnikom in kelbler-jeiu, katerih je skupaj 250, samo din 5900, od 750 plačujočih delavcev so prejeli pogrebnin od skupne vsote 14.400 din samo 4000 din. za orožne vaje pa okrog 6000. Zopet enkrat se vidi, kam je hotela propaganda teh gg. zavesti delavce, ali zaenkrat so se prav pošteno opekli in delavstvo jasno vidi, koliko je plačalo in koliko prejelo. Zelo hvalevredno pa je da so naši zaupniki ta fond upeljali in da ni treba več, -kakor poprej, s polami pobirati podpore. Takrat je bilo tako, kdor je bil srečen in je imel dosti prijateljev je dobil nekaj, drugi pa spet veliko manj. sedaj pa je to urejeno za vse enako Želimo samo, da bi se nekaj več plačalo in da bi' se pogrebnina povišala.
Iz poročila je še razvidno, da se je med tem časom iz parskega fonda izplačalo 7120 din za podpore, ostalo je še v blagajni 198 din. Podpore se izplačajo onim bolnim delavcem, ki so štiri tedne bolni in dobi v tem slučaju vsak 100 din podpore.
Delavci in delavke v steklarni, iz poročila, katerega so nam podali naši zaupniki, je razvidno, koliko zmore solidarnost delavstva, zato vam kličemo, podprite svoje zaupnike povsod in v vsem, ker vi ste jih izvolili in samo vam so tudi odgovorni. Ne pustite se begati od nikogar, samo v skupnosti je naš spas. — Več zavednih delavcev.
ZAGORJE OB SAVI
Nov larovž bo treba zidati. Sedanjega so hoteli dozidati. Napravili so odkop pri starih temeljih, da bi postavili temelje za prizidek. Ker pa starih temljev niso podprli, se je del župnišča čez noč zrušil. Namesto novega prizidka, bo najbrž treba Pozidati kar nov fa-rovž. r t 1	»	. i ~ .	...■: t-- ifoltO
ČRNA PRI PREVALJAH
Širokogrudnost in zavednost, ki naj bo drugim za vzgled! Zgodilo se je, da je neka gospodinja spodila svojo deklo, ki se ji je približeval čas, da bo postala mati. Domov si ni upala, ker se je bala staršev. Tavala je nekaj časa okoli in končno vstopila 'tudi v hišo rilčarja B.. ki' ima sam 12 člansko družino. Potožila mu je svoje gorje in pristavila, da si uikier ne upa dobiti Postelje, v kateri bi lahko ležala, dokler ne bo porodila. Oče te velike družine pa je rekel: »12 nas je, vsi imamo nekaj jesti, ne bo se toliko poznalo, če še *ebe vzamemo do tistega časa, ko si- boš spet opomogla Bomo za kako...« In dobila je pri tej številni družini svoj kot in žlico. Razen te svoje širokogrudnosti kaže ta rudar tudi zavednost, saj je naročnik naše »Delavske Politike«. Tudi za njo najde mesečno tistih 12 činariev. Ali je treba še več besedi? Ne, vsaka nadaljnja beseda bi bila odveč. V znak na-^ega priznanja za njegovo širokogrudnost in ljubezen do bližnjega ter zavednost je skle-P'l poverjeniški odbor »Delavske Politike«, {te se mu mesec dni pošiha list »Delavska ulitika« brezplačno in jo bo plačal povcrie-'MŠki odbor. (Ko bi bili na svetu samo taki Jjudje, kot je ta-le sodrug rudar, človeštvo bi
»tnelo raj na zemlji. . .	........
” ' ' •	'	•	Op.	ur.).
LJUBLJANA
Neverjetne stvari. Mast morajo prodajati mesarji po din 28 za kg, v trgovinah pa stane din 3^ kg. kajti vi trgovinah cena masti ni maksimirana, kakor se zagotavlja. Mesarji trdijo, da stanejo prašiči din 20.50 kg žive teže. Med tem pa smo zadnjič čitali uradno obvestilo, da je določena cena za pitane svinje, ki jih izvažamo v Nemčijo na- din 17 za kg žive teže. Po tej ceni tudi plačujejo izvozniki pitane svinje kmetom v Sremu in Vojvodini, kot smo se to sami prepričali na podlagi izpovedi ondotnih kmetov. Treba- bo najti način, da se bo napravil red in cena svinjam in masti določila enotno za vso državo.
Municijska skladišča v ljubljanskem mestnem rajonu je vojiaškh oblast izpraznila, ker je mestna občina med tem zgradila nove, v oddaljenosti 70 km ‘izven mestnega pomerja.
Izpraznjena poslopja in barake bo občina uporabila za skladišča. Zemljišče okrog teh bivših municijskih skladišč pa bo zelo prikladno za nove stanovanjske zgradbe. Sirjenje mesta v to smer so ovirala ravno municijska skladišča. Municijska 'skladišča pa so bila tudi stalna nevarnost za mesto, kar se je pokazalo
v	zadnji svetovni vojni, ko je prišlo nekoč do velike eksplozije, ki je zelo Prizadela zlasti bližnjo okolico.
Um se je omračil 30 letnemu uradniku OUZD Josipu Šeligi. Na odredbo zdravnika so ga prepeljali v bolnišnico, odkoder pa so ga po par urah odpustili. Šeliga se je vrnil v urad in se kakšno uro na to pognal skozi okno drugega nadstropja na dvorišče, kjer je obležal s težkimi poškodbami.
MARIBOR
Vedno hujše pomanjkanje slanine na trgu.
Ze zadnjič smo poročali, da- ob sobotah, ko je tržni dan, primanjkuje slanine na trgu. Minulo soboto pa je ni bilo niti v zgodnjih jutranjih urah domala nikjer več dobiti. Gospodinje so vsled tega v hudi zadregi in so vedno bolj ogorčene, zlasti ker opazujejo, da oni, ki kupijo več mesa dobijo tudi slanino. Razumljivo je, da so vsled teh razmer zopet predvsem prizadeti najbednejši, ki si- ne morejo kupiti mesa, dasi potrebujejo slanino, da lahko skromne jedi vsaj nekoliko zabelijo. Poklicani bodo morali nekaj ukreniti, da se odpravi na trgu to nemogoče stanje in da bodo ljudje zopet mogli nabavljati slanino po zmernih cenah. Pomanjkanje slanine je pri nas prav tako. nepotrebno, kakor pomanjkanje moke. Znano je. da .ie cena goveji živini, kakor tudi Prašičem na deželi zelo nizka in da kmetje razmeroma zelo malo dobijo za živino, zato je nepotrebno, da sta meso in slanina tako draga. Povišanje cen slanini gotovo povzročajo prekupčevalci, ki skrbijo tudi za to, da od časa do časa zmanjka slanine, kar pa seveda povzroča še večjo zmedo. . i	• K ,li
Kako je s čiščenjem ulic pozimi? Kar se tiče čiščenja ulic pozimi, bi se morali iti učit — v Beograd Ko je zadnjič ponovno zapadel sneg, so poslali na ulice cele kolone delavcev, ki so kidali sneg na kupe. kupe pa potem nakladali na tovorne avtomobile in odvažali sneg v Savo oziroma Donavo. Površino cest Pa- je še vedno pokrivala steptana plast snega, ki povzroča^strašno brozgo, kadar nastopi odjuga. V Beogradu pa so samo čakali na 'to, da je nastalo topleje vreme. Cim se je steptani sneg po cestah začel taliti, so prišli na ulice delavci, ki so napeljali vodne cevi na hidrante in začeli polivati ceste, kot pri nas sredi najbolj vročega poletja. To pranje cest pa so nadaljevali 'toliko časa, dokler niso snega dobesedno sprali s cestišča. Toda pri tem ni ostalo. Ker se na mokrih cestah, pa- četudi so tlakovane, nabira blato, so par ur Po odplav-Ijenju snega ceste znova pobrizgali z vodo in jih na ta način očistili tudi vsakega blata-. To pranje cest ponavljajo sedaj, ko je vreme toplo, dan za dnem, dopoldne in popoldne. S tem preprečijo, da bi nastajalo na cestah blato a-li pa prah. Mogoče bi ta način čiščenja cest uvedla tudi naša občina. Vsaj kar se tiče glavnih cest in trgov, bi bilo to priporočljivo. Poleg cestišča operejo v Beogradu 'tudi hodnike za pešce, dočim se pri nas čiščenje hodnikov prepušča lastnikom hiš,	>	'	-	•*-
,,.-l l ..n	-»--<■ £ato se pri nas blatni hod-
niki čistijo samo na ta način, da se blato z metlo razmaže na vse strani, dokler ga ne posuši sonce in spremeni v prah. r,. * .	- i- H
Kriza v pekovski obrti. Z uvedbo živilskih nakaznic je menda bila zaenkrat najhujše prizadeta pekovska obrt, ker bodo morali številni pekovski mojstri najbrž zapreti svoje pekarne, če ne bo ta kriza kmalu odpravljena. S tem bodo seveda prizadeti v prvi vrsti pekovski pomočniki, ki bodo ostali brez zaslužka in pomnožili že itak izredno veliko število brezposelnih v Mariboru. Kriza v pekovski obrti je nastala že takoj., čim je nastopilo pomanjkanje moke, z uvedbo krušnih nakaznic pa se je še bolj zaostrila. Gospodinje pripravljajo rajši kruli doma, ker je bila količina kruha na nakaznice prenizko odmerjena. Sicer tudi s tem, da delajo kruh doma, ne bodo verjetno veliko na boljšem, kar se bo pa šele sčasoma pokazalo, toda ta prehodna doba racioniranja živil bo zadala marsikateremu manjšemu pekovskemu mojstru tako hud udarec, da si bo le težko zopet opomogel. Mlad pekovski mojster s periferije nam je pripovedoval, da zadnje čase proda dnevno največ po 20 kg kruha. Zaslužek pri tern je seveda tako malenkosten, da s tem ne more nihče izhajati, najmanj pa veččlanska družina. Govori pa se, da je tudi med pekovskimi mojstri v našem mestu ena takozvana bela vrana, ki Pa baš v sedanjih časih izredno mnogo obratuje in dela dobre kupčije, kar umevno povzroča mnogo kritike in nezadovoljstva med prizadetimi pekovskimi mojstri.
Ali je to mogoče? Po mestu se zadnje čase govori, da je mogoče nabaviti v prosti prodaji fiiio pšenično moko po din 13 kg, medtem ko jo je po maksimirani ceni din 9 mogoče dobiti le proti predložitvi zdravniškega spričevala in bodo menda zato v kratkem izdali- celo posebne živilske nakaznice. Po teh govoricah sodeč je 'torej pšenične moke vendarle dovolj na razpolago, toda špekulanti menda nikakor niso zadovoljni s ceno din 9 za kg in jo pod roko prodajajo Po din 13. Preti draginjo je veljala pšenična moka kg din 3.50, sedanja cena pa- znaša din 9. kar značf, da se’ je moka podražila- za okrog 186 odst. in še jim je premalo. Oblasti bodo morale strožje nastopati proti navijaniem cen. da bodo zaščiteni konzumenti pred oderuhi in pijavkami.
Novi načrti. Te dni so dnevniki objavili vest o novih načrtih za povečanje, nadzidavo in dozidavo splošne bolnišnice. , . * . B.., »iti Mogoče bi med tem kazalo še enkrat premisliti vso stvar, ako bi ne bilo bolje, da se bolnišnico Postopoma sploh preseli iz sredine mesta , i*, ...t	i._..	. i. vbu. m a
Za komisarja obrtniških združenj, ki jih je svoječasno razpustila zbornica TOI, je bil te dni imenovan mestni obrtni referent dr. Milan Senkovič. Obrtniki so se pritožili proti razpustu, pa od pristojnega ministrstva- doslej še niso prejeli rešitve. Komisar je prevzel posle združenja brivcev, slikarjev, urarjev, kovačev Itd. ik-i . - t k- •	.1,..	h . „	».«, dl
Sklad za popravilo in oprema "sodnih zgradb so sedaj razdelili in dali 29 odstotkov denaTja banovini Hrvatski. , .	j. udi
Desno roko so morali odrezati v tukajšnji bolnišnici delavcu Majerju Jakobu iz Sombo-ra. Ponesrečeni se je hotel z dvema tovarišema s tovornim vlakom odpeljati čez mejo in je pri košaškem predoru poskušal skočiti na vlak, pri tem pa mu je spodrsnilo ter je padel Pod kolesa, ki so mu zdrobila desno roko Fden izmed njegovih tovarišev je srečno skočil na vlak in se odpeljal proti meji, drugi pa je ostal pri ranjenemu Majerju in je bil na to aretiran.
Lastniki koles se ponovno opozarjajo, da po
teče rok za prijavo dne 28. t. m.
Ljudska univerza. V ponedeljek, dne 17. februarja bo predaval v dvorani tukajšnje »Ljudske univerze« šef-zdravnik sanatorija »Zelen-gaj« v Zagrebu, dr. Gjuro Vranešič, o zanimi-
vi	snovi »Melanholija in samomor«. Predavanje pojasnjujejo skioptične- slike.
STUDENCI PRI MARIBORU
Strogi predpisi ali pomanjkanje kruha. —
Pretečeni petek, torej na brezmesni dan, smo opazili pri nas na Radvanjski cesti starejšega gospoda, tujca, ki je hlastno povžival večji kos klobase bre^ kruha. Pritožil se je, da je bil v več prodajalnah, nikjer pa ni dobil brez nakaznice niti koščka kruha. t . *.	,, ja
Zakaj imamo toliko gostiln? Zadnjič smo obljubili v »Delavski Politiki«, da bomo skušali poizvedeti ali je pri nas krajevna Potreba za številne gostilne. Vzlic naši radovednosti se nam to ni povsem posrečilo, smo pa vseeno o tej zadevi nekoliko boljše informirani kakor poprej. Vsekakor pri nas ni krajevne potrebe za 3u gostiln. Običajno je, da vpraša višja oblast pred izdajo gostilniške obrti najprej gostilničarsko zadrugo in občino glede krajevne potrebe. Gostilničarska zadruga se z izdajo novih dovoljenj po večini ne strinja, pač pa računajo popolnoma drugače občinski očetje glede novih dohodkov Pred izdajo nove gostilniške obrti se po navadi vprašajo tudi sosedje za mnenje in eventuelne ugovore, kateri pa se bojijo zamere, toda se ne zavedajo posledic, katere rodi nova gostilna v) obliki nočnih nemirov. Tozadevno so bili nekoliko previdnejši naši predniki; ko so gradili železniško delavnico in koroško progo so odločno ugovarjali izdaji obrtnice za neko gostilno v bližini, češ da bi to motilo mir v okolici, ki bo itak trpela zaradi železniškega prometa.
JESENICE
Občinski preskrbovalni urad se je z vso resnobo zavzel za svoje dolžnosti in veselje je gledati kako se vsi njegovi člani trudijo, da bi Jeseničanom olajšali prehrano. Razen vagona prašičev je sedaj naročil več vagonov koruze, nabavil bo fižol, krompir in še razno drugo blago potrebno za prehrano velikega industrijskega mesta kakor so Jesenice. Mi samo želimo, da bi gospodje na višjih mestih, ‘,rJI *	r>...	...	upoštevali	ta
trud in pomagali kolikor se največ da.
Skoro 3000 komadov krušnih nakaznic več, t. j. skupno, nad 9000 komadov, je bilo izdanih v jeseniški občini, kakor pa ima občina po ljudskem štetju iz 1. 1931 prebivalcev. To novo »ljudsko štetje« je pokajalo, da ima jeseniška občina zdaj skoro tretjino prebivalcev več kakor jih je imela pred 10 leti. Res se je pridružila Jesenicam naselbina Podmožaklja od občine Gorje, toda veliki prirastek izvira od domačega prirastka in pa od ljudi, ki so se priselili na Jesenice, predvsem so to delavci v tovarnah KID. Ta številka kaže tudi, zakaj je tako veliko pomanjkanje stanovanj na Jesenicah in dokaže kako bi Prebivalstvo Jesenic šele lahko naraslo, če bi bila gradnja stanovanj še večja- kakor je bila v letih pred začetkom vojne. Če se bo stanovanjsko vprašanje posrečilo ugodno rešiti, potem bodo Jesenice kmalu postale tretje ali četrto slovensko mesto po številu prebivalstva ter bo prav, če bo postalo avtonomno mesto kakor ie bilo to nedavno predlagano na konferenci slovenskih mestnih županova
POSLEDMJE VES'i’1
Nemško vojno poročilo: Dne 16. t. m. je neka podmornica potopila 16.000 ton ladij. Veliko razdejanje so povzročile nemške bombe
v	južnovzhodni Angliji. — V Cirenajki so str-moglavci razdejali angleške oklopne vozove in preprečili zbiranje čet pri Bengaziju Nad Kanalom so bila sestreljena 3 angleška letala.
Angleško vojno poročilo: Dne 16. t. m. je bilo nad južno obalo Anglije sestreljeno 1 nemško letalo. Angleške čete stoje v Eritreji 6 km pred Kerenom. Mesto branijo z občudovanja vredno hrabrostjo italijanske elitne čete.
Grško vojno poročilo: Dne 16. t. m. je grška ofenziva pri Tepeleniju zlomila odpor 11. italijanske armade. 2000 Italijanovi je vjetih. Boji v odseku med Klisuro in Tepelenijem se nadaljujejo. Angleška letala so blia neprestano v akciji, italijanskih ni bilo.
26 novih bombnikov za Anglijo je dne 16. t. m priletelo iz Kalifornije v Newyork v 6 urah. Bombniki nosijo po 4 tone bomb. Te dni prispe še 20 takih bombnikov.
Hopkins, Rooseveltov odposlanec v Angliji je dne 16. t. m. dospel v VVashington in bil sprejet pri Rooseveltu. Izjavil je, da je trdno prepričan v angleško zmago. Reuter.
104 podmornice imajo Zedinjene države, grade jih pa 84.
3 milijone mož morajo imeti Zedinjene države pod orožjem, sedaj pa jih imajo samo 1,400.000. je izjavil vrhovni poveljnik ameri1-ške armade Marshall.
Nova tovarna za letala bo začela delati v Indiji julija t. I. Tovarno gradi 20.000 delavcev pod vodstvom ameriških inženjer.iev.
Holandska Indija se bo uprla vsakemu napadu, je izjavil holandski poslanik v Wa-shingtonu.
Velik požar je zajel mesto Santander v Španiji. Eksplodirala je ladja natovorjena z bencinom. Doslej je zgorelo 200 hiš Nesrečo je še povečal vihar.
Velike povodnji na Madžarskem. Donava je dne 16. t. in. na treh mestih predrla nasipe in so se morali ljudje iz poplavljenih vasi izseliti. Vlada je poslala na Pomoč vojaštvo.
Velikanski ciklon na Portugalskem in v Španiji je povzročil ogromno škodo. Podrtih ie toliko telefonskih in brzojavnih vodov, da je vsaka telefonska in brzojavna zveza med Lizbono in Madridom prekinjena. V Lizboni so morali izprazniti tudi nebroj hiš, radio ne deluje in vlaki niso mogli odpeljati v Madrid. Vihar ie izruval na tisoče dreves. Tudi na morju ie bil promet otežkočen in poročajo o številnih mrtvih. Ponesrečilo je tudi letalo za promet z Afriko.
*
Banovinski svet se je sestal dne 17. t. m.
IZ CESKE
Med Prago in Londonom, W, Wolfram v on Wolmar, tiskovni referent protektorja v. Neu-ratha, ie objavil v praških nemških in čeških listih daljši članek »Nekoliko besed piscem dopisov in drugim«, v katerem odgovarja številnim podpisanim in anonimnim dopisnikom, ki baje stalno polemizirajo z njim glede njegovega pisanja o razmerja med Čehi in Nemci. Pravi, da so med anonimnimi dopisi večinoma češki intelektualci, ki jih je pa kljub lemu lahko spregledati, čeprav se skrivajo za okorno pisavo ali pravopisnimi napakami pod plašč delavcev ali obrtnikov. Von Wolfram polemizira v navedenem članku z raznimi pisci in pravi med drugim: »Nekdo mi je pisal: »Na tem vidite, kako smo z našimi ljudmi v iondonu ‘kljub temu v zvezi, drugače -bi vendar londonski radio ne mogel biti tako dobro informiran o dogodkih na Češkem.« Temu .junaku’ lahko odgovorim sledeče: »Vsi si morda mislite, da nismo poznali zveze, ki so jo iimeli Židje v Nemčiji s svojimi pomagači, ki so sedeli v inozemstvu? To zvezo smo prav dobro poznali in je vendar nismo prekinili. Zakaj ne? Ker smo vedeli, da dajejo v inozemstvo takšne informacije, ki zapeljujejo naše nasprotnike, da Nemčijo podcenjujejo. Pota, ki vedejo od par zmešanih oseb na Češkem in na Moravi v tujino, so nam ravno tako dobro znana. Zakaj bi jih prekinili? Ti gospodje delajo, četudi so prepričani o nasprotnem, za Nemčijo, ravno tako kot oni »neznani emigrant«, ki ibi mu morali po nemškem ljudskem dovtipu postaviti celo spomenik za »informačno službo«. Nemškim varnostnim organom se je celo posrečilo, ujeti dva naiizkušenejša agenta Angležev, pa bi ne prišli na sled ubogim diletantskim metodam agentov na Češkem? Nekdanji člani re-volučne češke mafije in drugih skupin so o svojem delovanju med svetovno vojno po letu 1918 vse preveč izdajali svoje metode, da smo lahko spoznali iz njihovih lastnih spisov metode ir- tehniko njihove ilegalne delavnosti in iz tega izvajali poučne zaključke za bodočnost.«
Jubilej skladatelja Antonina Dvoraka. Dne 8, septembra t. 1. bo poteklo 100 let, ko se je rodil v Nelahozevsi nad Vltavo Antonin Dvo-fak, poleg Bedricha Smetane največji češki godbeni skladatelj. Njegove skladbe spadajo k najplemenitejšim duševnim užitkom češkega naroda in jih ie desetletja predavajajo ,po vsem kulturnem svetu. Dvorakove opere so znane tudi pri nas, zlasti njegova »Rusalka«. Čehi so vsled tega sklenili postaviti svojemul mojstru Antoninu Dvoraku v Pragi umetniški spomenik ter za stoletnico rojstva prirediti celo vrsto proslav v »Dvofakovem jubilejnem letu«. Pri proslavah bodo sodelovale vse godibene šole, pevska, gledališka in godbena društva, šole, prosvetni zbori in druge kulturne ustanove.
Kadar se ljubezen spremeni v sovraštvo, —
22 letna maturantka Nada Rukavina je lani ustrelila v knjižnici v Topuskem dijaka Josipa Markulina Ivančiča, v katerega je bila do ušes zaljubljena. Dokler je Ivančič študiral v Sisku, ji je obljubljal zakon, v Topuskem pa si je stvar premislil in ji to tudi povedal, ko je prišla k njemu na obisk. Razočarana Nada je potegnila revolver in svojega nekdanjega ljubimca ustrelila. Sedaj ie bila obsojena na 4 leta strogega zapora in din 1000 pogrebnine svojcem ubitega.
Na novo dalotenl prejemki viničarjev
Št. 14. »Službenega lista« dravske banovine objavlja spremembo uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom' in viničarjem. Viničarju pritiče odslej poleg ostalih prejemkov, ki so našteli v uredbi, za vsako delovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delaj« bodisi sam bodisi njegove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vino uradnikovem posestvu, na novo dolo-
čena mezda in sicer najmanj: za navadna dela v poletnih mesecih din 15, v zimskih pa din 12, za kvalificirana težja dela pa v poletnih mesecih din 18.75- v zimskih pa din 15.
Viničarji, skrbite, da boste dobili, kar vam pritiče, »Zveza viničarjev in kočarjev za mariborsko oblast« s sedežem v Košakih, vam je vedno' na raz,-pc-lagoi z nasveti; organizirajte se!
Hoiicek sodcuaic
O bombažu
Za 1,200.000 dolarjev bombaža bo prispelo iz SSSR v Jugoslavijo
koncem februarja, poročajo iz Beograda. Ako računamo bombaž po din 30 za kg, znaša to okroglo 2 milijona kg. i./.iKi6i
Maksimalna cena za bombažno prejo iz turškega bombaža
št. 20 je določena na din 53 za kg, brez skonta in skupnega davka. Preja se po-
draži za vsaki dve številki nad št. 20 za din 1.50, za vsaki dve številki pod št. 20 pa poceni za 0.15 din pri kg.
550.231 Nemcev ie v Romuniji.
20.440 kinematografov imajo sedaj v SSSR.
V	Abesiniji je začel izhajati negušov časopis »Bandarahen« (»Naša zastava). Tiska se v nekem pragozdu v pokrajini Gojram. Črkovni materijal, stroj, papir in stavce so spravili tja na 60 kamelah. (Reuter).
VELENJE
Izvozniki hmelja in šaleški hmelj. S hmeljem so mnogi obogatili, povečini pa samo izvozniki. Hmeljarji vemo, koliko dela in truda zahteva gojenje hmelja in nosimo tudi ves ri-ziko, ako nastopijo težave pri izvozu hmelja, ali pa1 kadar vsled obilne letine tudi v drugih deželah, cena hmelju nenadoma pade. Baš letos so se pojavile še nove 'težave. Izvoz hmelja je zaradi blokade skoraj nemogoč in ga zato tudi ni lahko spraviti v denar. Kot kupec se je sedaj pojavila na našem hmeljskem tržišču SSSR, ki ga pa baje ne misli nakupiti za lastne potrebe, ampak izvoziti čez Vladivostok v Ameriko. — Ob tej priliki pa moramo spregovoriti par besed o naših nakupovalcih hmelja, ki so po večini Savinjčani in zelo nenaklonjeni Pridelovalcem hmelja v^ Šaleški dolini. O hmelju, ki se prideluje v Šaleški dolini 'trdijo, da je slab in da ni za prodaf-jo. To pa vse skupaj prav nič ne drži. Da je to res, naj navedem ta-le primer, ki kaže, kako sem z zvijačo izvabil od izvoznika Savinjčana priznanje, da so vsi ugovori proti šaleškemu hmelju iz trte izviti. Vzel sem dva vzorca hmelja in sicer en vzorec savinjskega iti en vzorec šaleškega hmelja. Ko sem prišel k izvozniku, sem mu pokazal savinjski vzorec hmelja in rekel, da je šaleški. Izvoznik je nekaj časa ogledoval ta »šaleški« hmelj, nato pa je dejal: »Sicer bi še bil, toda je bolj pleva, pač ni takšen kot je savinjski.« — »No,« sem si mislil, »ti pa res dobro poznaš vrste hmelja « Nato sem mu pokazal šaleški vzorec in rekel, da je »savinjski«. Takoj mi reče: »Vidite, kakšna razlika je to. To je hmelj, kakršen mora biti, ki ima v resnici nekaj v sebi in je vrhu tega tudi težek. Tak hmelj moramo kupovati.« — Hmeljarji iz Šaclešlce doline se iz tega lahko uče, da nakupovalci hmelja samo igovore o razliki med savinjskim in šaleškim hmeljem, v resnici pa ni rne4, njima nobene razlike. Nakupovalci hmelja pa imajo pri tem korist, da nam plačujejo naš pridelek slabše, kot pa bi ga morali. — Šaleški hmelj letos ne pojde v denar, ker ga nakupovalci bojkotirajo. Zato pa bo v naših hišah mnogo manj kruha kot pa bi ga lahko bito, tako da nam bodo še nakaznice ostajale. V bodoče pa šaleški hmeljarji, ako se nam ne posreči, da organiziramo lasten izvoz, opustimo hineljske nasade, da bomo imeli vsaj kruli. — Šaleški hmeljar.
TR2IČ
Okrog nove vodovodne napeljave. Sedanja občinska uprava je položila po vsem vodovodnem omrežju nove cevi, ker so bile stare po njeni trditvi preslabe. Vsa dela ie razpisala in oddala banovina sama. Vse preiskave in tehnično poročilo- sta sestavila banovinska izvedenca inž. Šturm in inž. Kotlušek. Vsa dela je prevzela kar se obnove tiče, tvrdka inž. Josipa Dedeka iz Ljubljane. Za koliko so bila 'ta dela oddana, občanom še ni znano, prav tako ne, komu bodo prodane stare cevi in za koliko. Po navedbah v nekem popravku so začeli z delom \i jeseni zaradi Preje potrebnih tehničnih in zakonitih predpriprav. Zakaj niso mogli tudi teh že preje izvršiti? 'Pako so Tržičani okusili muko blatnih ulic. Stare cevi so imele 8 cm. nove pa imajo 12.5 cm. Pri pr-
vi	položitvi cevovoda niso računali, da bo z razvojem mesta kapaciteta vodovoda preslaba. Sedanja uprava v nekem popravku priznava, da je bila pred leti vložena neka pločevinasta prepona, ki je povzročala, da je pritekalo v cevovod Premalo vode. Iz kakšnih tehničnih ozirov se je to zgodilo, se ne ve. Strokovnjaki trde, da se sedaj po novem cevi tudi drugače varijo in polagajo. Uprava je navedla še inkrustacijo cevi, defektnost hišnih odcepov itd če zbiralnik ne bo imel modernih čistilcev (filtrov), bo inkrustacija še vedno ogražala cevovod. Če so bili res defektni hišni odcepi, pa je krivda' prejšnje uprave, ker ni že preje izvajala po vodovodnem nadzorniku dovolj pažnje in stroge kontrole. Zaradi stalne zadostne vodne množine naj bi uprava večjim porabnikom odredila vodne števce. Pri nekaterih hišah so morali že po nekaj tednih nove priključke po večkrat odkopati in popravljati. Za priključke bi moral prvotno vsak lastnik hiše plačati' po din 500 (nekateri imajo te pismene naloge še doma!), potem pa so izračunali, da poide tudi z din 320, dočim je neki hišni lastnik dobil od neke tvrdke ponudbo za izvršitev priključka za din 240. Recimo, da je danes v Tr-ži£u vseh hiš okrog 300 in če so vse dobile nov s priključke, tedaj bo uprava prejela od hišnih lastnikov samo' na priključkih okrog
din 100.000. Razen tega so morali plačati posebne zneske vodovodnim inštalaterjem (Ple-teršek, Maksimo in drugi) za' izvršitev priključnih del Po din 200, 280, 300 in še več). Poleg teh izdatkov bi morali nekateri lastniki plačati občini povrnitev odškodnine za cevi. ki bi si jih po mnenju občine »prilastili« za odtok fekalij. Stvarno pa so odtočne fekalne cevi razbili vodovodni delavci ob priliki odkopa ter so si kar sami »izposodili« stare cevi ter jih zopet montirali lastnikom, in ti torej ne morejo biti odgovorni za to, še manj pa da bi bili oškodovani na odtočnih ceveh. Nove cevi imajo od starih širši premer za 4.5 cm, morale pa bi imeti vsaj 5 cm več premera že zaradi inkrustacije, da bi bila vodna kapaciteta zagotovljena za ves bodoči razvoj mesta. Da sedanji odbor vrši tako ogromna dela in popravila, je deloma krivda starih gospodarjev, deloma pa slaba kontrola in evidenca.
LAŠKO
Zakaj samo pri besedah? Na eni izmed lanskih občinskih sej so odborniki zagotavljali, da občanom v viišjih legah, kamor vodostaj ne seže, ne bo treba plačevati vodarine. Sedaj pa imamo primere, ko neki hišni lastniki brez pardona izterjavajo tudi od teh najemnikov vodarino, češ, da jo zahteva od njih občina. Isto je tudi pri izterjavanjih pristojbin za glavno čiščenje dimnikov. — Ker so danes zelo resni časi, večina najemnikov pa vsak dinar krvavo zasluži, ne moremo razumeti, da se vsa bremena kar po sili prelagajo na ramena revnih občanov.
Zanimiva tožba. Dva idejna prijatelja po letu 1936 v Laškem sta kliub enakim nazorom prispela tako daleč, da bosta reševala neko vprašanje pred sodnijo. Beseda da večkrat besedo, posebno danes, ko živimo v dobi konkurenčnih komercijelnih zavodov in prehran-benili akcij...
Pust v domači hiši
Čeprav	so sedanji	dnevi hudo	resni in	ni
odraslim	mnogo za	veseljačenje,	vendar	ne
kaže, da	bi pusta v	domači hiši	kar nič	ne
obhajali.	Pust je praznik veselih, prešernih
mladih let, zato se ga moramo v družini prav tako spomniti, kakor praznikov, godov in rojstnih dni. Ravno v težkih časih je vsakdo najbolj lačen in žejen ene stvari, veselja. Zato ne smemo opustiti nobene prilike, da se poveselimo; za vsako najmanjšo bilko veselja se moramo oprijeti. Ker je pa najčistejše veselje ono, ki ga vžije človek doma, v krogu svoje družine, moramo ravno v družino vedno znova pričarati veselje. Veselje v družini, v krogu staršev, bratov in sester je pa tudi važno vzgojno sredstvo, saj ve vsakdo iz lastne izkušnje, kako je otrok srečen, če sta mati in oče z njim vred vesela. Zato se je pa treba tudi vi teh resnih časih vseeno spomniti na to, da je pust »praznik«, četudi le praznik vseh »norcev«. Ob tem dnevu je treba skrbi s silo stlačiti v kak kot. Potegniti zastor čez vse vsakdanje težave in se .z veselimi poveseliti.
So nekatere družine, ki so vedno zbrane le ob žalostnih prilikah, skupaj veseliti se pa kar ne znajo. In vendar ne smemo spustiti niti ene prilike, ne da bi poudarili skupnost družine. Neprecenljive važnosti pa je. če tudi veselih prilik ne spustimo. Ker je treba vedno misliti na to, da otrokom dom čim bolj priljubimo, da bodo imeli do konca življenja na domačo hišo lep spomin, zato se tudi pusta spominjajmo in se ne upirajmo pustnim zabavam. Tudi če današnji gospodinji, ki je sredi obupnega boja za obstanek, ni prav nič za pusta, vendar	ne sme	dopustiti,	da bi	bil	njen
dom žalosten	in brez	veselja. Otroci	so	pre-
mladi in ne morejo razumeti krize, brezposelnosti in pomanjkanja denarja'. Otroci so sredi mladih dni in k sreči je mladost taka. da neusmiljeno zahteva svoje in brezobzirno odriva vse, kar ji je na poti. posebno pri njenemu veselju.
Saj za pustno veselje doma ni treba gostije, ki je itak ne zmoremo. Le malo pustnega spomina, kjer to	količkaj	gre, vsaj	kake	»miške«,
če že ne bo za krofe	Žrtvujmo	kar brez	skr-
bi zadnji kilogram ničlarice, ki ga tam v predalu tako skrbno hranimo, če pa niti 'tega nimamo, pa napravimo preproste obložene kruhke, k njim pa lipov čaj in pustni prigrizek je tu. Vse bolje pa bo še tako skromna pustna
večerja dišala družini, če mizo »pustno pobarvamo«, če jo pripravimo čim bolj živo in pisano, če jo šaljivo okrasimo, da je vesel pogled nanjo. Lahko tudi napravimo tako, da bo celo stanovanje »dišalo po pustu«, če razobesimo po sobi papirnate kače ali pa napravimo kaj drugega, da bodo imeli vsi veselje in kratek čas. K temu še malo petja, pa še po možnosti malo domače glasbe. Mogoče imaš radio, ali Pa znajo otroci kako glasbilo, vsaj orglice, pa naj kaj zaigrajo in zapojejo. Če se otroci malo našemijo, če po svoje uživajo pust, se naj starši ne držijo kislo. Veliko smeha in dobre volje, vesele besede, smešnice in zabavne igre, to bo enako dobro delo staršem in otrokom. Če bodo . starši znali narediti vesel obraz, ne bo treba otrokom zunaj hiše iskati pustnega veselja, ki prav gotovo ne bo tako čisto kakor doma. Dobra volja naj bo nadomestilo za veseljačenje onih, ki nedolžnega veselja družine in domačnosti ne poznajo.
Nihče naj ne misli, da je za tako pustno praznovanje v krogu svojcev treba veliko izdatkov. Z najpreprostejšimi sredstvi lahko gospodinja mnogo doseže. Od gospodinje je odvisno, če se bo tako praznovanje posrečilo, če se bodo otroci vesele zabave radovali tudi ob skromnem prigrizku. Revnemu otroku je tem bolj potreben košček veselja in to veselje naj oživi zlasti na pustni torek doma. Kdor je užil vesele dni, zna tudi žalostne lažje prenašati. Resnoba in Puščoba, hudi pogledi in jezna beseda odtuji otroke staršem bolj ko telesno pomanjkanje. Zato ne pozabimo, da se moramo že zaradi otrok premagati in se njim na ljubo tudi »poglobiti« v pusta.
Makov zvitek (štrudel)
Popari /4 kg koruzne moke z ‘A 1 mleka in pusti pokrito ohladiti. Dodaj dva pečena (ali kuhana) in pretlačena krompirja, drožje iz 2 dkg kvasa, 10-dkg sladkorja, 5 dkg razstop-ljenega- masla ali 5 dkg namiznega olja, 1 jajce, malo soli, nastrgane limonine lupinice, če imaš, pa še dve žlici ruma — Testo dobro obdelaj, nato pa naj vzhaja. Ko ga razvaljaš, ga namaži z makovim nadevom, ki ga pripraviš tako: Mak zmelji, kar ti pa napravijo tudi v trgovini, kjer kupiš mak, nato .ga popari z mlekom in dodaj sladkor ali še bolje med. Zelo dober in sočen postane makov nadev, če mu primešaš kuhana jabolka. — Testo zvij, daj na namazano pekačo in speci v zelo vroči pečici.
KULTURNI PREGLED
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Gostovanje ge. Juvanove in g. Jana
V	Nie\viarowiczevi komediji »Ljubim te« sta za obema zagrebškima uinetnikotna g. Gr-kovičem in go. Dragmatiovo gostovala še dva odlična člana ljubljanske drame, ga. Juvanova in g Jan. Njuno gostovanje je nudilo tako poleg čistega igralskega užitka še zanimivo primerjavo z igro obeh Zagrebčanov, ki sta dosegla v tej komediji prodoren uspeli. Prav tako prepričevalno pa sta se uveljavila tudi ga. Juvanova in g. Jan. Oba sta se izkazala kot virtuozna igralca, ki jima nikoli ne odpovedo zunanja izrazna sredstva. V igralskem oziru sta tvorila ga. Juvanova in g. Jan bolj izravnano in harmonično celoto kakor zagrebška umetnika. Dočim je v igri obeh Zagrebčanov prevladovala močna igralska osebnost g. Grkoviča, ki je postavil na oder tako popoln lik gentlemana, da je zajel ves oderski prostor in utesnil svojo soigralko, je bila igra g. Jana in ge. Juvanove bolj ubrana, zajeta in izdelana v skladno celoto. Oba lika sta pa bila tudi posrečeno individualizirana. Percy g. Jana je bil topel ,in svež, Eva ge. Juvanove pa je očarala z živo in lepo igro. Tako je tudi ta večer nudil obilo užitka in znova je igra dveh oseb Priklenila občinstvo
—S.
m
Delavski pravni svetovalec
VABILO na
redni latni občni zbor
I. mariborske delavske pekarne, r. z. z o. z.
v Mariboru, Tržaška cesta štev. ^O, ki se bo vršil dne 1. marca 1941 ob 18. uri v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje in odobritevi zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročila: a), načelstva, b) nadzorstva, c) revizijske zveze.
3. Sklepanje o letnem zaključku in o podelitvi razrešnice načelstva in nadzorstva.
4. Volitev treh članov načelstva in treh članov nadzorstva.
5. Sprememba Pravil.
6. Predlogi in pritožbe članov.
7. Raznoterosti
Če bi skupščina ob napovedanem času ne bila sklepčna, se vrši občni zbor istotam eno uro pozneje, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov.
Maribor, 13. februarja 1941.
Načelstvo.
Nedeljski počitek — poslovni red o zaščiti (Trbovlje)
Vprašanje:	Pri	Dukičevem	podjetju	se v
zadnjem času ponavljajo nezgode, kar skušajo omejiti na ta način, 'da večkrat čitajo službene in ipolicijske predpise. Doslei) so jih čitali pred šihtotn, a sedaj je nadpaznik začel klicati delavce *ob nedeljah ob 9. dopolne pred delavnico zaradi čitanja teh predpisov, čeprav se takrat sploh ne dela. Mi sicer odobravamo to čitanje in razlaganje, toda ne na škodo zakonitega nedeljskega odmora. Delavci, ki so bili na nočni izmeni, pridejo šele ob 7. zjutraj utrujeni in zbiti domov, pa si lahko mislite, kako hodijo potem, željni počitka, k nedeljskim »naukom«. Imamo med njimi trpine, ki so doma v Murnskih hribih in imajo do doma 3 ure hoda. Za čakanje nimajo niti primernega prostora. Jasno je, da marsikdo vsled tega niti ni mogel priti, a paznik jim je zagrozil z denarno kaznijo. Vprašujemo, ali lahko podjetje sklicuje delavstvo zaradi tega ob nedeljah, ko bi se to lahko zgodilo pred ali po šihtu in če se ne odzovejo, ali jih sme kaznovati? Ali sme podjetje priganjati ljudi k delu v popolni temi, ko zmanjka električnega toka? Ali ne bi bilo dolžno podjetje izročiti delavcem tiskanih navodil?
Odgovor; Po §u 12 zakona o zaščiti delavcev je ob nedeljah prepovedano vako delo pomožnemu osobju v obrtnih, industrijskih in rudarskih podjetjih. Delavstvo mora imeti najmanj 36 ur neprekinjen odmor, ki ga torej podjetje tudi zaradi klicanja k takim podukom ne sme prekinjati. Laistnik podjetja, ki ne daje svojemu .pomožnemu osobju tega v zakonu predpisanega odmora, se kaznuje po §u 22 zakona o zaščiti delavcev v denarju od din 50 dio 3000, kolikr-šno ie pač podjetje, ob ponovni kršitvi pa poleg denarne kazni z zaporom do enega meseca. Ker je torej podjetje kaznivo, če na ta način krši nedeljski počitek, je jasno, da ne sme kaznovati delavcev, ki ne bi hoteli ubogati takšne protizakonite zahteve. Že naložene kazni mora podjetje vrniti s 5 odst. zamudnimi obrestmi od dneva plačila. Ker je Dukičevo podjetje industrijsko, bi moralo v smislu ministrske naredbe o poslovnem redu za industrijska podjetja z diie 15. 5. 1936 izročiti vsakemu delavcu poslovni red, v katerem mora biti v smislu člena 9 te Uredbe podrobno v»e navedeno glede ravnanja zaposlenega osebja v svrho zaščite življenja, zdravja delavstva in zaščite zoper požar. Navedene morajo biti vse zaščitne odredbe, ki jih predpisuje zakon o zaščiti delavcev in pravilniki, ki so v zvexi z delom v podjetjih, Ta poslovni red mora tudi biti v podjetju izobešen na vidnem in pristop* nem kraju. Pristojna upravna oblast, to ie sre-sko načelstvo, mora poslovni red tudi odobriti. Na ta način odpadejo kot nepotrebni ttati nedeljski poduki. Priganjanje k delu v popolni temi, ko zmanjka električnega toka, je seve tudi nedopustno. Tisti, ki to zahteva, je celo kazniv.
Mejaš (Sudenci)
Vprašanje: Sosed je prodal parcelo za mojo hišo lesnemu trgovcu, ki je začel sedaj zlagati svoj les tik do zida moje hiše. Ali je megel sosed prodati parcelo tik do zida in ali lahko
zahtevam, da zlaga trgovec les pol metra proč od meje?
Odgovor: Prodal je seve sosed lahko parcelo v celoti, torej prav do zida vaše hiše. Novi lastnik pa tudi lahko dela na svojem posestvu, kar hoče, torej tudi zlaga deske do Vašega zida, dokler s tem ne škoduje Vašim pravicam. Če Vam s tem zaslanja morda okno, pot in podobno in ste uživali Vi vsaj že 30 let pravice, ki Vam jih sedaj s tem zlaganjem desk sosed omejuje, lahko zahtevate odstranitev desk, ali če bi Vam s tem povzročal na zidu vlago ali siceršnjo škodo, drugače pa ne. Lahko bi se obrnili tudi na občino, ki (bi morda lahko zahtevala odstranitev desk iz varnostnih razlogov zaradi ognja.
Oskrbnik na kmetskem posestvu (Ruše)
Vprašanje: Leta 1929 sem se Pred pričami ustno pogodil za službo oskrbnika večjega hmeljskega podjetja za mesečno plačo po din 1200 in deputat. Sedaj mi je pričel delodajalec odtegovati po din 200, češ, da mora plačevati uslužbenski davek. Večino leta delam po 16 ur dnevno, le pozimi po 10 ur. Sporočite mi kake pravice imam in če je delodajalec upravičen naenkrat odtegovati tolik znesek?
Odgovor: Hmelisko »podjetje« je kmetsko gospodarstvo. Uslužbenci, ki delajo na njem, ne uživajo zaščite glede delovnega časa in pravno nimajo nadur. Zanje tudi ne veljajo minimalne mezde, ki so določene le za razna obrtna in industrijska podjetja. Vsled tega velja glede teh vprašanj v celoti ustna pogodba, katero ste sklenili s posestnikom^ Ni pa delodajalec upravičen odtegovati za uslužbenski davek, ako je bilo d,ogovorjeno, da prejemate din 1200 v celoti brez, odbitkov, ko Vam je dosedaj tudi tako plačeval. Zakon o zaščiti delavcev torej za Vas ne velja, pač pa velja za Vas obrtni zakon, po katerem imate pravico do delne mezde za čas bolovanja in orožnih vai in ki Vam nudi tudi' zaščito glede odpovedi, v kolikor niste s pogodbo dotočili ugodnejših pogojev.
11.700 metrov visoko nad zemljo sta se dvignila v odprti gondoli zrakoplova dva ruska letalca v Moskvi, dne 13. t, m. Polet sta izvršila v znanstvene svrhe.
VABILO na
skuplilno,Počitniškega doma*
r. z, z o. z. v likvidaciji v Ljubljani, ki se bo vršila dne 5. marca t. 1. ob 15. uri popoldne v poslovnici »Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo« v Ljubljani na Tyrševi cesti št. 15/1 s sledečim dnevnim redom;
1. Poročilo likvidatorjev in predložitev zaključne bilance;
2. zaključek likvidacije in izbris firme.
Likvidatorji.
PS.: Če bi skupščina ob napovedanem č-isu ne bila sklepčna, se vrši na istem kraju in £ istim dnevnim redom eno uro pozneje druga skupščina, ki sklepa ob vsakem: številu navzočih.
Izdaja in arelale 'Adolf Jelen v Mariboru. « Tiska Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik V. Eržen v Mariboru.