Primorci ob Soči in bratje Poljaki ob Odri, pred tajim nasiljem ne bomo klonili Leto II. — St. 42. Ajdovščina, 26 oktobra 1946. Cena 4.^— lire N a j živi poljsko - jugoslovansko bratsto Aa Primorsko so prišli visoki Poljski gostje v spremstvu našega dragega maršala Tita in neutHrašene-'ju zagovornika naših pravic tovariša Kardelja. Tudi to ni slučaj, da so ti gostje prišli na svoji poti po Jugoslaviji tudi med nas, saj smo jim prav tako blizu, prav tako bratski, kakor slednji človek širom Jugoslavije. Nekdaj si je človek mogel komaj misliti, koliko poštenih src trpi isto bolečino kot primorsko ljudstvo, koma,} si je mogel misliti, da so po širnem svetu ljudje, ki prav tako občutijo neizprosen bič imperialističnih izkoriščevalcev, da so po svetu dežele, po katerih med razne interesne sfere imperialistov razkosani ljudje bijejo prav tak in če še ne bolj ogorčen boj za svojo svobodo, kakor Primorska. Človek na Primorskem si je komaj upal misliti v času najtežjega fašističnega terorja, kakšno silo bi predstavljali vsi združeni slovanski narodi, če bi -dvignili glas upora, razgnali izrodke in krenili na Pot, po kateri so že stopali nasmejani sovjetski ljudje, ljudje dela, svobode In lepše bodočnosti. Prihod poljskih gostov na primorska tla nam je nehote vzbudil spomine nazaj. Kdo bi govoril o težki, lomni dobi fašističnega zatiranja, o lerorju, pobijanju, požiganju, saj se jo to zločinsko delo globoko zasekano v naše narodno telo in bo stoletja opomin vsemu svetu, opomin pred nevarnostjo razbesnelih imperialistov In najdragocenejše sporočilo vseh, ki 80 žrtvovali v borbi proti fašizmu svoja življenja, naj naši bodoči rodo-ni čuvajo to, kar je bilo treba s icrvjo priboriti ljudem, pravo svobodo delovnega ljudstva. Toda spomin na našo domovinsko vojno v borbi proti fašizmu ob strani naše velike edinstvene zaveznice bratske Sovjetske zveze, to je uresničilo sen vseh malih narodov, n loj borbi se je skovala neporušna, zdrava, bratska skupnost slovanskih narodov, ki so stopili na pot demokracije, prave ljudske demokracije in ki so pokazali vsemu svetu, kako se & treba za svobodo borili, žrtvovati in danes kako je to priborjeno treba braniti. Poljski bratje so med nami. Kako lesno povezani se čutimo, saj bijemo rni boj za našo mejo na Soči, oni pa se bore za mejo na Odri. Zanimivo! V istem času, ko ti zločinski imperialisti kriče v svet o slovandskem bloku, 0 slovanski napadalnosti, v istem času bi radi v svojem ^globoko dernokra-Učnemf. prepričanju obdarovali vče-rujšnje napadalce z zemljo tistih, ki imajo največ zaslug za strtje fašističnega pohoda, za strtje fašističnega nasilja' Še nekaj se inora človek spomniti v trenutku, ko prihaja delegacija visokih gostov bratskega poljskega naroda med nas, in to je nastopa poljskih delegatov na zasedanju mirovne konference. Poljaki so na mirovni sovražno stališče do malega, za svoje pravice borečega se naroda. S poljskimi gosti sta prišla tudi dva najbolj ljubljena sinova jugoslovanskih narodov, neustrašena borca maršal Tito in tovariš Kardelj. Vsem skupaj je pripravilo primorsko ljudstvo najprisrčnejši sprejem, kakršnega ni kdor koli dosedaj na tej grudi doživel. V srcu vsakega človeka je namreč globoko zapisana resnica, da sta poleg Sovjetske zveze tudi Jugoslavija in Poljska dva neomajna branika pravega miru in prave demokracije v svetu. Kakor nas je nekdaj v dobi fašistične zverinske okupacije družila enotna zavest, da se moramo boriti, če hočemo zlomiti nasilje, tako nas danes druži ena misel, da moramo biti enotni v obrambi tega, v utrjevanju tega, kar smo si priborili, da pa smo odločni pa nam potrjuje prav dejstvo veličastnih manifestacij ob priliki obiska poljskih gostov v krajih širom Jugoslavije, kakor tudi ob priliki obiska na Primorskem. ZELENO MIZO V PARIZU JE ZAPUSTILA JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA Primorska je prisrčno sprejela tov. Kardelja, zvestega tolmača pravičnih zahtev liudstva Julijske Krajine Zasedanje mirovne konference se je zaključilo kot je bilo predvideno 15. okt. in če pogledamo zaključke dela na konferenci, ugotovimo sledeče: 21 narodov je odobrilo sporazumno sklepe štirih velesil. Pokazalo se je, da so bili sklepi štirih velesil ustrezajoči ciljem demokratičnega miru. Drugače pa je z drugimi členi,, pri katerih ni bil dosežen predhodni sporazum. V tem pogledu se more videti, da konferenca ni našla sredstev, da bi odstranila nasprotja, ki so se že vnaprej pokazala. Skupina z ZDA in Anglijo na čelu ni pokazala niti malo volje, da bi se nesporazum odstranil. Zanašala se je, da ima na svoji strani večino delegacij in je skušala izkoristiti ta položaj, da bi prodrla s svojim postopanjem. Ti računi se niso obnesli. Prevladujoča skupina je namreč pokazala, da se noče potruditi, da se doseže sporazum, ki bil sprejemljiv za vse udeležence. MIROVNA KONFERENCA NI REŠILA MNOGIH VPRAŠANJ TAKO, KOT SO TO PRIČAKOVALI DEMOKRATIČNI NARODI Proti nasilju je ostro nastopila manj- šina in napela vse sile, da pojasni svoje stališče in vzpodbudi k pravilnemu sodelovanju. Ves demokratični svet upa, da to ne bo ostalo brez uspeha. Svetu ministrov za zunanje zadeve se sedaj nalaga velika odgovornost, kar se tiče končnih sklepov, od katerih je odvisno, ali bodo mirovne pogodbe podpisane ali ne. ZDA IN VELIKA BRITANIJA SO HOTELE VSILITI SVOJE SKLEPE MALIM NARODOM, da si zavarujejo svoj gospodarski položaj. Zato smo lahko že od vsega počet-ka spoznali težnjo anglosaške skupine, da z različnimi sredstvi vsili svoje sklepe. Noben pošten demokrat in nobena poštena oseba ne smatra preglasovalne politike za pravilno, temveč kot težko politično napako, ki škoduje interesom miru in koristi le povzročiteljem nemirov in napadalcem. Skupina resnično demokratičnih držav se je potrudila z vsemi silami pojasniti svoja naziranja o vseh pomembnih vprašanjih. Dosledno se je opirala na čustva, nepristranost in pozivala na Med nas je prišel Tito in bratski poljski gostje poljskega naroda. Nase oči so ga poiskale in spremljale. V njem je združeno vse, kar premore Jugoslavija, zemlja, ki je prestala največ gorja, ki pa je v zadnjih petih letih prehodila bolj slavno pot, kot prej stoletja dn stoletja. Postavili smo si spomenik, ki ga noben čas ne bo mogel porušili, ki ga noben vek ne bo mogel zatoniti, in če bi hoteli nanj napisati vse ono, kar V domovinski vojni slovenskega naroda si sledi doba za dobo junaštva, odpovedi, nadčloveških naporov in globoke požrtvovalnosti. Neznani heroji so s silnimi odločitvami zmagovali navidezno nepremagljive težave. Imena teh ljudi pred-staja najvišja zapoved, ukaz, nespremenljiv. Zagrizeno in drzno venski rod preoblikovala v gospodarja svoje usode. ' Eno ime pa je postalo vodnik, svetla luč, ki je postalo ve-{smo v petih letih doživeli, tedaj naj bo le kratek napis — Tito, Liko in nam vse sveto. Tolikokrat ga je naš borec spregovorili in razumeli ga bodo vsi narodi Jugoslavije, vsi, ki pridejo za vedno z enakim spoštovanjem in ljubeznijo. Ti to ! In to imejnami in bodo gradili naprej novo ljudsko republiko Jugoslavijo, je šlo skozi ogenj strojnic, čez neprehodne planine, po bregovih|Lažje nam bo, ker je on, prvi med enakimi, človek iz l judstva, našega morja je budilo in hrabrilo, trpeča Primorska ga jeipovezal sleherno vejo jugoslovanskih narodov v nepremagljiv vpletala v svoje pričakovanje. Ob njem so nam bile nevarnosti branik trajnega miru in varne bodočnosti, lažje, upanje neizmerno, vsaka bolečina se je ob njem prelila - Tovariš France Perovšek ga je v imenu nas vseh pozdravil, v radost, napori so postajali lažji. In če se je v nas zbiral srd ko odmev na veličasten pozdrav ljudstva Slovenske Primorske, in maščevanje, ga je ime Tito spreminjalo v bojevitost in drzen Spregovoril nam je prvi gost, predsednik Narodnega sveta, naskok. Vsaka zmaga je bila posvečena imenu Tita maščevalca,jBoléslav Zymienski. Glejte, ljudje, saj govori tako kot mi, saj nosiielja pravice, prostosti, življenja in svobode. _ Iga razumemo. Poljski narod pošilja nam, ki stoletja prebivamo Ni čudno, če je širom Primorske vstal krik, krik, ki izražajin vztrajamo na tem koščku zemje, svoje tople bratske po-upanje. Po vsem, kar smo mogli in zmogli žrtvovati, naj bi:zdrave. Tako nas pozdravljajo poljski bratje, mladeniči, možje, ponovno uživali mačehovstvo, ponovno prodani trpeli v obj emu'žene in dekleta, ves pol jski živelj. Naša usoda je skupna. Slo-nasilja? Prepozno je, naznanjamo mi, Titovi ljudje. Zadihali vanski narodi morajo biti med seboj povezani, da zaščitijo mir smo novo življenje; naša kri je pomešana z osnovnim spo- in življenje. znanjem resnice. Kar danes čutimo, kar danes drhti v sle- Velik in bučen odmev ob besedah poljskega gosta je do-hernem primorskem srcu, kar danes zahtevamo, vse smo zlili,'kazal, da je ljudstvo razumelo, ker je govoril slovansko, zbrali v en sam klic: j Povsod na Primorskem, kjer živi resnica, dobrodošli bratje Tito, Primorska Te kliče! ^ iPoljaki! Mi in vi smo na isti poti. Ob Odri bi sovražniki naše Te dni sé nam je od neštetih velikih želj izpolnila največja.Wobode hoteli obdarovati napadalce, da bi oškodovali Poljake; Tito je prišel med nas. ^ > tu pr nas naj bi isto storile razne razmejitvene črte, ena bolj Od ust do ust, od srca do srca je zazvenelo: »Pride, pride, prihaja.« Množica je nepregledna in komaj verujoča, da je to resnica, da prihaja v resnici lik največjega Jugoslovana živ med nas. Vzkipela je v val, v nezadržan, nepreglasljiv klic: »Tito, Tito...« Prikovanim na svojih mestih so nam misli zastale. Moker tlak. Prehod, kjer naj bi prešli avtomobili, je bil zasekan v nepregledno množico, ki je ure in ure stala kljub dežju in nalivu na svojih prostorih. Skozi to množico se je usipal val za valom, klic Titu, vojski, svobodi... Nad vsemi pa ie plapolal gozd zastav, rdeče-belo-modrih^ z rdečo zvezdo, spojenih v zastave zmagovalcev. Od časa do časa je mikrofon naznanjal: »Maršal Tito, Kardelj, z brati Poljaki, našimi gosti, se približujejo.« Skupina mladink, cepetajočih od nestrpnosti, priznava. »Dokler ga ne vidimo, ne verjamemo, da zares pride.« Spet druoi so zamišljeni: »Ali ga bomo videli, se bo ustavil ah ne. Kako lepo bi bilo. če bi govoril tu med nami Mikrofon nam znova sporoča, da je maršal prekoračil staio mojo, spomin na dolga suženjska leta, katera bo v kratkem izginila. Nestrpnim nam kliče, naj bomo mirni m na svojih m*8 Redki reditelji nas opozarjajo. Toda mi hočemo samo eno, mi hočemo Tita, hočemo ga člmprej Ljudstvo premočeno vzklika: »Tito. Primorska Te klic». Kardelj, Primorska Ti zaupa!- Med vzklikanjem gre glas: i red-bodnica je že v Postojni. Bliža se kolona avtomobilov Tišina. Vsi so obrnjeni proti smeri prihoda, s pridržanim dihom pn-čakuieio ulema — Tita. Med nas *apol jejo prvi avtomobili, za-prli Svetlikajoči se od odsevov 'uči. Vsak Vzklika, vsak isce, tJ1 ’ ...u-i.. :.... c« 7Mimnp nlaz liutli. čigava so tla, na katerih so se razcvetela mesta Tržič, Trst in Gorica, so ta tla slovenska. Poljski dele-'Julje so se z nami borili za priključitev celotne Julijske krajine k Jugoslaviji. Kadar je v vprašanju svoboda ogromnega dela malega naroda, takrat je premalo govoriti o demo-kraciji, premalo frazariti o svobodi in čustvih, takrat je treba odločno Nastopiti in se boriti za jn-avico. In ?'li vemo, da so to storili bratje iz Poljske, s katerimi nas veže ne samo sto canska skupnost, ampak borbena Preteklost, ki jo je na mirovni konferenci pokazal odločen nastop Poljske za pravice jugoslovanskih narodov. Govoriti o demokraciji in v isti sapi osnovati brezdušni mehaničen glasovalni stroj zato, da gaziš in bla- kakor naš tovariš Kardelj govorili, ju,nak j,n vrhovni poveljnik ljudske armade. Hitreje in hitreje nam poganja kri po žilah: »Tito je naš!« Tito, Tito m se Tito On pa stoji — lepe, izlite poteze.borca — heroja, oci objemajo ljudstvo in v njih je ogenj, živ plamen naklonjenosti, razume-vania Kdo bi nas bolj razumel, kdo bi bolje poznal nase težnje, komu'bi bolj priporočili želje in zahteve, če ne njemu, našemu velikemu ^ ^ privid postal resnica. Postojna je polna ljudi, vse živo je občutilo, kaj se dogaja, vzklik pri vzkliku je zrasel v orkan. Primorska je sprejela svojega dragega marsala, kot sprejme mati svojega sina. 7. ljubeznijo, s solzami veselja v očeh in trepetajočim srcem od neizmerne sreče. Tako ves nas je. ves domač, povezan z našim trpljenjem in z borbo. lak človek zasluži naše zaupanje, takemu kot je on lahko izročimo svojo usodo, do zadnjega diha bo znal živeti z nami in mi ' zdrznili smo se, maršal je z roko dajal znamenja. Hotel se je peljati naprej. To se ne sme zgoditi... Tito je naš in mi smo Titovi. Kdo nas ne bi razumel v naši sreči. Ko je stopal iz avtomobila, je moral čutiti, da nam je storil največ, kar smo si v tem trenutku želeli — da bi ostal nekaj casa med nami. Mi vemo, da je naš, vemo pa tudi, da za nas skrbi in ves svoj čas dela za naše dobro, da diha z nami, da z nami gradi, obnavlja, se bori za pravico — toda le za hip. le nekaj trenutkov ga hočemo imeti sredi nas. izpolnil nam je željo. Povzpel se je na stopnišče skupno demokracijo, pa se pravi zavzeti]*, tovarišem Kardeljem in z visokimi predstavniki bratskega ki so nehote trgali iz naše notranjosti. boleča kot druga, vse pa nesramne in kakršnih koli zaveznikov nevredne. Primorska vas razume, poljski gostje! Kdo bolj kot mi ob Soči, razume vas, ki branite svobodo ob Odri. In spet Tito, od katerega se naši pogledi ves čas niso ločili... Tito, Tito... Naš Tito! Pomahal nam je kot dober oče, kadar pomaha otroku, češ, bodite strpni, saj vas bom tudi jaz pozdravil, toda gostje so prvi, jaz pa sem vaš in tu doma. Pozdravil nas je in ni hotel govoriti kot govornik, kar pa ni pomenilo, da ne bo nič jio-vedal, temveč, da bo povedal to. kar nas najbolj zanima. Iz njegovih besed smo slišali potrjeno dejstvo, da včerajšnji tako imenovani zavezniki kljub raznim atlantskim listinam nočejo ustreči našim pravičnim zahtevam. Ker ne upoštevajo interesov malih narodov, temveč samo svoje. Poznajo sebe in nikogar drugega. Nekateri še menijo, da Jugoslavija né bo uspela v svojih ozemeljskih zahtevah, ker jo vodijo ljudje kot je Tito in njemu enaki. Napačno. Tudi po prvi svetovni vojni je bilo prav tako. Toda takrat so bili drugačni Ljudje na vladi v Jugoslaviji in kljub temu Jugoslavija ni dosegla priključitve Primorske. Delegacija s tovarišem Kardeljem se je borila junaško; borila se je v Parizu z vsenii dopustljiviini sredstvi. Od Beograda do Zagreba in Ljubljane do Postojne je ljudstvo sprejemalo Tita in goste. Nikjer ni bilo žalostno zaradi dejstev v Parizu, temveč odločno, da se bori do končne uresničitve svojih zahtev. Jugoslavija se ni dala izvabiti, izzivanja niso uspela, ker trezno mislimo, trezno delamo in prav zaradi tega bomo dosegli to, kar hočemo. Ni ga na svetu poštenega demokratičnega človeka, ki ne misli tako kot mi in je naš prijatelj. Nekateri so mislili, da bomo klonili, da bomo jrodlegli; mi pa tega ne bomo storili, temveč bomo vsakemu reakcionarju, vsem nasprotnikom zmešali račune. Narodi Jugoslavije so trdni, odločni. vztrajni in uporni, čuvarji svoje ljudske federativne republike. Poljski gostje, je dalje govoril Tito. so prispeli kot iskreni prijatelji naših narodov, ki se prav tako borijo ob Odri za svoje meje. Slovanski narodi, z veliko Sovjetsko zvezo na čelu, tesno združeni gradijo svetovni mir in se na vsakem koraku zanj ludi borijo. Z vzkliki bratskim slovanskim narodom, pose Itn o Sovjetski zvezi in Poljski ter novi Jugoslaviji je maršal zaključil svoj govor. Razumeli smo, kaj nam je Tito govoril. Da je to res, naj pokaže vsako naše dejanje, predvsem pa dostojanstvo in visoka zavest slehernega izmed nas v vsakem trenutku, da bomo vredni besed velikega maršala, vredni svojih herojev, svojega naroda in samih sebe, ki smo si začrtali jrot, ki vodi do uresničenja. Poslušali bi ga, saj govori tako domače, razumljivo, brez olepšava n j a, brez nepotrebnih besed, vendar vroče, tako toplo kot more govoriti samo veliki sin, naj večji izmed graditeljev svobodne domovine — nove Jugoslavije. Med nami so se pomikali gostje iz spremstva poljskih predstavnikov z značilnimi štirioglatimi kapami, prav isti, ki so se stotine kilometrov severneje borili proti fašistični zveri za svobodo in prosto rast vsega človeštva. Maršal Tito pa je stopal sredi svojih Primorcev, obrnil se in pozdravil najmanjše, svojo deco s toplim stiskom roke. Otroci so se nasmihali, nasmihalo se je ljudstvo in kipeli so vzkliki, sodelovanje. Govori teh delegatov so silno važni, ker niso bili namenjeni samo delegacijam na konferenci, temveč milijonom ljudstva, ki pozorno zasledujejo, kaj se dogaja na konferenci. Vendar kot je že večkrat poudarjeno vsa STVARNA DOKAZOVANJA NISO IMELA USPEHA, KADAR ANGLEŠKA IN AMERIŠKA DELEGACIJA NISTA SOGLAŠALI In tako je bilo možno, da se je sprejela krivična »francoska črta«, tako je bil sprejet tržaški statut, čeprav so v Svetu ministrov štirje zunanji ministri določili demokratičen sklep. ZDA, Anglija in Francija so pozabile prvotne določbe in zahtevale, naj konferenca sprejme sklep, ki nasprotuje demokratičnim načelom tržaškega statuta, ki jih je postavil Svet ministrov. Red dela konference in napačen glasovalni postopek sta povzročila, da je padla vrednost konference in vrednost sprejetih sklepov. Stanje, ki je na podlagi raznih sklepov tako nastalo, dokazuje, da mora svet POSVEČATI VSO PAŽNJO POVOJNEMU SODELOVANJU MED VELIKIMI IN MALIMI NARODI Razen nekaj izjem, je konferenca če-sto pokazala način, ki se ga ne sme vzeti za vzgled pri uresničenju sodelovanja med velikimi in malimi narodi. LE RESNIČNO PRIJATELJSTVO MED NARODI JE VELIKA SILA NAŠEGA ČASA Zaradi vseh nesprejemljivih in krivičnih sklepov in po vseh izjavah, ki jih je Jugoslavija dajala na posameznih sejah mirovne konference, se JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA NI UDELEŽILA ZAKLJUČNE SEJE MIROVNE KONFERENCE. JUGOSLAVIJA JE ODŠLA IZ PARIZA, KER JE KONFERENCA RAVNALA NEPRAVILNO IN NEPRAVIČNO Šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je obvestil konferenco s pismom, ki ga je poslal predsedniku konference, o razlogih, ki so onemogočili jugoslovanski delegaciji, da prisostvuje zaključni seji. Šef kitajske delegacije, ki je bil na zaključni seji predsednik, je sicer obvestil konferenco o jugoslovanskem pismu, prebral pa ni besedila, čeprav bi to bila njegova dolžnost. Dejal je, da bo besedilo pisma razmnoženo in pozneje dostavljeno članom konference. Pismo se glasi: Delegacija FLRJ, ki se zaveda svoje odgovornosti pred narodi, katerih interese je morala zastopati na pariški konferenci, in ki se zaveda tudi odgovornosti pred vsemi narodi, ki si želijo pravičnega in trajnega miru, se je zavzemala od začetka pariške konference za to, dà bi sprejeli tako metodo dela, ki bi omogočila medsebojno razumevanje in soglasnost med deželami, ki so se borile v vojni ramo ob rami. To smo storili, ker smo menili, da je to edini način, da bi se dosegel mir, ki bi ga lahko smatrali vsi narodi in tudi narodi Jugoslavije za pravičnega. Toda naše pričakovanje se na žalost ni uresničilo. Sprejeta je bila metoda sprejemanja sklepov s pomočjo glasovanja, to pa je metoda, ki je formalno nepravilna, kadar gre za življenjska vprašanja nekega naroda in za usodo miru med narodi, ker omogoča vsiljevanje volje neke skupine držav drugim suverenim in enakopravnim deželam, nepravična pa je tudi po vsebini, ker povzroča, da se vprašanja ne rešujejo po objektivnih merilih, ampak s stališča posebnih interesov skupin držav, ^ci predstavljajo na konferenci večino. Kljub vsemu temu jugoslovanska delegacija ni nehala aktivno sodelovati na konferenci, pri čemer je storila vse, da bi prišlo do sporazuma' v vprašanjih, ki so izredne življenjske važnosti za narode Jugoslavije. Na tej poti se jugoslovanska delegacija ni strašila velikega popuščanja, ki pomeni težko žrtev na škodo neovrženib pravic naših narodov. To je storila v pričakovanju, da bodo ocenili to njeno pozitivno sodelovanje pri graditvi miru pravilno in da bo na' letela na primerno razumevanje pri ostalih delegacijah. Toda prizadevanje naše delegacije v komisijah in podkomisijah in tudi na zadnjih sejah plenarne konference, na katerih je dobila metoda preglasovanja v polni meri značaj prave brezobzirnosti in se končno spremenila v metodo, po kateri ni mogoče priti do pravične rešitve, ni naletelo na potreb- Štev. 42. Slovenski narod voli svoboden svojo Ustavodajno skupščino 27. oktobra si bo slovenski narod prvič v svoji zgodovini izvolil svojo Ustavodajno skupščino. Volitve predstavljajo samo zaključno dejanje, s katerim bo dovršena popolna demokratizacija ljudske oblasti. Tako bo končno oblikovana slovenska državnost, slovenska suverenost in enakopravnost. Volitve bodo dokazale, da je v Jugoslaviji za vedno odstranjena vsakršna možnost, da bi kateri koli od jugoslovanskih narodov gospodarsko ali politično zatiral druge narode. Slovenske vasi, trgi in .mesta izražajo- visoko politično zavest in zrelost prebivalstva, povsod vihrajo zastave, transparenti, hiše so okrašene s parplami m zelenjem. Tako pričakujejo veliki dan, ko bo slovensko ljudstvo, strnjeno okoli Osvobodilne fronte, utrdilo to, kar je odločil narod z orožjem v roki. Primorci spremljamo vse te priprave, ponosni smo na volivna zborovanja v Sloveniji, na kandidate, ki so verni sinovi svojega ljudstva; sinovi borbe za neodvisnost' vsega slovenskega naroda. Zagotavljamo, da bomo tudi mi znali ceniti ta veličastni skupni dan. Volja, odpornost, trdnost in odločnost, da nikdar tie zapustimo poti, ki smo si jo izbrali skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi, nas veže v nerazdruž-Ijivo silo, ki bo zagotovila poštenim Slovencem skupno močno domovino Ljudsko republiko Slovenijo v FLRJ. Nadaljevanje s 1. strani no razumevanje in odgovor nekaterih delegacij. Rezultati konference glede vrste vprašanj osnovne važnosti za Jugoslavijo v načrtu mirovne pogodbe z Italijo so taki, da onemogočajo jugoslovanski vladi podpis te pogodbe, če ne bodo spremenjene glavne določbe, ki zadevajo življenjske interese Jugoslavije. Delegacija FLRJ meni, da je ravnala konferenca pri reševanju vprašanj, ki zadevajo najbolj neposredno interese narodov Jugoslavije, formalno nepravilno in nepravično, in smatra iz teh razlogov, gospod predsednik, da ne more prisostvovati zaključni seji konference in udeležiti se seje, ki sklepa o priporočilih konferenci Svetu ministrov za zunanje zadeve. Toda jugoslovanska delegacija izraža istočasno vso pripravljenost vlade FLRJ na še nadaljnje sodelovanje s svojimi zavezniki, da bi se našla sporazumna rešitev in bi lahko vsi zavezniki, ki so bili združeni v vojni proti fašistični Italiji, tudi skupno podpisali mirovno pogodbo z Italijo. JUGOSLAVIJA SE JE BORILA Z VSEMI SILAMI IN Z VSEMI DOPUSTNIMI SREDSTVI nosti vojne. Na našem delu ni sramot-Od konference v Parizu si je svetovna javnost nedvomno več obetala; saj ni čuda, po tolikih naporih in žrtvah opu-stošena in zdecimirana Evropa si je Pray gotovo zaslužila dostxojnega miru, ki bi ji zagotovil že v temelju široko možnost čimprejšnje obnove in vpostavitev normalnega življenjskega položaja. Konferenca naj bi zbližala narode, zadostila pravičnim zahtevam onih držav, ki so dale za skupno stvar toliko nesebičnih žrtev, bodisi materialnih, bodisi ljudi samih, da zavrnejo uničevalcu pphod fašističnega in nacističnega stroja, ki je grozil prinesti Evropi moderno, toda surovo suženjstvo Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije. Jugoslavija si je privzela z odločno voljo svojih narodov levji delež v boju za rešitev človečanstva. Ni spraševala in stavila nobenih predlogov ob vstopu v neenako borbo proti okupatorjem, prav iz vrst zavednih borcev ni prišlo nobeno kompromisno vprašanje. Vedeli smo samo, da se moramo boriti, boriti zase in za svobodo vsega človečanstva, katèro je bilo v nevarnosti. Jasno je, da nas je vodila neka ideja, toda ta ideja je bila preprosta, kot je preprost narod,' in poštena, kot so pošteni narodi Jugoslavije v svojem junaškem boju. Z borbo smo si hoteli zagotoviti samo to, kar nam po vsèh človeških postavah pripada, doseči smo hoteli združenje svojega življa, ki je svobodo od nekdaj visoko cenil, le da jo je malo užival, ker so mu jo veliki narodi v zgodovini stoletja m stoletja odrekali. Junaška borba naših narodov je presenetila svet, kar je neizpodbiten dokaz, koliko smo bili pripravljeni za svobodo žrtvovati in smo še vedno pripravljeni, Zapadni zavezniki so nam med domovinsko vojno pomagali in mi smo na vsakem koraku dokazovali, da to pomoč visoko cenimo in da smo je vredni. Naša čustva do zaveznikov so bila resnično prijateljska. Borili smo se skupno za iste velike in moralno najvrednejše cilie z vsemi svojimi mpčmi, z vso odločnostjo. In v tem smo postali veliki in občudovani po svetu, mi pa smo bili prepričani, da delamo le to, kar moramo v takem primeru in to — boriti se. V tem, kar smo mi storili, gotovo nismo razočarali pričakovanja naših zaveznikov, ko so lahko ugotovili največje sploh možno žrtvovanje in razumevanje važnega madeža, temveč brezkončna predanost širokih množic preprostega ljudstva v boju za izgon okupatorja in za dosego nacionalne svobode naše zemlje in naših ljudi. Razne mednarodne listine, med njimi tudi Atlantska karta, so nam dajale zagotovilo, da bodo tudi mali narodi dosegli končno svoje pravice.^ ker . je to stvar poštenja, da bodo sami odločali ^ svoji usodi. Mi, ki smo se borili od vsega početka, smo pričakovali, da v tem ne more biti nikake prevare. Ako je govora o zaveznikih, ne moremo gojiti nezaupanja, ako imamo iste cilje, pravične in moralno visoke, potem. je namen prav tako pravičen in pot do cilja enako svetla in poštena. Prav mirovna konferenca v Parizu, ki naj bi zakonito potrdila vsa naša Pričakovanja, pa je dokazala v svoji luči novo dejstvo, ki nas je neprijetno presenetilo. PRIMORSKO LJUDSTVO JE PREVZETO S ČUSTVI PONOSA IN HVALEŽNOSTI DO DELA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V PARIZU To se lahko ugotovi povsod, v sle herni vasici, pri slehernem razgovoru Tov. Kardelj je nesel v Pariz vse ono, kar smo mu naročili mi sami, sporoča ie svetu našo voljo in smo prepričani, dovoljiva in se smatra kot groba napaka, ko se z nasiljem vsiljuje volja imperialističnega porekla. V neštetih primerih je dokazano, da konferenca ni ubrala prave poti. Vso odgovornost no-da smo zaupali svojo veliko stvar pravim možem, ki so jo branili tako kot smo mi sami hoteli. Kot dokaz, kako sprejemamo delo tov. Kardelja in ostalih delegatov, naj nam bo njegov povratek v domovino. STRNJENOST IN ODLOČNA PRIPRAVLJENOST ZA NADALJEVANJE BORBE Primorsko ljudstvo je dobilo še več zaupanja v svoje lastne sile in v pravičnost svojih zahtev. Bolj kot kdaj koli smo prepričani, da bo naša pravična stvar zmagala. Delegacija, ki se je vrnila v domovino, je prvikrat, odkar obstojajo mirovne konference, pokazala, kako se branijo pravice malih narodov in ob prihodu na Jesenice je tov. Moša Pijade med drugim dejal: »Naša delegacija je zatp dosegla tako velik moralni in politični uspeh, ker je imela na čelu takega borca, kot je tov. Kardelj.« Primorska pa, verna in hvaležna, branilcu in zaščitniku, velikemu sinu tov. Kardelju, borcu za naše pravice, spet kliče: Boj za pravico po svetu Zaradi slabega' položaja delavcev so izbruhnile številno stavke v avstralskem mestu Sidneyu im Melbour-meu. 99 ladij ni moglo odpluti iz pristanišča. .Razen železniškega prometa je prekinjen tudi tramvajski in avtobusni promet, ki je v rokah vlade. Že več kot osem mesecev se vodijo angloegiplski razgovori z zvezi z evakuacijo britanskih čet iz Egipta. Vsa dejslva pa kažejo, da Angleži ne odlašajo z evakuacijo, ampak da utrjujejo svoj položaj v Egiptu. Gradijo vojaške objekte; za inženirska dela uporabljajo britanske vojaške oblasti nemške vojne ujetnike, katerih število v Egiptu presega 35.000. Svojo taborišče stražijo Nemci sami. • Kl jub obljubam, ki jih je dala avstrijska deželna vlada im zavezniške vojaške oblasti na Koroškem, se še vedno nadaljuje preganjanje Slovencev, kjer nacisti še nadalje vrše preiskave pri slovenskih antifašistih im je tako postopanje popolnoma enako času, ko je nad avstrijsko deželo dominiral Hitler. Trenutno prebiva v Rimu 20.000 tujcev, ponajveč Jugoslovanov in Poljakov, ki so sodelovali z Nemci in ki so odgovorni za razne vrste vojnih zločinov. Po izjavah šefa rimske policije pribajajo iz raznih zavezniških taborišč Italije, kjer živijo, kot se jim ljubi Pred vojaškim sodiščem v Grčiji čet iz svojega ozemlja. Iraško ljudstvo njih razprav kakih 100 oficirjev in vojakov, ker so podpirali ljudske sile im nočejo delati tako, kakor ukazujejo monarhofašisti. Tudi Irak zahteva umik angleških čet iz svoje zemlje. Iraško ljudstvo obsoja izjave ministra za zunanje zadeve Džemalija v Londonu, ko je izjavil, da nima iraška vlada ničesar proti prisotnosti angleških čet v Iraku in zahteva ukinitev angloiraške pogodbe iz leta 1930, prav tako pa umaknitev angleških čet iz Iraka. Grška vlada je izdala ukaz o Oborožitvi grškega civilnega prebivalstva zaradi vzdrževanja reda« v severnem delu države. OSNOVNI CINITEU POLITIKE ZVU JE NASILJE IN SPLETKARJENJ? ZVU — proti interesom miru POSLEDICE VSILJEVANJA PROTILJUDSKIH UČITELJEV SLOVENSKEMU PREBIVALSTVU JULIJSKE KRAJINE Po vsej copi A se že kažejo posledice vsiljevanja protiljudskih učiteljev slovenskemu prebivalstvu Julijske krajine. V Kozanji v Brdih je civilna policija aretirala ljudsko učiteljico in vse krajevne kulturne delavce, da je tako napravila prostor vsiljivemu učitelju. Šolo v Kozanji stražijo še vedno civilni politisti. Prvi dan je prišlo v šolo 10 otrok, sedaj pa jih priha le še pet. V vas Podsabotin v Brdih pa nameravajo zavezniške šol- ske oblasti poslati kar italijanskega uc telja, ker jim slovenskih baje prunanjK je. Ker zavezniške oblasti v te) vasi doslej niso popravile šolskega Pos’0PJ ' hodijo otroci v šolo v neki mlm, _ > jih poučuje učiteljica, ki si 1° samo izbralo. V Dubrovem v Brdih « ci nočejo obiskovati šole, ker jim > ZVU poslala za poučevanje dve Pr0 ljudski učiteljici. Podoben položaj je P vsej coni A. »MAGAZZINI GENERALI« V TRSTU ZAPOSLUJEJO BEGUNCE, NAD 30 TISOČ TRŽAŠKIH DELAVCEV PA OSTAJA BREZ POSLA Medtem, ko je nad 30.000 tržaških delavcev brez posla, je podjetje »Magazzini Generali« v Trstu zaposlilo 30 istrskih beguncev, kar je zelo razburilo vse delavce tega podjetja. Tovarniški odbor je poslal zaradi tega ravnateljstvu podjetja protestno pismo, v katerem obsoja nastavitev istrskih ^.eS«unceVLve. umazano politično špekulacijo ter ° šča ravnateljstvo, da zaradi tega u _ pa ne more prevzeti nobenih oc*ž0'[,.i nosti za posledice, ki bi lahko sl® zaradi razburjenosti delavcev. Policija ne pusti ljudstvu obnavljati opostošenih vas1 " ........... ' 1 1 njih, da zaprosijo za to delo dovoljeni® oblasti. Ko pa so ljudje sestavljali pr njo, so policisti vdrli v hišo in ,ar| rje Skrabar Franca, ki je prošnjo pisal, v ostale pa so popisali. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ^ 4. novembra 1945 do 24. oktobra aretiranih in odpeljanih v goriške zapo 623 antifašistov, pri čemer pa niso ^stc tisti, ki so bili aretirani in pridržani žaporh po okrajih. Na področju goriškega okrožja kratijo policijske oblasti tamkajšnjemu ljudstvu vedno bolj demokratične pravice. Ne samo, da ne dovoljujejo nikakih ljudskih zborovanj in prireditev, temveč niti ne dovoljujejo, da bi ljudje s svojimi lastnimi sredstvi in lastnimi močmi obnavljali opustošene vasi in skrbeli za dobrobit vaščanov. Civilna policija je prebivalcem vasi Modrejce pri Tolminu prepovedala, da bi sami gradili vodovod, in zahtevala od KOROŠKI SLOVENCI ODLOČNO ZAHTEVAJO DENACIFIKACIJO Na Koroškem je vprašanje denacifi-kacije izredno ostro in predstavlja osrednji problem boja za demokracijo in napredek. Nacifašistični ostanki so tako močni, da jih je čutiti na vsakem koraku in so največja ovira demokratičnemu razvoju. Ne samo, da številni nacisti v javni upravi sistematično sabotirajo pra- . ji» t __________I vične zahteve koroških Slovencev, am- .......................................................................milili.............................................................................hiiiiihiiiiiiii Movice. vsepovsod SLOVENIJA. Ob povratku iz Pariza so množice že na Jesenicah navdušeno pozdravile našo delegacijo s tov. Kar-. deljem na čelu, nato pa ji napravile prisrčen sprejem v Ljubljani, kjer je nad 70.000 ljudi navdušeno pozdravilo našo delegacijo. Tov. Kardelj je v svojem govoru jasno povedal, da je delegacija govorila to, kar je bilo v interesu ljudstva 'Julijske krajine, narodov Jugoslavije in pravičnega svetovnega miru. Kardelj je poudaril, da naš boj še ni končan in da je še nadalje potrebno, da vse ljudstvo nezlomljivo in trdno stoji v obrambi svojih pravic. Iz vseh krajev Slovenije je ljudstvo pošiljalo tov. Kardelju in vsej delegacije resolucije, v katerih izraža vso svojo zahvalo naši delegaciji in trdno voljo, da nadaljuje borbo proti svetovnemu imperializmu do končne zmage. Trboveljski rudarji so pozvali vse rudarje Slovenije na enodnevno predvoliv-no tekmovanje za zvišanje proizvodnje nad normalo, za počastitev dne, ko bodo prvič v zgodovini volili svoj resmični parlament. Na Bloški planoti je zasvetila električna luč, ki je stara Jugoslavija ni mogla dati 20 let, ljudska oblast pa že v prvem letu. Delovna mladina vse Slovenije, ki je tu gradila, je častno izpolnila svojo obvezo. Pred kratkim je bil dograjen nov železniški predor pri Borovnici, ki odpira pot progi proti Trstu N« * " ..a Koroškem narašča zaradi sploš nega pomanjkanja tudi vedno večje nezadovoljstvo z domačimi in tujimi okupatorji. Maršal Tito se je prisrčno zahvalil predsedniku češke vlade Klementu Gott-wajdu za sklep češke vlade, da pošlje Jugoslaviji 300 vagonov krompirja in 100 vagonov sladkorja. 15. oktobra se je zaključil I. kongres Ljudske fronte Hrvaške, ki je manifestiral enotnost hrvatskega naroda, združenega v Ljudski fronti. Predsedstvo Prezidija . ljudske skupščine FLRJ je izdalo ukaz o sklicanju Ljudske skupščine FLRJ za 15. novembra na II. redno zasedanje. Češki umetniki, ki se mude že dalj časa v Jugoslaviji, so izavili, da je taka mladina, ki gradi Mladinsko progo, več vredna kot rudnik diamantov. »Vse to, kar smo videli v Jugoslaviji, nas je napolnilo z nekim občudovanjem. Pred tem se moramo samo priklonili« — so izjavili. Vlada LR Srbije je odobrila 2,088.000 dinarjev za podporo in pomoč žrtvam fašističnega terorja v Srbiji. Predsedstvo Prezidija ljudske skupščine FLRJ je odklonilo prošnje za pomilostitev Lisaka in Gulina, dveh usta-ških razbojnikov, ki sta bila obsojena na smrt; Lisak je bil ie usmrčen. Posebna komisija UNRRA-e, ki je proučila razdeljevanje UNRRA-inega blaga v Jugoslaviji, je dala izjavo, v kateri ugotavlja, da je bilo delo jugoslovanske vlade pri razdeljevanju pošiljk pravilno. V Beogradu se je končala razprava proti vojnim zločincem iz taborišč smrti na Norveškem. Vsi obtoženci so se zagovarjali, da se ne čutijo krive, ali pa samo toliko, ker so — nekoliko pretepali ujetnike. Več obtožencev je bilo obso jenih na smrt z ustrelitvijo. Jugoslavijo so obiskali predstavniki razne kraje Jugoslavije. Skupno z maršalom Titom in Kardeljem so obiskali tudi Slovenijo in Slovensko Primorje, kjer je v Postojni in drugod ljudstvo ljubljene goste nadvse navdušeno sprejelo. V Beogradu je bila na čast poljskim gostom prirejena velika vojaška parada edinic Jugoslovanske armade. Po vsej Jugoslaviji je ljudstvo na svečan in manifestativen način proslavilo drugo obletnico osvoboditve Bèogradà. Povsod je ta proslava potekala v silnem navdušenju za nepremagljivo RA in junaško JA in pokazala še enkrat nepo-rušljivo enotnost naših narodov z narodi Sovjetske zveze. Mnogi voditelji jugoslovanskih narodov so bili ob priliki obiska poljskih gostov odlikovani z najvišjimi poljskimi odlikovanji, med njimi tudi Kardelj, Josip Vidmar, predsednik Prezidija SNOS-a, in Miha Marinko, predsednik vlade LR Slovenije. Na Mladinski progi bo delo končano že do 7. novembra, do obletnice Oktobrske revolucije, čeprav so strokovnjaki predvidevali zaključek del do 29. novembra. EVROPA BOLGARIJA. Domovinska fronta je v zvezi z bližajočimi se volitvami izdala proglas, v katerem poziva vse prebivalstvo, da glasuje za Domovinsko fronto za svojo srečnejšo bodočnost. Angleški publicist Edvard Jung, ki se mudi v Bolgariji, je dal za tisk nekaj izjav, v katerih pravi me*d drugim: »Grčija je postala kolonija angleške vlade, ki izvaja v tej deželi del imperialistične kolonialne politike, ki jo vodi Bevin.« Dalje pravi o Jugoslaviji: »Jugoslavija je nastopila sigurno pot napredka. Navdušen sem nad tem, kar sem videl na Mladinski progi.« Dalje je dejal: »V Angliji niso vsi Churchillovi pristaši, angleški narod je demokratičen in goji dobrohotna čustva do nove Bolgarije.« ROMUNIJA. Volitve v romunski parlament bodo 19. novembra 1946. Takoj1 po objavi datuma volitev je prebivalstvo Bukarešte začelo manifestirati za blok demokratičnih strank, ki je danes s svojo enotnostjo porok za zmago demokracije na volitvah in za onemogočenje rovarjenja opozicije. ČEŠKOSLOVAŠKA. Dveletni gospodarski načrt Češkoslovaške določa 110-odstotno povečanje industrijske proizvodnje v primeru z letom 1937. Ta načrt je predložil predsednik vlade Gottwald ustavodajni skupščini. MADŽARSKA. Generalni sekretar ■Antifašistične fronte Slovanov na Madžarskem je izjavil, da jugoslovanski manjšini še vedno niso priznane osnovne .pravice, čeprav je ministrski predsednik sam dejal, da bo storil vse, da bo jugoslovanska manjšina uživala svoje pravice. ITALIJA. »Demokratska* in »liberalna« stranka, ki sta se združili, sta razpravljali o spojitvi z neofašistično stranko »Uomo qualunque«. List »Avanti« poroča, da duhovniki vedno bolj pogosto sodelujejo v organizacijah fašistične stranke ,»Uomo qualunqe«. Italijanski radio poroča, da je Pietro Nenni, predsednik italijanske socialistične stranke sedaj uradno sprejel resor zunanjega ministra. List »Unità«, glasilo KPI, prinaša kn- V provinci Cremoni je začelo stavkati 70.000 poljedelskih delavcev, ker niso delodajalci sprejeli njihovih zahtev glede povišanja mezd. FRANCIJA. Po sprejetju ustave z referendumom francoska reakcija poskuša uničiti to zmago demokratičnih sil tudi s .tem, da začenja s kampanjo za revizijo» ustave. Splošne volitve so določene za 10. novembra 1946. Volivna borba ža pr-; vo narodno skupščino se je že začela.-Časopisi pišejo, da namerava dati Amerika svoje posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev šele po končanih volitvah, da bi s tem izvajala pritisk na same volitve. Finančniki in reakcionarni voditelji se trudijo, da bi vse desničarske stranke spravili v en blok proti Komunistični partiji Francije. Ljudsko republikansko gibanje je že pripravljeno sodelovati s strankami, ki zahtevajo revizijo ustave. SOVJETSKA ZVEZA. Sovjetski državni proračun za leto 1946 znaša 333 milijard rubljev dohodkov in 319 milijard, izdatkov. Uspešno izvajanje tega državnega proračuna bo imelo za posledico nadaljnji dvig gospodarske moči Sovjetske zveze, nadaljnji napredek kulture in dvig blaginje delovnega ljudstva Sovjetske zveze. — Izvršni komitet Mednarodne federacije demokratičnih žen, katera obsega 80 milijonov žen, je ob zaključku svojega zasedanja v Moskvi sprejel resolucijo. v kateri se odraža odločna volja po nadaljevanju borbe z reakcijo za trajen in pravičen mir. NEMČIJA. Komisija za nadzorovanje •vojnih zločincev, ki zaseda v Berlinu in iv kateri so zastopani predstavniki štirih .velesil, je izjavila, da je bilo 16. t. m. usmrčenih deset nemških vojnih zločin-■cev, d očim je Herman Gòring izvršil samomor. V Niirnbergu so bila trupla usmrčenih vojnih zločincev sežgana, pepel pa razmetan tajno na vse strani. Moskovski časopis »Pravda« komentira zadnjo konferenco angleških konzervativcev in ugo-vprašanju zunanje politike v ničemer ne razlikujejo. Pariški dopisnik agencije »Tel Espress« piše, da pripravljajo Angloameričani načrt, po katerem naj bi postal Trst središče za finančno in politično pronicanje v Srednjo Evropo in na Balkan. Zato an-gloameriški trusti vlagajo s pomočjo ZVU »ogromne kapitale v glavno tržaško industrijo, zato so Angloameričani sprejeli statut, ki naj omogoči vzdrževanje njihove vojske na tržaškem teritoriju. SVET Jugoslavijo so obiskali predstavnim »s . f.. , bratske Poljske republike, predsednik tik2 brutalnega pos opania itali,anske po-poliskega narodnega «veta Bierut in mar- licije z ljudstvom, kt zahteva svoie pra-šal Zvmierski s spremstvom, ki so obiskali I vice, obenem pa kritizira tudi De Ga-najprej maršala Tita in Beograd, nato pa | spenja, čes da ni zvest svoym obljubam. AMERIKA: Truman je odredil ukinitev nadzorstvam nad cenami. Radi tega so cene v nekaterih primerih visoko narasle. Zlasti so porasle cene živilom, posebno mesu. Cena svinjskega mesa je narasla za 50 procentov in še kljub temu tega ni dovolj v prodaji. — V New Yor-ku stavka preko 55 tisoč delavcev. — •Byrnes je ob povratku s pariške konference dal izjavo, v kateri je skušal prikrivati prizadevanje Amerike po ustvarjanju blokov in govoril o nekakšnih »nadetih« odnosih med Sovjetsko Zvezo in Ameriko ter olepševal imperialistično zadrževanje ameriške delegacije na mirov-Ini konferenci. — Bivši trgovinski minister Walace je v nekem razgovoru z angleškim laburističnim poslancem dejal da tamerikanski imperializem nič boljši od angleškega. Obsodil je angloamerikansko politiko, ki ni v ničemer boljša 6d politike Anglije in Amerike po prvi svetovni vojni. pak prehajajo mnogi včerajšnji NSDA jevci in nešteti »Heimkhererji«, ki so navzeli duha pruskih vojašnic, 0ki®P Ijeni in vzpodbujani ob podpori in na jB njenosti javnih varnostnih organov okupacijskih oblasti, v dejansko nap® danje slovenskih protifašistov. , Kako se »izvaja« na Koroškem a nacifikacija, nam kaže naslednji prime ^ V boroveljski železarni so še vedno za posleni nacistični inženirji Rottar, Ve*e_ sensteiner, Uranitsch, knjigovodja Snu kar in blagajnik Hladendorfer. Navedem nacisti so vneto pomagali pri oržanI* , ranju hajk na partizane, ovajali tujeze ske delavce, da jih je gestapo Pre|ePcV! darovali važne dele strojev za •. vojni stroj itd. Dne 4. oktobra so tanske oblasti izdale ukaz, da se jih 0 pusti, predstavniki socialistične s,tranja pa so takoj organizirali kampanjo, ostanejo v službi. Ta primer nam a32. ' da imajo vodilni nacisti še vedno sv°l zaščitnike. ,. Koroški Slovepci, ki so se kot ® ., a strnjena skupina v mejah bivšega ra; z orožjem v roki borili proti nacizmu ^ njegovemu nasilju, imajo polno PrjV1;n zahtevati, da koroška deželna v^a“aje. okupacijske oblasti končno prično Z jansko in odločno denacifikacijo. ZVU bolj ceni nemške ujetnik* kot zavedno delavstvo V Gorici je ZVU rekvirirala del lavskega doma« v Stračicah kjer sestajali delavci treh največjih goriš»'^ podjetij in nato rekvirirane prostore d» la na razpolago nemškim vojnim ujetu kom. Ti so se sprva zadovoljili z ? . kazanimi jim prostori in ponižno zah jali v dom. Vsak dan pa so se bolj 50 pirili in oblastno nastopali ter koncu zahtevali za seb vse prostore. Upi'aV.a »Delavskega doma« se je zaradi tega Pr _ tožila pri ZVU v Gorici. Toda Angl® amerikanci cenijo bolj nemške ujetm» kot zavedne delavce in na pritožbo s jim zagrozili, da jim bodo zaplenili v‘ stavbo. Poštni in telegrafski nam** ščenci v Trstu zahtevajo svobode stavkanja Poštni ti telegrafski nameščenci sta, včlanjeni v Enotne sindikate, so dni poslali ZVU resolucijo, v kateri *a^ htevajo, da se črta iz proglasa št-člen 4, točka 14, ki javnim nameščene® jemlje možnost s tavko doseči sv0) pravice. JUGOSLOVANSKI VOJNI ZLOČINCI Šef rimske policije je izjavil, d* : izmed 20.000 tujcev, kolikor jih s®p _ živi v Rimu, največ Jugoslovanov in ‘ Ijakov, ki so sodelovali z Nemci in jj1 8 odgovorni za razne vrste vojnih zločin« e Ti vojni zločinci — je izjavil šef r*nl5^)1 policije — prihajajo iz raznih zavezniš? taboršč v Italiji, kjer živijo kot se )' zljubi. V Rimu so ustanovili svoja Pr°P.* gandna središča in neovirano delu)®U Ti elementi uživajo zaščito zavezniš» oblasti. Šef rimske policije je dalje W. vil, da katoliški duhovniki prehajajo ‘ Jugoslavije čez Morganovo črto in žujejo zvezo z jugoslovanskimi vojnU1’ zločinci v Italiji. AMERIŠKI VOJAKI IZZIVAJO |e Vojaštvo okupacijske vojske del» , vedno brez vsakega vzroka nasilstva n» prebivalci Trsta. Pred dnevi so na fr8? ko ga najmanj pričakuješ in Prav nič ne želiš. Tako so Slapčani razpravljali o vremenu. Eni so godrnjali, drugi pa so mislili drugače, da Je vode malo, suša nagaja že celo poletje in po vodo je treba daleč. Res, To bom vzel, ta bo prva, drugič pa še ostale, kakor hitro bom zmogel. Vsak odhaja in tehta dragocenost. Hoče se nam kulture, hoče zdrave knjige. Prepojili se bomo s silo in resnico, se vzgojili ob resnici v veli- Kdo nam je to povedal, kdo izdal j kane. »poznavalce in dobre, rodoljub-, to veliko skrivnost? čudno vprašanje! • ne Slovence — Jugoslovane. »Teden za našo knjigo« Te dni se je v vzhodnem primorskem okrožju pričel »Teden za našo knjigo«. Kaj je to »Teden za našo knjigo« in kaj ta teden pomeni našim ljudem, najpre-pričevalneje govori potek prvega dne, ko so dejansko v vseh okrajih ljudje pričeli z najširšo kampanjo za zbiranje denarnih sredstev, da si z njimi znova nabavijo knjižnice, še lepše in boljše, predvsem pa delovnemu ljudstvu mnogo bolj dostopne in razumljive, kakor jih je tako imenovana 2000letna kultura italijanskega fašizma z ropom in požigom uničila. Posebna kolona avtomobilov, ki jo je organizirala Ljudska prosveta pri Okrožni propagandni komisiji, je prvi dan »Tedna za našo knjigo« obiskala idrijski okraj. Kljub neprestanemu dežju so okrašene avtomobile, naložene z našo slovensko knjigo, ljudje z velikim navdušenjem sprejemali in dokazali, da samo svobodni ljudje lahko svobodno govore in svobodno odločajo. V istem času, ko fašistični zločinci pod okriljem kolonialnega imperializma Anglo-američanov in policijskih izrodkov ne samo da ovirajo sistematično vsako razširjevanje napredne knjige, ampak gredo že tako daleč, da naše knjige požigajo, v istem času prihajajo v vzhod-noprimorskem okrožju naše matere, naša mladina, delavci, kmetje in inteligenca nasmejani z zastavami svobode kupovat svojo knjigo, knjigo, ki govori o njihovem delu in o njihovi borbi, Črni vrh, kateremu je nekdaj dajala obeležje domobranska zalega, je z uničenjem te izdajalske sodrge Rožmanovih zločincev svobodno zadihal. Ob napovedanem času se je preko 500 ljudi zbralo okrog prišlih kamionov in začeli so kupovati knjige. Na licu mesta je bilo prodano knjig v skupni vrednosti 29.062 lir. Ker pa je morala kolona avtomobilov naprej in vsi zastopniki vseh vasi niso mogli kupiti zaželenih knjig, so prosili, da so jim pustili še en cel zaboj knjig, katere so sklenili prodati v teku tedna. V Idriji so kolono sprejeli harmoni-kaši, rudarji s svojo sindikalno zastavo in več ko 1500 ljudi, ki so vzklikali zmagi napredne misli in kulture nad temno Med številnimi knjigami najdeš, kar si želiš. 2000 letno kulturo, katere delovanje se najjasneje odraža v sistematičnem požiganju in ropanju vsega, kar se fašističnemu nasilju ne klanja. Delavski sindikati so zbrali preko 280.000 lir in kupili za ta denar knjige; poleg tega pa so izročili še daljši seznam za nekatere knjige, katerih potujoča kolona ni imela. Gimna- Ppvsod je potujoča knjigarna doživela prisrčen sprejem, niti slabo vreme ^ oviralo prebivalstva Tolmina in okolice, ki je prihitelo nakupit si dobrih krjjjg. zijska mladina je prav tako zbrala 2700 lir iz svojih prihrankov in si kupila knjige. Sami rudarji in delavci po so zase privatno še kupili knjig za 60.000 lir. Skupno se je v Idriji razprodalo za 355.000 lir knjig. V Idriji sta bili dve izložbi okusno okrašeni s knjigami, mesto je bilo v zastavah in prirejenih je bilo cela vrsta prireditev, vse v korist »Za našo knjigo«. Med drugim je ta dan v Idriji gostovala kulturno-prosvetna skupina iz Ajdovščine s Škvarkinovo kome-» dijo »Tuje. dete«. Ker vsi še niso dobili vseh zaželenih knjig, delajo v Idriji nove sezname in bodo v teku tedna te knjige dobili. Enako navdušenje je bilo tudi v Cerknem. stari domovini IX. korpusa, kjer je avtokolono pričakovalo okrog 600 ljudi| in so na knjige, ki so jih prodajali v dvorani Prosvetnega društva, dobesedno planili. Kupili so za 31.000 lir knjig. Ti prvi podatki o samem poteku »Tedna za našo knjigo« jasno govore, zakaj se jugoslovanski narodi tako neizprosno bore in zakaj jugoslovanska delegacija ni podpisala krivičnih pariških sklepov. S tem ni branila samo ozemlja, ampak je branila tudi kulturo malega slovenskega naroda pred kremplji propadle uživaške imperialistične kulture. V drugem in tretjem dnevu »Tedna za našo knjigo« je kolona naših avtomobilov obiskala vasi Sv. Lucija. Tolmin, Pod-melec, Čepovan, Kal nad Kanalom, Banjš-ce. V Sv. Luciji je kolono pričakovalo Okrog 200 ljudi. Razprodanih je bilo za 19.400 lir knjig. V Tolminu je bilo na glavnem trgu kljub temu, da \e deževalo, 700 ljudi. Mladina učiteljišča, srednje in osnovne šole je stala ob straneh ceste. Na pozdravni govor agitatorja o »Tednu za našo knjigo« in tov. predsednika Prosvetnega društva je množica navdušeno ploskala. Po končanem govoru je mladinski pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi. Potem so pričeli v velikih skupinah kupovati knjige; nakupili so jih za »Naša knjiga« v grgarskem okraju Danes, 22 t. m., je v okviru kampanje »Teden za našo knjigo« obiskala naš okraj ekipa s knjigami. Po vseh vaseh se je od strani ljudstva opazilo veliko navdušenje in ljubezen do naše nove knjige. Kot prva etapa od 10. do 12. ure je ekipa gostovala v Čepovanu. Sicer je izredno slabo vreme v veliki meri pokvarilo množično udeležbo v sprevodih, kot je bilo to zaželjeno od ljudstva v Lo-kovcih, Tribušab, Lokvah itd., vendar je bila ob določeni uri ob vsem dežju precejšnja množica ljudi z zastavo na čelu, ki so po otvoritvi, v okrašenem prostoru, z velikim zanimanjem pregledovali in nakupovali naše čtivo. V gruči so se j posebno opažali predstavniki raznih organizacij in prosvetnih društev, ki so prišli z nabranimi prostovoljnimi prispevki in z že določenim seznamom knjig za nakup. Okrog SOletni Humar Jožef iz Lokov-ca je v polni zavednosti, da je to prvič prav naša knjiga, skrbno pregledoval in si s težko prihranjenimi lirami izbral to, kar je smatral najbolje. Izredno veliko navdušenje pa je pokazalo ljudstvo Kalskih vasi, ki se je ob določeni uri zbralo v Kalu s zastavami ter ob prepevanju partizanskih pesmi navdušeno vzklikalo svojemu voditelju, Jugoslaviji in svoji napredni knjigi. Tajnik krajevnega odbora je pozdravil ekipo ter veliki množici v preprostih in skromnih besedah pojasnil pomen naše knjige. Ves čas prodaje se je pred knjigami vrstila množica ljudi, ki so s trdimi, okornimi in žuljavimi rokami prebirali razstavljene knjige. V Banjšicah, kamor je ekipa prišla okrog 16. ure, je otvoritveni nagovor | imel tamošnji župnik Lojk Alojzij, ter j si prvi izbral nekaj najnaprednejših i knjig za svojo knjižnico. Tudi tam se je * pokazalo, da je poleg mladine tudi veliko število starih ljudi, ki streme za | napredek in razvoj izobrazbe in znanja. Prodaja knjig se je danes vršila samo v treh zgoraj omenjenih krajih, za Grgar in okolico pa bo prodaja jutri. Upoštevajoč slabo vreme, izredno slabo socialno stanje teh vasi, je vsota 54.903 lire za razprodane knjige jasen dokaz, da to ljudstvo hoče ne samo obnove svojih požganih domov, temveč tudi obnovo duha in obnovo lastne izobrazbe. Makuc Karel - Zvonimir. V Idriji so uredili ludi izložbe, knjiga je v nekdaj po fašistih okupiranem mestu našla dostojno in vidno mesto, kot slovenska napredna knjiga zasluži. 34.127 lir. S tem so prebivalci Tolmina in vasi v okolici dokazali, da so globoko razumeli pomen »Tedna za našo knjigo«. Zato naj bo napredna knjiga dostopna najširšim množicam. V vasi Podmelec je bilo razprodanih za 14.127 lir knjig. Tudi v Čepovanu je bil sprejem množice širok in prisrčen; kazal je globoko zavednost in izkušnje vsega okraja že v času na-rodno-osvobodilne borbe. V tem okraju je bilo prodanih za 23.041 lir knjig. V Kalu nad Kanalom je kolono pričakovalo okrog 200 ljudi, ki so z vzkliki in petjem nakupili svoje knjige. Tudi tu je zinesek razprodanih knjig dosegel 23.236 lir. Na Banjšcah je bi! v množici ljudi, ki je čakala kolono, tamkajšnji župnik Alojzij Lojk stal poteg zastave in po kratkem go\oru prvi kupil knjigi »Znanost in praznoverje« in »VKP (b)«. Na Banjšcah je bilo razprodanih knjig 4a 7422 lir. Skupno je bi lov teh dveh dneh razprodanih za 121.353 lir knjig. V desetih minutah je sedem mladink iz Lipice in Testeni razprodalo 58 izvodov »Primorske borbe«. Tudi to dejstvo je jasen dokaz pridnosti naše mladine in zavednost vsega našega ljudstva. Prišli so stari očetje in mamice, da si izberejo knjigo, ki jo bodo čitali v dolgih večerih. TAKO MISLIJO V L0ZCU IN SLEHERNI SLOVENSKI VASI v vsaki še tako Veliko se je razpravljalo o naši knjigi ta mesec. V sleherni vasi so se posvetovali, katere bodo kupili, kakšne so te knjige in koliko stanejo. Peternel jeva mati, stara kmečka ženica v vasi Lazeč sc 'je oprijela dela. Vas je majhna, malo mladine je, pa je tudi mati pobirala in pomagala. Nekomu je treba sporočiti, kako gre delo od rok, zato je sama stopila proti Idriji in tam sem jo srečal. Kar veselje jo je bilo pogledati, starost se je nekam umaknil«, kakor pomlajena nam je zaupala. Knjige moramo kupiti, jih bomo čitali, ko bodo dolgi večeri. Če jih kupimo, zdaj je ravno pravi čas. Pri nas smo. revni,-zbrali pa smo 500 lir. Saj ni dosti, nekaj pa je le. Danes pa moramo povedati o tem na višjem odboru in mudi se mi.«. Oziral sem se za njo, kako je hitela, in šele ko sem jo izgubil iz pogleda sem začutil, koliko ljubezni do naše knjige, ki je bila prav tfid toliko preganjana, nosijo ljudje \ sebi. kako željno jo sprejemajo v svoje domove. Mi se ne čudimo nad tem spoznanjem. Zakaj pa ne? Zato ker so morali čutiti na vsakem koraku, v vsaki vasi, v T vsaki primorski hiši, borni koči. Pa smo le izbrali nekaj za nas. Aleksej Tolstoj: KRUH Nemalo je bilo takih, ki so s škodoželjnostjo čakali, da bi prišli Nemci. Strogi, v zelenosivih plaščih, v jeklenih čeladah. Nu — tega ali onega bodo javno naklestili sredi trga — ruskemu prebivalcu je kar v korist, če ga nekoliko ošvrkaš za njegovo svinjarijo. Pa bi se pokazali na križiščih dobrohotni šucmani. »Drži na desno!« Vojaški guverner z zlatimi naramnicami bi v avtomobilu pribrzel po osnaženem Nevskem prospektu, in okna v pekarijah, klobasarnah in pivnicah bi se zasvetila. In pitrski prebivalec bi, srečen, kakor da je pravkar zlezel iz kopeli, krenil po desni strani pločnika. Taka neotesanost, da bi razglašal: »Kdor ne dela, naj ne jé«, ne bi Nemcu niti na misel prišla. Tisti, ki so služili v bivših ministrstvih in oddelkih, v bankah in velepodvzetjih — po novem pa v poverjeništvih — glede na skorajšnji prihod Nemcev nikakor niso imeli razloga, da bi se vezali z boljševiki. Naj le sami krmarijo državnemu stroju. Tu ni šlo za to, da se na mitingu s pestjo tolčeš po mornarskih prsih: »Novi svet, vidite, moramo zgraditi s svojimi lastnimi rokami...« »Gradite, dragi tovariši, kar gradite!« In kakor podgane zapuščajo ladjo, tako je bilo sleherni dan čedalje več višjih in nižjih uradnikov, ki so zaradi bolezni ali pa tudi brez vsakršnega opravičila nehavali prihajati v službo. Sabotaža se je znova kakor kuga širila od dne do dne — in se čedalje globlje prepajala s političnim bojem. Za gosto zavešenimi okni, med tem ko so v paradni vhod postavili mlečnobradega gimnazijca z brovningom, so se uradniki zbirali okrog železne pečice, v kateri je prasketala oglena žerjavica, ter obnavljali starovezno pitrsko domačnost — in ob službenoslovesnem »vintu«1 izmenjavali pikre misli: »Da-a, gospoda,.. Videti je, da Nikolaj ni bil tako neumen... E-he-he ... Premalo so jih bili, premalo obešali... Kaj bi govorili: vsi so dobri ljudje ... Prostosti se jim je zahotelo, zvabilo jih je v zelje... Zdaj pa imate zelje ... Toda v Smolnem, vaša prevzvišenost, so pri njih vsako noč orgije, take, da se človeku kar — lasje ježijo...« Oblaki dima od dveh žarkih ognjev so zagrinjali stebre Tavriške palače. Teptaje s klobučevinastimi škornji in poploskavaje z rokami v volnenih palčnikih, se je pred vhodom sprehajala oborožena straža. Luč je motno gorela. V vežah je bila ledena megla. V veliki dvorani je zasedala Tretja vseruska skupščina sovjetov. Na klopeh, razpostavljenih po amfiteatru, je bilo tesno in hrupno — vojaški plašči frontovcev, kratki kožuhi, ubate kučme in vatirani suknjiči delavcev. Pod steklenim stropom velikanske dvorane — sopara, polsvetloba ... Hrum glasov se je naježeno polegal. Brade in neobrita lica so se podpirale s pestmi. Vdrte oči so se bleščale. Govornikove besede so zbujale na shujšanih, prstenih obrazih gibanje strasti. Kakemu stavku je že nasproti zagrmelo ploskanje težkih dlani, ali pa se je vzdignilo mračno mrmranje, ki so ga trgali rezki žvižgi, in predsednikov zvonček je moral dolgo cingljati... Debate so se končevale. Na govorniški oder, ki je stal pred visoko predsedstveno mizo, se je s stranske klopi naglo vzpel po gosposko oblečen človek tolstih lic. Vzel je kučmo z glave, si razpel janjčevinasti ovratnik in z debelim, hripavim glasom začel: ».. . Nikoli nobeno nasilje in nikake odredbe Sovjeta ljudskih komisarjev nam ne bodo vzele pravice, da govorimo v imenu vse ruske države. Ustavodajna skupščina je razgnana, toda Ustavodajna skupščina živi, in njen glas boste slišali...« Govoril je član stranke eserov. Za njegovim hrbtom je predsednik Volodarski stresal zvonec, ne da bi ga bilo slišati. Rjovenje se je valilo po klopeh amfiteatra sem ter tja: »Marš ven! Dol! Ven!« Govornik, oprt na pesti, je £ krivim nasmeškom gledal v tisto stran. Ko je hrup nekoliko potihnil,’ jé znova' hapèl debele ustnice in zabučal: »... Po oktobrskem prevratu, ko ste Se vi, tovariši povzpeli na oblast, bi bilo naravno pričakovati, da ne boste odpirali fronte pred nemško invazijo... Ali vsa politika ljudskih komisarjev se zločinsko brani cvreti razgaljanje fronte ,..« Vzbuh krikov. Nekdo v vojaškem plašču se je na petah zakotalil po radialnem prehodu z vrha proti odru. Prestregli so ga in ga pomirili... »... Ako hočete mir,« je bučal tolstoličnik, »tedaj predvsem ne smete dopustiti, da bi Svet ljudskih komisarjev v vašem imenu izdajalsko sklenil poseben mir...« Amfiteater je zarjovel, glave so se zamajale, rokavi zamahali. Kakih deset ljudi v plaščih se je zagnalo nizdol. Govornik je urno del kučmo na glavo, se zgrbil in odšel na svoje mesto. Ko je predsednik z zvenenjem dosegel, da je spet nastala tišina, je dal besedo Martovu. Martov, član osrednjega odbora menjševikov, v površniku z odtrganimi gumbi, je stegnil jabolko suhega vratu izza pa-hovke, vrgel jetični obraz z redko bradico nazaj, da bi videl poslušalce skozi umazana stekla ščipalnika; ki mu je bil zdrknil na konec nosu — in jel tiho, a razločno in posmehljivo govoriti o tem, da ga prav današnja izjava zastopnika mirovnega odposlanstva v Brestu Litovskem o nameri, da ne bodo več popuščali nemškemu imperializmu, navdaja z globokim zadoščenjem ... Amfiteater je napeto utihnil. Napeto zanimanje pri predsedstvu. Martov si je z dvema prstoma popravil ščipalnik. Jetična lica so se mu vgreznila. »Izjavljam, tovariši, da je politika sovjetske oblasti spravila rusko revolucijo v brezizhoden in brezupen položaj... Sami sklepajte, kaj to pomeni. ..« V predsedstvu so nekateri glasno zakleli. Na klopeh menjševikov in eserov so zaploskali. V centrumu in na levem krilu so boljševiki zateptali z nogami in zagnali krik: »Izdajalec!« Vzdignil se je hrup in medsebojno zmerjanje. Neki nizek, brkat človek v finski kučmi je s hli-pajočipi glasom ponavljal: »Povej — kaj naj storimo? Kaj nam je storiti, povej?« Za Narvskimi vrati, na levo od ceste, v delavski naselbini, razmetani po močvirnatih puščah, je v eni izmed hišic, ki je od starosti visela na stran, Ivan Gora, kovač Putilovske tovarne — nosat dvaindvajsetleten fant visoke postave — snažil puško; dele zapirača je bil položil nà mizo, kjer je v skledici na olju plavala lučka. Dva dečka — enemu je bilo enajst, drugemu šest let — Aljoša in Miška — sta z zanimanjem gledala, kaj dela s puško. Ivan Gora je imel tu pri vdovi Karasjevi svoj kot. Mamica je bila že zjutraj odšla z doma in ni bila pustila nič jesti. Ivan Gora je bil na trskah segrel čajnik in s kropom napojil malčka, da sta nehala jokati. »Nu zdaj je čisto,« je z osornim glasom dejal. »Poglejta — tako vložim zapirač. No-ter! Na-red! Streljaj po sovražnikih delavskega razreda ...« Zasmejal se je in vrgel oči po Aljošku in Mišku. Starejšemu so se suha lica zgrbančila v nasmeh. Ivan Gora je vrgel jermen puške čez ramo. Zapel je kopčice krznene suknje in si pomaknil vojaško kučmo iz umetne jagnječevine na obrvi. »Nu pa spet grem, otroka . .. Glejta, da ne bosta uganjala razposajenosti, ko mene ne bo ...« Ravnina za mestom se je sinjala v snegu. Mesec je bil obdan z bledimi kolobarji. Vgrezaje se s svojimi klobučevinastimi škornji, je Ivan Gora prišel do ceste, na saninec, in zavil na desno, v tovarno po prepustnico . .. Pri vratih v tovarno ga je zasrežen dedek pazljivo pogledal in mu dejal: »Na miting? Hajdi v kovaški oddelek...« 1 Vint — neka igra na karte. (Nadaljevanje sledi.) IN TAKO Mi Slovenci smo zelo nehvaležni ljudje. Tako nebeško lep košček zemlje nam je naklonila prijazna usoda in vendar se sami tega ne zavedamo. Samo krepko bi morali poprijeti in ustvarili bi z lastnimi rokami prekrasen zemeljski raj kakor ga zlepa nima tujina. Slovenskih goric ni nikjer drugod na svetu, malo je Vipavskih dolin, Sorško polje s prekrasnimi kulisami gora v ozadju je edinstveno. Ne mislim samo na naravno lepoto, mislim pri tem na čisto realno gospodarsko vrednost. Trdimo, da smo reveži, da nam je zemlja skopa, malo rodna. In vendar smo bogatini, da nas bi marsikdo zavidal in da nas tudi v resnici zavida. Po tujini se je klatil naš človek za kruhom, prekrasna slovenska zemlja nam je bila mačeha. Ali je res bilo to potrebno, ali se zares ne more živeti na tej zemlji? Ali nas je že preveč rodila slovenska mati, da nas Slovenija ne bi mogla prehraniti? Tako smo se otožno spraševali in begali v svet, v naših krajih je pa uspeval tujec. Ako se ozrem samo na kmetijstvo, ako torej pustim vse druge gospodarske panoge ob strani, se vprašam: ali res naša zemlja v najožjem smislu besede ne more prehraniti več ljudi, kakor jih je preživljala doslej? Ali ima naš kmet res premalo zemlje, ali ne more več živeti samo od dela na kmetiji? Ali je mogoče, da se naše kmetijstvo še bolj intenzivira, naša zemlja še bolj izkoristi, kakor se je izkoriščala doslej, ali ne? Lahko trdhn, da je naše poljedelstvo zares že intenzivno v primeri z drugimi deželami. Vendar še ni doseglo one najvišje točke intenzivne izrabe, da bi bil vsak napredek še izključen. Daleč smo še do one najvišje točke izrabe naših njiv, ki ne dopušča več dviganja pridelkov. Naša statistika izkazuje razmeroma zelo nizke pridelke, tako nizke, da bi morali vsi kmetovalci priti na kant, če bi bile vse številke točne. Ne bom raziskoval, odkod takšne številke, toda prav zares so pridelki povprečno urejene kmetije mnogo višji, kot pa jih čitamo v raznih izkazih. Tudi take viške pridelkov dosegamo, da prav nič ne zaostajamo za inozemstvom, Seveda so to posamezni primeri, merodajno je pa le poprečje pridelkov, ki ga pa le zelo težko pravilno izračunamo. Če pišejo tujci, da pridelajo krmilne pese 1000 do 1200 q na ha, jim lahko povemo, da smo tudi mi letos pridelali po 10 vagonov pese, po 36 q pšenice, po tri vagone krpmpirja itd., In vendar nismo še uporabljali pri tem najvišje količine umetnih gnojil. Vina nam lahko dajo naše gorice 60—80, tudi 100 hi na en hektar, eno drevo nekaj stotov sadja itd. So to posamezna posestva, posamezni TUDI BO! primeri, toda prav ti primeri nam kažejo, kaj je mogoče doseči na naši zemlji, v našem podnebju. Če v vzornem vinogradu priteče iz trt 60 hi najboljšega vina, v sosednem pa komaj 20 hi kislega, ni temu kriva priroda, zemlja, podnebje, temveč je vzrok nekje drugje. Vzrok je v neznanju, v mali uporabi proizvodnih sredstev, po domače povedano, v premali porabi gnoja, gnojil, strojev, delovnih sil, zaščitnih sredstev, znanja. Za vse to je potreben denar, bi me kdo zavrnil. Res je. Toda tudi to je res, da denar ni nekaj takega, kar ti more dati samo priroda; denar je človeški izum, ki ima v socialistični družbi čisto drugačen značaj, kakor ga ima v kapitalističnem svetu. Ker ni imel naš kmet dovolj proizvodnih sredstev, zato je odganjal svoje otroke v svet za zaslužkom, zato je bila njegova kmetija vedno v istem in enakem stanju, kakor jo je podedoval od očeta, oče pa od deda in tako nazaj v preteklost. Zelo zanimiva bi bila razprava o tem, koliko smo v kmetijstvu napredovali, recimo, v zadnjih petdesetih letih. Najbrž bi bili zelo nezadovoljni z izidom te preiskave. Gotovo smo stopili za korak naprej v nekaterih ozirih n. pr. v uporabi strojev v kmetijstvu, tudi življenjska stopnja našega kmeta se je gotovo zvišala, življenje samo je postalo udobnejše z uvedbo modernih pridobitev, skupni dohodek iz kmetijstva je pa ostal na isti višini kot na koncu preteklega stoletja. Torej le skromen napredek v tako dolgi dobi. Na zunaj se naše polje, naši vinogradi, naši sadovnjaki niso prav nič spremenili. Po naših hlevih životari prav takšna goved kot na začetku našega stoletja. Mlečnost se ni nič zvišala, s krmo nam gre prav tako trda kot nekoč. In vendar človek tudi v petdesetih letih lahko izpremeni prirodo, spremeni njive in vrtove, sadne krevlje v stasila drevesa, kamenite goljave v zelene gozdove. Tako smo se privadili naši pokrajini, da si že drugačne predstaviti ne moremo. Kjer leži močvirnat travnik, menimo, da sploh kaj drugega tamkaj biti ne more, ali celo ne sme. Včeraj sem videl košček naše zemlje, ki mi je prav močno k srcu prirastek Trideset let sem ga gledal v sanjah, sedaj pa pri belem, sončnem dnevu. V nekaj urah sem ga preletel in na kraju sem se povzpel visoko, da je ležal pod menoj kot pisana podoba. Zapustil sem ga neuk mladenič. Povrnil sem se strokovnjak. Spominom otroških dni so se pridružila strokovna razmišljanja. Ali poznate prelepo Vipavsko dolino? Opisovali so jo pesniki v krilatih besedah. Govorili so o lepoti in dobrem vipavcu. Niso pa povedali, da se tamkaj trudi borni kmetovalec, ki se le s težavo preživlja, če je sploh mogoče govoriti 0 nekem življenju na tej skopi zemlji. Vsaka zaplata zemlje med skalami je obdelana, v sredi po dolini se pa vlečejo prazni travniki na debeli zemlji. Letos so vsi rjavi bili od vročine. Pod hriboffl se pa vije bistra rečica v smeri pr°1 morju. Ali menite, da mora biti prav ta ko in samo tako? Da namreč pridobivalo na debeli zemlji za svojo živino paa<| kmetijsko proizvodnjo. Le to pravinn preobraziti moramo našo kmetijo tako. da je čez 20 let ne bo nikdo več poznal' če ne bo sam doživljal te spremefflbe' Kjer je pusta skala in goljava sedaj, bodo zelenili gozdovi, čeprav še mladi, Pa vendar že gosti in zeleni. Zeleni gozd1 bodo odpravili poplave in burjo. ®urja nam bo dajala elektriko, elektrika bo napajala njive. Močvirnatega sveta no sme biti več v naši deželi. Najmanj ^ tisoč hetarov njiv, če že ne vrtov, boffl° pridobili z osuševanjem sveta. PotoK®' reke in rečice bomo s talno vodo, kjer j® to potrebno, znižali,.jo redili po potret» s poplavo ali pa sušo, kakor bomo žele»' Tudi suhe krajine bomo odpravili. Dvig nili bomo talno vodo, kjer je to PoiI®.j. no, znižali jo bomo, kjer mora tako b»1’ Trsi bodo stali v širokih vrstah na žicp napeljani. Med vrstami bo vrnel motori» plug in okopalnik. Elektrika bo nos»a gnoj, škropila trsje, stiskala grozdje, P»1 nila sode in steklenice. Do vrh sadneg8 Nadaljevanje na 5. strani. postat |\HI\(j Vatikan Kuna ne jé gob, vendar pa je zvezana z njimi z verigo prehrane. Prehranbena veriga je veriga, po kateri prehaja sončna energija od bitja do bitja, po kateri prehajajo atomi snovi, ki so jih nabrale in usrkale rastline. Toda gozdni ujetniki niso zvezani samo z verigami prehrane, so še druge verige. Kalifornijska žolna je priklenjena h gozdu z dvojno verigo: prva nas pelje k hrastu, ki radodarno zalaga žolno z želodom; druga nas vede k rumenemu boru. Žolna pa ne jé borovih češarkov. Bor ji je potreben za drugo. Služi ji namreč za shrambo. V vsako vdolbino borovega debla vlaga žolna želodova zrna za črne dneve, za zalogo. VHOD PREPOVEDAN Mali gozdni svet je samo eden med mnogimi malimi svetovi našega velikega sveta. Na zemeljski krogli niso samo gozdovi, temveč tudi stepe, puščave, gore, tundre1, morja in jezera. Kakor v gozdu tako so tudi v stepi nevidni zidovi, ki delijo stepo na razne male svetove. Vsako morje je razdeljeno na mnogo podvodnih nadstropij. Ob obrežju Črnega morja je sedem takih nadstropij. Samo da tu nadstropja ne gredo od tal navzgor, marveč od vrha navzdol. Prvo nadstropje se drži obrežnega skalovja. Tu prebivajo mrežev-ci (aktinije), rakovice, školjkovci. Niže, v drugem nadstropju, tavajo po pesku raki samotarci, rijejo v pesku morske mrene. Še niže, v četrtem nadstropju, živijo ostrige. Najnižje nadstropje je prepojeno s strupenim plinom, žveplenim vodikom. Pa niti to nadstropje ni prazno. V njem so se_ nastanila bitja, ki so se prilagodila razkrojevalni kemični sili; to so bakterije žveplenega vodika. Kar je za druga bitja strup, je zanje vir življenja. Na svetu je okrog milijon različnih vrst živali. In sleherna vrsta živi v svojem malem svetu, kateremu se je prilagodila. Nekatere žive v vodi, druge na suhem. Te ne prenašajo svetlobe, druge ne ljubijo teme. So živali, ki se zarijejo v suhi žgoči pesek, medtem ko ^ se druge dobro počutijo samo v močvirju. Kjer je za nekatere napisano: >Vhod prepovedane, velja za druge napis: »Dobrodošli!«. Kjer je ribam pod smrtno nevarnostjo bivanje prepovedano, je za ptice raj. Z gostim drevjem porasla mesta so ugodna za mahove, zakaj drevesa potrebujejo svetlobo, mahu pa prija senca. Na zemlji ne najdeš praznega kotička, kamor se ne bi vrinilo življenje, zakaj, kjer ne more živeti to bitje, lahko živi drugo. Na tečaju in na ravniku, na vrhuncih gora in v globočinah morja — povsod so živa bitja, katerih dom je prav tam in nikjer drugje. Le poskusite preseliti belega medveda v tropski gozd. V tropskem ozračju se bo zadušil kakor v parni kopeli, ker ima tak kožuh, ki ga ne more sleči. Stanovalec tropskih krajev, slon, bi zmrznil v sne-govih Arktike, saj hodi okrog gol, kakor je primerno v gorskem kopališču. Samo na enem mestu na zemlji se srečata beli medved in slon, tam, kjer vidiš živali vseh zemeljskih širin, kjer žive nekaj korakov od gozdnih živali stepne živali in poleg njih gorski stanovalci. To mesto je živalski vrt. V njem je Južna Afrika poleg Avstralije, Avstralija pa je samo dva koraka od Severne Amerike. V živalskem vrtu so se zbrale živali iz vseh krajev sveta. Pa se niso same tu zbrale, zbral jih je Človek in jih tu namestil. Človek pa ima tudi veliko opravila s to živo zbirko. Zakaj vsaka žival je vajena živeti v svojem posebnem malem svetu. Njeno bivališče je treba tako prirediti in opremiti, da je podobno tistemu malemu svetu. Tej je treba pripraviti ocean v bazenu, drugi peščeno puščavo na ploskvi dvajsetih kvadratnih metrov. Treba je poskrbeti, da so živali site, in paziti istočasno, da ne požro druga drugo; da ima beli medved mrzlo vodo za kopanje; da so opice na toplem: da dobi lev o pravem času obrok surovega mesa; da ima orel dovolj prostora, kjer more razprostreti svoja krila. Človek je na umeten način zbral na eno mesto stepne, gozdne, g°r; ske, ravninske in vsakovrstne žival» zato jih mora obdati z umetno d3" ravo, da ne poginejo. No, kakšna žival pa je človek-stepna, gozdna, gorska,? Ali je mogoče imenovati človeka) živečega v gozdu, »gozdnega čloV3' ka«, a človeka, ki živi na močvifj11) >močvirnega«? Razume se, da ne. Saj človek, ki živi v gozdu, živeti tudi v stepi, in človek, ki živj na močvirju, se bo kar rad presek v kakšen suh kraj. Človek živi povsod. Na zeumj skoraj ni mesta, kamor ne bi niog6* prodreti, nikjer ga ne more zadf' žali napis: >Ljudem je vhod prep0' vedan«. Papuanci so devet mesece' preživeli na plavajočem ledu. Pa & bi se bili namenili potovati v nai' bolj vročo puščavo, bi se jim pot°' vanje prav tako posrečilo. Človek je povsod prodrl: na vr' hove gora in v globočine morja, v puščave Sahare in snežne dežel® Arktike, v zemeljsko notranjost k1 v višino stratosfere. Ni pa bilo tako, ko ni bil človek še tako svoboden in močan. SREČANJE S PREDNIKI Pred milijoni let so rasli na in®’ stu sedanjih hrastovih, jesenovih» bukovih gozdov povsem drugi gozde vi, z drugimi drevesi, drugimi žival' mi, drugimi travami. V teh gozdovih so rasile brez®-lipe in javori poleg mirt, lavorj®' in inagnolij. Lesnika in vinska trt® sta rasli v soseščini in ne daleč e® pohlevne vrbe žalujke so cvetela k»-frova in ambrova drevesa. Veliki hrasti so bili pravi priti1’ kavči poleg ogromnih mamutovih dreves. Če bi naš gozd primerjali s his0, tedaj bi bil tisti starodavni gozd prr vi nebotičnik. Svetlo in živo je bilo v gornjih nadstropjih »nebotičnika- . Med ogroa1’ nimi živobarnimi cveti so vreščal® in plahutale pisane ptice. Na vejic®' so se gugale opice in se v skokih P°' ganjale z drevesa na drevo. * Tundre so velike močvirnate pl?' njave. ki se raztezajo na severu Husu in. Sibirije do Ledenega morja- Porast so z mahovi; gozdov ni, tla so po veči®1 zamrzla. (Op. prev.) (Nadaljevanje sledi-) Nadaljevanje s 4. stranL drevja boš segal z golimi rokami in obi-ra sad. Med sadnim drevjem bo rasla zelenjava in jagode. Njive bo obračal faktorski plug, pridelke bo spravljal 5 r°j. Kosec bo z eno roko zvijal ciga-feto, z drugo bo pa vodil samohodno Osilnico. Po zelenih, bujnih umetnih ravnikih se bo pasla zajetna živina, de-el)a bo pa glavna krma in pa seno z zasejanih travnikov. Na njivah se bodo ‘•ta umaknila drugim posevkom in nasa-“oin. Pridelovali bomo razno seme, ki 8a dosedaj komaj najdemo po naših njivah. S semeni bomo dobro zaslužili; pridelovali bomo seme detelje raznih vrst, trav in zelenjadnic. Krompir nam bo zvest prijatelj in hvaležen plačnik skrbi, 1(1 mu jo bomo posvečali. Naše njive bodo lepo zravnane, pravilne oblike in velikosti. Potoki bodo tekli naravnost, brez ovinkov. Priroda postane še mnogo lepša, če človek položi svojo delovno roko nanjo. Krotka in usmerjena postane, izgubi divjino, neurejenost. Lepa je divja zmeda naših njiv in travnikov, koristna pa prav nič. Še lepše in koristno poleg vsega tega pa je lepo urejeno Šimo polje. Nimam prividov ali bolne fantazije, kakor bi kdo utegnil misliti, temveč čisto jasne poglede v bodočnost. Novi rod bo preobrazil zunanje lice naše kmetije, naše dežele sploh. Delo pridnih rok v načrtnem socialističnem gospodarstvu bo ustvarilo čudež, ki ga danes že slutimo in občutimo. FIZKULTURA TEKMOVANJE ZA FIZKULTURNO ZNAČKO »ZREN« SE JE PRIČELO V VZHOONOPRIMORSKEM OKROŽJU! Ce pogledamo število prijav po ^ključku prvega prijavnega roka v ■'ašem okrožju, lahko mirno trdimo, ^ je mladina pravilno razumela tekmovanje za fizkulturno značko, da se je mladina v kratkem roku teoretično in praktično dobro pripravila. 2e sa-®o dejstvo, da je med številom prijav največ kmečke mladine, mladine, ki ne prebiva v mestih, nam jasno Pove, da vedno bolj prodira fizkul-iura v naše vasi. Prvi prijavni rok za tekmovanje, ki je bil zaključen 15. oktobra nam izkazuje sledečo statistiko: Okraj prijav Ajdovščina 315 Tolmin 187 Idrija 92 Postojna 76 Grgar 50 Ilirska Bistrica 47 Koper 7 Skupno število prijav v prvem Prijavnem roku je registriranih 774. V nedeljo dne 20. oktobra je bila otvoritev tekmovanja za fizkulturno značko iz prve obvezne skupine |o6ka 7, pohod na 10 km, 15 km in '0 km za vse stopnje značke. Kljub zelo slabemu vremenu, saj je ves dan dežvalo skoro po vseh okrajih, je prišlo na start polovico vseh pri-iavljencev, da tekmujejo za fizkulturno odlikovanje. V okraju Ajdovščina se je zbralo ^85 tekmovalcev, ki so prišli iz zelo °ddaljenih vasi, ter se zbrali ob 8- uri zjutraj v Bratinovi dvorani, kjer se je izvršil zdravniški pregled, fo zdravniškem pregledu bi se moral 'zvršiti start, kar pa je bilo nemogoče izvesti zaradi naliva, ki je bil ves dan. Namesto tega je zbrane tekmovalce pozdravil predsednik okrožnega centra ZREN-a tov. Gruden Maks, ki je imel enourno predavanja o pomenu tekmovanja za ZREN in razložil glavne organizacijske obrise tega tekmovanja. Nato so v kino dvorani zbranim tekmovalcem predvajali filmski ted-dnik. V drugih okrajih, kjer ni toliko deževalo, so tekmovanje izvedli in število tekmovalcev je bilo veliko. Tekmovanje so izvedli v okraju Tolmin, kjer je tekmovalo 121 tekmovalcev, ki so vsi napravili izpit. Najboljši časi tekmovanja so bili: pohod na 20km: 2 uri 53 minut; na 15 km: 2 uri 22 minut; na 10 km: 1 uro 29 minut. V Idriji je tekmovalo 53 tekmovalcev; izpit je napravilo 51 tekmovalcev; v Grgarju je tekmovalo 28 tekmovalcev, izpit so napravili vsi; v Postojni je tekmovalo 76 tekmovalcev, izpit jih je napravilo 72; v Ilirski Bistrici je tekmovalo 47 tekmovalcev, izpit so napravili vsi. Skupno je torej tekmovalo 325 tekmovalcev, od katerih je napravilo 319 tekmovalcev izpit. Kljub naporom, saj so nekateri tekmovalci potrebovali 1 do 2 uri hoda, da so prišli na start, kljub dežju, ki je tekmovanje na progi oviral, so tekmovalci dokazali svoje zmožnosti; dokazali so kako se premaguje težave, dokazali so kako je treba tekmovati ter slediti vzgledom naših partizanov, ki so kljub dežju, mrazu in snegu premagovali vse napore. Mladina ali si že vključena v tekmovanje za ZREN? Tekmovanje za ZREN jača naše sposobnosti pri obrambi naše svobode! V NEDELJO, 27. OKTOBRA, SE NADALJUJE TEKMOVANJE ZA »ZREN« IZ DRUGE SKUPINE, TOČKA I IN 4 Okrožni center ZREN-a obvešča Vse tekmovalne komisije in vse tekmovalce, ki.so se prijavili za tekmo-Va>ije, da se vrši ’ v nedeljo dne 27. °ktobra izpit iz II. skupine in sicer: lek na 60 m in 100 m; ter kolo na božno zavoro na 500 metrov. Tekmo-Valne komisije naj pripravijo tekmo-Vanje tako, da se bo v dopoldanskih brah opravil izpit iz teka na 60 m in 100 m ; v popoldanskih urah pa izpit : kolo na nožno zavoro. Komisije, ki še niso opravile tekmovanja iz prve obvezne skupine Pohoda, naj to tekmovanje prihodnjo bodeljo ne nadaljujejo, temveč naj pristopijo k izpitu iz tekmovanja v II. skupini. Za komisije, ki pohod II. skupini. Za komisije, ki pohoda tekmovanja. Vse tekmovalce obveščamo, da je izdal okrožni center ZREN-a legitimacije za tekmovalce, ki se dobe pri okrajnih tekmovalnih komisijah ZREN-a, proti plačilu 20 lir. Vsak tekmovalec vpisuje v to legitimacijo sam rezultate tekmovanja, ki jih mora vsaka tekmovalna komisija takoj drugi dan po tekmovanju objaviti v kraju tekmovanja na oglasni deski, ki mora biti na vidnem mestu. V legitimaciji mora biti tudi potrjen zdravniški pregled tekmovalca. Okrožni center ZREN-a. 20. OKTOBRA 1040 SE JE PRIČELO NOGOMETNO PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE V nedeljo se je pričelo nogomet-n° prvenstvo Julijske krajine, kjer ^delujejo tudi fizkulturno društvo Postojna, fizkulturno društvo Ajdov-sčina in fizkulturno društvo Izola iz ' zhodno-primorskega okrožja. Ostala fizkulturna društva iz Julijske krajine, ki sodelujejo v tem tekmovanju so: Gaslini, Tovarna stro-16v> Ronchi, Muje, Montebelo, Pon-zianina, društva'Trst, Pulj, Raša, Gradiška, Servolana, Krmin, Gorica in Tržič. V nedeljo je bila odigrana v Postojni tekma med F. D. Postojno in Ponzianino, ki se je končala z zmago Ponzianine z rezultatom 5:3. V nedeljo dne 27. oktobra igra F. D. Postojna prvenstveno tekmo v Tržiču; fizkulturno društvo Ajdovščina pa igra prvenstveno tekmo v Raši. Fizkulturno društvo Ajdovščina odpotuje v Rašo v soboto dne 26. oktobra in sprejme še nekaj potnikov, ki bi šli v Rašo na izlet. Odhod na Titovem trgu v soboto ob 14. uri, cena tja in nazaj 300 lir. PRVENSTVO SLOVENIJE V TEKU ČEZ DRN IN STRN V nedeljo dne 20. oktobra se je ''"'•Šilo v Novem mestu prvenstvo v čez dm in stm, ki sta se ga ude-ezila poleg fizkultumih društev iz 1 'ovenijo tudi Fizkulturno društvo iz stojne, ter F. D. Rudar iz Idrije. Tekmovalci, ki so zastopali “modno - primorsko okrožje, so do-seSK zelo lepe rezultate, za kar jim Je izrekel okrožni fizkulturni odbor Priznanje. Rezultati tekmovalcev so bili naslednji: Mladinci na 1200 m dolgi progi: II. mesto Tratnik Slavko, F. D. Idrija. Članice na 900 m dolgi progi: IV. mesto Permozer Lavra, F. D. Postojna. Mladinke na 600 m dolgi progi: IV. mesto Premru Marija, F. D. Postojna. Poglejmo, kaj delamo Na Ravnjo pri Štjaku je prišlo 22 mladincev in mladink iz Gaborjev na Vipavskem, da pomagajo pri čiščenju ruševin in raznih drugih obnovitvenih delih. Domača mladina jim vneto pomaga. V teku novega tekmovanja je vas Kneža v Tolminu naredila naslednja dela: Mladina je očistila dvorano, ki je bila prej zapuščena in jo na novo prepleskala. Vas je dobila zunanjo elektriko in razsvetljavo, prav tako so očistili vso vas, na novo pa popravljajo vodovod. Če danes stopiš v Knežo, opaziš vsepovsod skopane jarke, kamor bodo na novo položili vodovodne cevi in uredili vaški vodovod. Do sedaj so napravili že nad 1100 udarniških ur. V teku tedna za našo knjigo se je v marsikaterem kraju povečala domača knjižnica ali skupna knjižnica, v več primerih pa so se ustanovile knjižnice na novo. Svojo knjižnico so ustanovili delavci žage Rizzato in si nabavili za več tisoč lir dobrih, slovenskih knjig. V Šebreljah je v popravilu 36 kmečkih poslopij, ki jih bo treba čim prej pokriti. Opeka je sicèr že dobavljena, toda zložena je ob glavni cesti. Vprašanje je bilo, kako spraviti material v vas samo. Na širšem sestanku je padel predlog, da bi se izvedla udarniška nedelja voznikov iz vsega bivšega cerkljanskega okraja. Udarniške vožnje so se udeležile vasi Cerkno, Podlaniše, Kladje, Cerkljanski Vrh, Planina, Ceplez, Lahinje, Poče, Gorje, Novaki, Trbenče in Zakriž. Šebreljci so do sedaj napravili 5478 prostovoljnih delovnih ur. Tolminski čevljarji, združeni v lastni zadrugi, zvišujejo svojo produkcijo, da ne bi zaostajali za drugimi čevljarskimi zarugami v Jugoslaviji, kamor si želijo biti v najkrajšem času priključeni. Mladina iz tovarne >Sikla« je v Volčah izvedla udarniško nedeljo in je 36 mladincev in mladink napravilo skupno 222 ur. Razkladali so opeko, čistili ruševine in spravljali seno v shrambe. Železničarji iz Šent Petra na Krasu imajo svoj lastni fiz-kultumi aktiv, tako da se poleg dela za obnovo domovine udejstvujejo tudi na fizkulturnem polju. V prvem dnevu tedna >Za našo knjigo« je mesto Idrija zbralo 355.000 lir, ki jih je prispevalo organizirano delovno ljudstvo. Grgarski okraj je v okviru tedna >Za našo knjigo« obiskala avtokolo-na, ki prodaja slovenske knjige, in je ljudstvo grgarslcega okraja, ki ne slovi za najbolj bogatega, kupilo za 54.903 Ur raznih knjig. To je jasen dokaz, da hočejo ne le obnovo svojih požganih domov, ampak tudi obnovo lastne izobrazbe. Ob nabilo polni dvorani v Tolminu je igralska skupina iz Ajdovščine podala rusko komedijo »Tuje dete«, ki je bila »prejeta z razumevanjem in z odobravanjem vseh prisotnih. Cenkljani so s cvetjem pričakali potujočo knjigarno in v poldrugi uri pokupili nad 300 knjig v vrednosti za 31.000 lir. Razprodaja knjig se bo nadaljevala. Žene iz Bače pri Modreju in postaje Sv. Lpicija so z lastnimi močmi popravile 1000 m ceste. Med udeleženkami je bila tudi 72 letna Koba-lova mati, ki je dajala zgled vsem ostalim. Dijaki srednje šole v Idri ji so samostojno priredili Gregorčičevo proslavo. Z izbranim programom, ki so ga naštudirali sami, - so presenetili svoje tovariše in profesorje, ki kaj takega niso pričakovali. — Vrednost udarniškega dela, ki je bilo do sedaj izvršeno v postojnskem okraju, znaša 867.435 lir. Delno so obnovili 10 stanovanjskih hiš in 9 gospodarskih poslopij, popravili 11 km ceste, izkopali več vodnjakov in obnovili eno zidano opekamo. V okraju Tolmin so v novem tekmovanju do sedaj popolnoma obnovili 3 gospodarska poslopja, delno obnovili 6 stanovanjskih hiš, 3 gospodarska poslopja, 1 skladišče, 1 javno stavbo, šolo in most. V okraju Ilirska Bistrica je bilo v prvem mesecu tekmovanja za priključitev delno obnovljenih 60 stanovanjskih hiš, v delu pa je novih 80 gospodarskih poslopij. NOGOMET V nedeljo je v Postojni gostovalo tržaško moštvo U. S, Servolana, zmagovalec v tekmah za pokal »Pino Cover-lizza«, kjer so sodelovala vsa naša moštva iz Trsta in okolice. Tako je bila ta tekma pomembna zlasti kot srečanje tržaškega pokalnega prvaka in prvaka cone »B« Slovenskega Primorja. Gostje so takoj v začetku izvedli močan pritisk, ki jim je prinesel vodstvo 2 :0. Nato pa so se znašli domači in s krasno igro dosegli pa Završniku in Turku izenačenje. V drugem polčasu se je napetost igre še stopnjevala, pri tem pa ni prav nič trpel tovariški odnos igralcev in prijateljski značaj tekme. Lovko in Strel sta postavila končni rezultat 4:2 za Postojno. To je bila ena najlepših nogometnih tekem v Postojni, saj smo poleg športnega užitka in zmage domačega moštva imeli priliko pozdraviti nadvse drage goste iz našega Trsta. KA) PIŠEJO ..PRIMORSKI BORBl“ KASTELEC IN SOCERB DELATA IN OBNAVLJATA Vasici Kastelec in Socerb v okraju Herpelje-Kozina nam lahko služita za vzgled zavednosti. Vsi so enotni, vsi marljivo delajo in si izboljšujejo svoje vasi. Socerb je močno poškodovan, več kot polovica vasi je porušene. Ko še ni bilo dovolj materiala, da bi lastno vas popravili, so šli pomagat drugim v okraju. Tako so v enem mesecu tekmovanja za priključitev k FLRJ osnažili vasi, popravili pota, očistili napajališča za živino ter izvršili očiščevilna dela pri porušenih izvršili očiščevalna dela pri porušenih stavbah, ki bodo sedaj popravljene, cesto proti Tatram. Tako so v enem mesecu izvršili: 63 moških in 43 žensk v 589 urah dela so napravili dela v vrednosti 17.670 lir ter pripravili 3420 kom. opeke iz ruševin, pripravili in speljali 38 m3 ka- menja za zidavo in 26 m3 gramoza. Vseh 8 voznikov v vasi je prevažalo material na mesto. Ker niso vsega zmogli, so mladinci samotež pomagali, le da je bilo delo izvršeno . Razen tega se vsi vaščani 1 krat tedensko zberejo in se izobražujejo na študijskem sestanku. Vasi so go-sjrodarsko slabe, kljub temu pa so zbrali 1750 lir, da si osnujejo vaško knjižnico. Dne 20. t. m. so slavnostno okrasili zborni prostor in po vasi razobesili zastave. Razdeljevali so nove izkaznice SIAU, ki so jih vaščani sprejemali kot odlikovanja za svoje delo v borbi in sedaj. Istočasno so se spominjali obletnice zavzetja Beograda. To slavje bo ostalo vaščanom v najlepšem spomina. NA RAVNAH PRI ŠTJAKU JE SPET ŽIVAHNO Spet se čuje med očrnelinii zidovi naša lepa partizanska pesem, ki jo spremlja hormonikar. Zdi se nam, da so se povrnili naši lepi partizanski časi, in naši mitingi. Med nas je prišlo 22 mladincev in mladink iz Gaberij na Vipavskem, da nam pomagajo pri čiščenju ruševin in drugih obnovitvenih delih. S pesmijo začnejo in končajo dnevno delo. Po vasi vidiš mladince v partizanski uniformi, ki te spominjajo na stare partizanske čase. Prav pridno so na delu od zore do mraka. Tekmujejo namreč z branjško četo. ki dela v Predmeji. Tudi domača mladina zvestp stoji ob strani, prevzela je nase skrb za kuhinjo, kruh in drugo, da lahko mladinci nemoteno in .icovirnno c!eli|n. Vas Ravne pri Štjaku, kakor tudi Gradišče in Selo so bile med prvimi vasmi na Vipavskem, ki so bile požgane. Požgali so jih fašisti že 16. maja 1945. Ob tej priliki so nečloveško mučili in pobili 13 talcev. Danes se pa dvigajo naše vasi iz ruševin. Zahvala gre vprvi vrsti naši zavedni, požrtvovalni mladini, ki dela z geslom: S Titom v borbi — s Titom v obnovi. DVA VAŽNA DOGODKA V IDRIJI V nedeljo, 20. oktobra, se je izvršila v Idriji v teku dopoldneva uvodna faza tekmovanja za ZREN. Tekmovalci so se zbrali na Titovem trgu pred Mestnim NOO, in sicer člani, članice in mladinci ter mladinke. Zelo pomembno je, da je dolgo vrsto tekmovalcev tvorilo vojaštvo, kar potrjuje naše prepričanje o res tovariških odnosih med vojsko inn civilnim prebivalstvom v vsakem oziru, v vsakem dejanju. Vez, ki jo je prekalila dolgoletna borba vseh poštenih ljudi proti fašizmu, je danes tem bolj čvrsta in tako stojimo še nadalje z našimi borci v isti in še močnejši fronti. Po pozdravnih in vzpodbudnih besedah tov. tajnika in politkomisarja majorja vojske ter ob koračnici naše rudarske godbe so se tekmovalci razvili v pohod in pričeli s partizanskim maršem. Ta dogodek je silen v zgodovini našega mesta, zato želimo vsem tekmovalcem res odličnega uspeha pri njihovem tekmovanju. Vsaj naj bo prežet z mislijo in parolo: »Za republiko naprej!« Drugi, nič manj važnejši dogodek, ki je bila otvoritev tedna naše slovenske je zajel Idrijo v precej velikem obsegu, knjige. Ob napovedani 13. uri sta pripe- ljala na Titov trg dva avtomobila. Pričakovala jih je v začetku kopica ljudi, ki pa je postajala vse večja in večja. Po kratki razlagi pomena tega tedna so naložili knjige po mizah pred Mestnim NOO in ljudje so z velikim zanimanjem in prepričanjem segli po nositeljici in učiteljici slovenske znanosti in kulture, poezije in umetnosti, zavedajoč se resnice, da je bila prav v naših primorskih krajih polnih 25 let preganjana slovenska beseda tako v govoru kot v pismu. Napočil je končno čas, ko vsak zaveden in pošten Slovenec in rodoljub lahko brez strahu seže po knjigi, ki mu v njegovem ljubem materinskem jeziku pripoveduje o vsem, kar ga zanima; od onih prvih plahih početkov skozi burje in viharje neusmiljenega časa pa do današnjih dni, ko vsako srce lahko spregovori, kakor želi. Prvi dan je bil zaključen z zelo zadovoljivim uspehom (do sedaj smo zbrali 355.000 lir, kar je vsekakor pomembna številka) in prepričani smo, da bodo tovarišice in tovariši še nadalje s prepričanjem in ljubeznijo segali po slovenski knjigi — prijateljici vseh poštenih in zavednih. Ervin-Ferdo. VISOKO CENIMO POMOČ SOSEDOV V slogi je moč — to je geslo, ki danes združuje tudi naše kmetovalce. Tako sé je minuli teden dogovorilo 26 voznikov iz Cerknega in iz bližnje okolice, da bodo šli z vprego pomagat požgani vasi Šebrelje. V Cerknem so naložili 20 kub. m gradbenega lesa, katerega so prepeljali na Stopnik. Naposled so naložili strešno opeko ter jo 4000 komadov pripeljali za kritje gospodarskih poslopij v Šebreljah. Z nepopisnim veseljem je ljudstvo pozdravilo požrtvovalne kmetovalce, kateri so jim pripeljali les in strešno opeko. Postregli so jim s kruhom in moštom. Vladalo je tako zadovoljstvo, da so jim vozniki obljubili še nadalje sodelovati z vprego pri nadaljnji načrtni obnovi požgane vasi. V naši vasi smo napravili pri naši obnovi korak naprej s tem, da smo si ustanovili Zadružno mizarnico, ki je že začela obratovati. Za začetek je pristopilo v to zadružno mizarnico 5 mizarjev, ki so si nadeli nalogo, dati zadružnikom na razpolago razno pohištvo po solidnih cenah, to je po cenah, ki bodo enake, ali pa še nižje, kot v tovarnah, kjer se dela s stroji. Tudi Stopničani so nam priskočili na pomoč pri napravljanju kope ter na ta način omogočili, da smo s skupnim delom pridobili 25 stotov oglja, katero bo služilo za pogon žage. Tako lahko smelo trdimo, da si danes tudi kmečko delovno ljudstvo z delom svojih rok ustvarja trdni temelj nerazdružljivega bratstva in enakosti. NA TOLMINSKEM OBNAVLJAJO Z LASTNIMI SILAMI Žene iz Bače pri Modreju in postaje Sv. Lucija so očistile in popravile okrog 1000 m ceste, ki pelje od postaje proti Idriji ob Bači. Dela se je udeležilo 52 žena, med njimi tudi 721etna Jožefa Kobal, ki je bila med najpridnejšimi in dajala zgled ostalim. Proti večeru, ko so se žene vračale proti domu, dobro zavedajoč se, da jih čaka doma še delo, se jim je raz KNEŽA PRI TOLMINU OBNAVLJA Tudi pri nas tekmujemo zn priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Naše ljudstvo hoče pokazati in podpreti naše napore za priključitev in hoče doseči to, kar je uaše, to za kar smo se borili. Zaveda se, da le s tem, če bomo skupno delali na vseh poljih, bomo z delom dosegli to, da nam bo svet pripoznal one pravice, za katere je padlo na tisoče naših bratov, najboljših sinov naše domovine. Zato pa hočemo pokazati z delom, da hočemo v novo domovino, v kateri bomo vsi srečno združeni z ostalimi brati, ki še sedaj trpijo pod vlado zaveznikov in pod njih okriljem skritimi fašisti. Naj navedemo še , kaj se je naredilo v raznih dnevih: Dvorana, katera je bila zapuščena, se je očistila in na novo prepleskala. Vas je dobila zunanjo električno razsvetljavo, Počistilo se je vas; vodovod se popravlja, kar pa še ni končano, ker je treba poprej stara cevi vse izkopati, potem šele na novo napeljati. Napravilo se je že nad 1.100 udarniških ur. Zato pa hočemo še nadalje ostati zvesti načelom: z delom za priključitev k Ljudski republiki Jugoslaviji in ne odnehamo, dokler ne bo zadnji naš kot priključen k domovini Jugoslaviji Kenda Ferina. obrazov bralo zadovoljstvo, da so tudi one pripomogle pri obnovi domovine; vračale so se prepevajoč. Kako ljudstvo samo rešuje socialna vprašanja, nam je dokaz mladina iz Hu-dejužne-Obloke, kjer je za onemoglega in bolnega vaščana Andreja Mauri napravila nabiralno akcijo in je zbrala različnega blaga v vrednosti 2300 lir. Kovačič Ljudmila. NAPREDNI KOVAČI Malo novic se sliši iz Cerkna. kol da bi se.tu nič ne delalo, pa to ne drži. Poglejmo samo v kovaško delavnico tovariša Močnika Alojza, katero je sam ustanovil lani v avgustu. Z orodjem, ki ga mu je še pustil okupator, se je vselil v zapuščeno vojašnico. Vsega mu je manjkalo, toda trdna volja in vztrajnost bivšega partizana je premagala vse težave. Danes je kovačnica že precej dobro opremljena z raznim orodjem. Ker je kraj povsem kmetijski, se v glavnem izdeluje pluge, brane, sekire in drugo kmečko orodje, kuje se vozove in konje. Osobje delavnice je danes naraslo od enega na šest: vodja, trije pomočniki in dva vajenca. Najbolj občutijo pomanjkanje težkega kladiva, zato so se obvezali, da bodo delali tedensko vsak po pet udarniških ur za napravo tega. Ti kovači — kladivarji novega časa, so s svojim delom pokazali in dokazali, da bodo delali za skupnost. Pri okovanju kmečkega voza delajo za tisoč lir ceneje kot drugi privatniki, no>a sekira stane pri njih 360 lir, par črtal za plug izdelajo za 350 lir, medtem ko stanejo drugje 500 lir, konja podkujejo za 250 do 500 lir, privatniki pa računajo 500 lir. Vprašali smo tovariša Močnika, koliko bi rabil za opremljenje delavnice, pa je odgovoril, da najmanj eh milijon. Ve, da danes za enkrat še ni mogoče, zato pa IkhIo v njegovi delavnici skušali s pridnostjo in vztrajnostjo pridobiti ta milijon, nekaj danes nekaj jutri. Življenje naše mladine na mladinski progi Na V. plenarnem sestanku so bile pred mladino postavljene tri glavne naloge: 1. učiti se, 2. gojiti fizkultu-ro (tekmovanje za Z R EN) in 3. udeleževati se dela pri obnovi naše domovine. Poglejmo, kako izpolnjujejo te naloge naši mladinci in mladinke na mladinski progi. Ideološka izgradnja je v brigad-nem štabu in v četah razdeljena po sektorjih. Najvažnejši je kulturno-prosvetni sektor, kamor spadajo vse kulturne prireditve, stenčas in dopisništvo. Vsako nedeljo se sestane kulturno-prosvetna komisija brigade, iz tega sestanka potem posamezni člani prenašajo naloge v čete. Študij se vrši vsak dan od 3. do 4. ure po-p. dne. Poleg politične literature, od katere največ predelavajo komsomolske brošure, se učijo tudi cirilico in srbohrvaščino, kot učni predmet imajo tudi matematiko, pravoslovje in strokovna predavanja. V čitalnik krožkih največ predelavajo tekoče dogodke, kaj govore na mirovni konferenci, sploh politični položaj doma in po svetu.'S posebnim zanimanjem sledijo mladinci naših brigad predavanjem, ki jih imajo člani glavnega štaba mladinske proge. Ti predavajo o zgodovini Slovanov, o znanosti, o razvoju človeštva, o socialnem in nacionalnem vprašanju, o literarnih delih Prešerna- Cankarja itd. Da mladinci in mladinke vsakovrstna predavanja tudi razumejo, priča živalana diskusija, katere se udeležujejo tovariši in tovarišice po vsakem predavanju. Prav prijetni so tudi zabavni večeri. Ena izmed brigad naredi kratek program, na katero prireditev povabijo tudi ostale brigade. Po prireditvi navadno brigada s povabljenimi brigadami zapleše kolo. Roko v roki plešejo okrog ognjev danski mladinci, švicarske mladinke, grška delovna brigada, mladinci in mladinke iz Makedonije in iz Julijske krajine. Čuvajmo neomajno brat- istvo in enotnost med seboj, pravijo mladinci in mladinke. Fizkultura je med mladino — med graditelji proge Brcko-Banoviči našla velik odmev. Vsaka brigada, razen pokretnih, ima stalno nogometno igrišče, odbojko in košarko. Vsako jutro po vstajanju imajo mladinci in mladinke razgibalne vaje »zarjatko«, trikrat na teden pa je po eno uro obvezna fizkultura. Toda ta fizkultura ne ostaja mrtva točka, mnogokrat se zbere nekaj brigad skupaj in napove drugim brigadam tekmo v nogometu ali odbojki. Naši brigadi sta dosedaj igrali že dve tekmi v nogometu in štiri tekme v košarki. Pri dveh tekmah v košarki sta bili naši brigadi zmagovalki. Zakaj poleg dela naše brigade tekmujejo še v fizkulturi? V zdravem telesu se razvija zdrava misel. Naša nova Jugoslavija rabi zdravih in naprednih ljudi. Naša slavna JA mora postati nepremagljiva armada, zato rabi fizično in duševno zdrave ljudi. Pred naši brigadi se v Brčko-Banoviči postavljajo velike in častne naloge. Naši brigadi, brigada Rudija Mahniča-Brkinca, in soška brigada, sta postavljeni na najodgovornejše mesto pri gradnji proge, na polaganje >koloseka«. Takoj ko sta prišli brigadi na mesto, je Brkinčeva brigada odšla na polaganje koloseka, soška pa takoj za njo zavrtavala na zavijanju tirbonov. Pri delu se je Brkinčeva brigada pokazala posebno dobro in to specialno in kvantitativno, zato je bila od glavnega štaba omladinskih delovnih brigad pohvaljena. 9. septembra sta brigadi začeli z delom in do 5. oktobra zgotovili že 20 km proge. Pričeli sta pri postaji Špionica, šli mimo štirih postaj, in po najnovejših vesteh je največji predor Majevica že izgotovljen. Dasiravno delo ni lahko, amepak naporno in težko, je mladina vedno novo delo vzljubila, da se z velikim veseljem in z lahkoto odpravi na delo podnevi ali ponoči. In kar opazujemo z največjim veseljem, je to, da se na mladinski progi usposabljajo novi strokovnjaki. Za novo delo na progo Brčko-Banoviči, ki se bo naprej gradila do Sarajeva, se že iz delovnih brigad samih javljajo mladinci, ki se čutijo dovolj sposobne, da bodo pri nadaljnjem delu delali kot strokovnjaki. Brez dvoma pa je bil najlepši dogodek na progi, ko je delovne brigade obiskal naš ljubljeni maršal Tito. Maršal Tito se je peljal na progi mimo posameznih brigad, v začetku se ni nkjer dalj časa zadržal. Ko so brigade zvedele, da se bo maršal sigurno ustavil na sektorju, kjer delajo mladinske brigade JK, so vse pritekle na ta sektor. Maršal Tito se je res ustavil na sektorju, kjer so delale naše brigade, in vprašal, če tukaj delata brigadi iz Julijske Krajine. Mladinci in mladinke so tovariša maršala za odgovor obstopili in ga hrupno pozdravljali, da se ni mogel ganiti niti za korak naprej. Maršal Tito je mladini z veseljem odzdravljal in jim tovariško stiskal roke. Soška ip Brkinčeva brigada sta organizirali veliko manifestacijo s številnimi zastavami in transparenti in pozdravljali Tita. Zvečer je imel maršal Tito v Rapat-nici govor, ki so mu prisostvovale vse brigade. Vladala je grobna tišina, ko pa je Tito ommiil Julijsko Krajino, je močan klic pretrgal tišino: »Tito!« je vzkliknila neka tovarišica, nato pa so vse brigade odgovorile: »Primorska Te kliče!«. Dolgotrajno vzklikanje in ploskanje, ki se je iz tega razvilo, se nikakor ni hotelo poleči. Po govoru je Tito izrazil željo, da bi mu primorski brigadi zapeli kakšno slovensko pesem. Brigadi sta mu ustregli in mu zapeli »Le naprej!« in »Bazovico«. Ostale brigade pa so popolnoma obkolile maršala Tita, tako da nikakor ni mogel priti iz živega obroča delovne mladine. »Ko sem stisnila našemu ljubljenemu maršalu roko, sem bila najsrečnejša, ta trenutek mi bo ostal v večnem spominu,« tako je dejala neka tovarišica iz Brkinčeve brigade. Idrijčani pozdravljajo Tita v Postojni VRNILI SE BOMO RES PRAVI IN DISCIPLINIRANI MLADINCI Dragi naši mladinci in mladinke! Spominjajoč se vedno na vas, vam pošiljamo z Mladinske proge iskrene pozdrave, obenem vam sporočamo, da smo vsi pri najboljšem zdravju. Nadvse smo srečni, da smo tudi mi deležni delati in graditi Mladinsko progo, ki bo v korist in ponos celi Jugoslaviji, posebno pa nam, primorskemu ljudstvu, ki s tem pokažemo vsemu svetu, da za nas ni mesta nikjer drugje kakor v Titovi Jugoslaviji. Iz srca bi želeli, da bi tudi vi ostali mladinci in mladinke prisostvovali temu delu, ki je posebno za nas Primorce ve- likansko politično pomembno. Pri odhodu iz Tolmina si nismo pred- , j stavljali tega navdušenja, ki ga danes ' doživljamo. Vsega imamo — dela, študija j in zabave in to najlepše razporejeno in disciplinirano. Kakor smo obljubili v Postojni, predno smo prekoračili staro mejo, da se bomo vrnili res pravi in disciplinirani mladinci, isto obljubljamo tudi | vam, da bomo res taki, da bomo v ponos ne samo našemu sončnemu Zatolminu, ampak celi naši krasni Primorski, v kateri stoji Trsa, ki se zanj bijemo že stoletja, Zatolminci. DELALI BOMO POŽRTVOVALNO IN VZTRAJNO Tovariši in tovarišice! Mladina VI. &oške brigade vam pošilja nnogo pozdravov iz Bosanskih krajev, ^e bomo obširno opisovali življenja in iela, ki vlada na tej progi. Živimo v tovariških odnosih, kolektivu ter skupni :abavi in fizičnemu delu v medsebojni >omoči. Na tej progi se iz dneva v dan jtrjuje bratstvo in edinstvo mladine na-odov Jugoslavije. Nepozaben nam bo ostal 26. septem-jer 1946, kateri nas bo spominjal na >bisk maršala Tita. Maršal Tito je obi-;kal II. sekcijo, kjer dela mnogo mladi-ic iz Primorske, Ko smo zagledali naše-ja ljubljenega maršala Tita, vam ne mo-emo opisati, kakšno veselje je zavladalo, in sam vzklik je iz vseh nas: »Tito.^ Pri-norska te kliče«, »Življenje dimo, Trsta le damo«. Maršal Tito nas je tako lju- beznivo pozdravil in s svojimi lepimi pogledi božal sinove sončne Primorske. — Imel je kratek govor. V tem govoru nam ni prikrival težkoče, katere stojijo pred nami. Ob zaključku govora nam je rekel: »Mladinci! Ko boste odhajali na svoje domove, nesite med mladino, predvsem med ono, ki stoji še danes ob strani, vaš elan dela, vztrajnost in požrtvovalnost, katero ste pokazali na tej Mladinski progi.« Tovariši in tovarišice! Maršalu Titu obljubljamo, da bomo delali, kolikor časa bo potrebno ter dokazili z našim vztrtj-nim delom v imenu primorskega ljudstva naše zahteve po priključitvi k materi Jugoslaviji. Živel naš genialni vodja maršal Tito! Živelo bratstvo in edinstvo narodov Jugoslavije! PRAZNIK VIPAVSKE MLADINE 20. oktober je bil praznik vipavske nladine. Kljub slabemu vremenu se je Ajdovščini zbralo nad 40 mladine iz sega vipavskega okraja, da pregleda lelo prvega meseca tekmovanja. Med istalo mladino smo videli tudi mladino z naše I. Vipavske mladinske delovne irigade »Blaža Marušiča«, katera dela e 14 dni v najbolj porušenih vaseh na ega okraja, v vaseh, katere so vse žr-vovale za osvoboditev našega naroda, a osvoboditev delovnega ljudstva. Po sklepu okrajnega plenuma ZAMJK ,i moral najboljši aktiv kmečke mladine, lelavske mladine in najboljši pionirski idred dobiti prehodno zastavico. Tega e je naša mladina temeljito zavedala, iajti lahko rečemo, da je tekmovanje ajelo slehernega mladinca. Skupno je mladina naredila 30.568 klovnih ur v skupni vrednosti 1.355.980 ir. Razen tega je mladina naredila na-ikalno akcijo in nabrala za 14.122 lir aznega živega za delovne čete in 19.000 ir za mladinske delovne čete. Kot najboljši aktiv kmečke mladine e dobil prehodno zastavico aktiv Gor-ija Branica, mladina v tej vasi je orga-dzirala dve delovni četi, katerih prva j e delala na udarniškem delu na Pred- ! neji 14 dni. Druga pa je delala doma j in naredila 430 delovnih ur. Zraven tega pa je mladini uspelo zaktivizirati vas tako, da skoraj ni bilo vaščana, ki bi ne šel na udarniško delo. Kot najboljši aktiv delavske mladine je prav gotovo aktiv iz Pokrajinskega avtopodjetja, ki šteje skupno 28 mladincev, kateri so naredili 549 prostovoljnih ur. Po lastni iniciativi so si organizirali medsebojno tekmovanje in prehodno zastavico, katero nosi sedaj najboljši mladinec v tovarni. ludi pri učenju se trudijo, da bi dosegli potrebno višino. Najboljši pionirski odred pa imajo pionirji v Selu. Sami so si organizirali nabiralno akcijo in nabrali 930 lir, s katerimi so kupili šipe za šolo. Tudi čistočo imajo radi, kajti redno čistijo šolo in šolsko poslopje. Samo dne 15. septembra so naredili za začetek tekmovanja 183 delovnih ur. Ta dva mladinska aktiva in pionirski odred so dobili prehodne zastavice. Razen tega pa so dobile vasi Podraga in Gaberje za nagrade knjigo. Te vasi so resni tekmovalci zmagovalcev v prvem mescu tekmovanja, kajti mladinci so se zarekli, da prihodnji mesec mora prehodna zastavica biti njih in da je potem ne dajo več iz rok. Birsa Ivanka. Tudi naše mesto je minuli torek v dopoldanskih urah oživelo. Od ust do ust je šla vesela novica: Naš vodja, tovariš Tito, pride s svojimi visokimi gosti, najvišjimi predstavniki bratske Poljske, v Postojno! Marsikateri, ko je zvedel o tej veseli novici, je takoj poiskal prostor na vozilih. Navzlic slabemu vremenu je šlo iz Idrije okrog tri sto ljudi k sprejemu tov. Tita in vseh ostalih visokih gostov. Tudi člani rudarske godbe so sodelovali pri sprejemu. Končno smo doživeli tisti naš srečni in veseli trenutek, po čemer smo za časa borbe hrepeneli — stal je pred našimi očmi veliki sin herojskega naroda, naš ljubljeni Tito, kateri nam je v preprostih besedah pojasnil odločno borbo, ki jo je vršila jugoslovanska delegacija s tov. Edvardom Kardeljem na čelu-Slišali smo ob tej priliki goreče vzklike tisočglave množice: »Tito, Primorska te kliče«, Z velikim zanimanje mje sledilo jjud' stvo govoru gospoda predsednika Pot) ske republike, kateri je bil večkrat pre kinjen z ovacijami bratskemu poljske mu narodu. Opazili smo, da je bilo od ganjenosti marsikatero oko solzno, kajti spozna i smo tisto veliko razliko med nastopom resničnih in ljudskih voditeljev in na stopom fašističnih nasilnikov, kateri so znali samo groziti. Z veselimi obrazi smo se vračali, ker se nam je izpolnila iskre na želja, da smo pozdravili v svoji sre našega iskrenega sejavca ljubezni mca vsemi narodi. Fr' VIPAVSKA MLADINA IN NJENE DELOVNE 6ETE dincev prišlo k nam na Ravnje in ,ic z nami delalo pri čiščenju ruševin t11 drueih del. Ivan Bratinu Pred kratkim se je združilo 22 mladincev iz Gaberja na Vipavskem v 3. četo i. Vipavske mladinske brigade ljudem pri obnovi . Blaža Marušiča. Zavedna požrtvovalna mladina, ki se je že med osvobodilno borbo udejstvovala v vojski ali na terenu, je prišla do spoznanja, da je treba pomagati V kratkem smo organizirali četo, ki je šla takoj na delo. Tekmujemo z Braniško četo, ki dela v Predmeji. Dne 10. oktobra je prišla naša četa v prijazno vasico Ran je pri Štjaku, ki je bila požgana od fašistov že 16. maja 1943. Štab naše čete je takole sestavljen: komandir, namestnik komandirja, trije vodniki, intendant, bolničar, dopisnik in urednik stenčasa. Zjutraj ob 6. uri je vstajanje, nato sledi pozdrav zastavi s petjem narodne himne. Ob 7. uri gre prvi vod na delo in dela do 12 .ure; od 13. do 17. ure dela drugi vod. Med prostim časom so politične, ideološke in študijske ure. Po končanec delu in večerji si naša mladina zagode in zapoje. Tudi mladina iz Raven, Štjaka in bližnih vasi nam požrtvovalno stoji ob strani. Skrbi za kuhinjo, za kruh, mleko in razne druge potrebščine: dalje nam odnaša in prinaša pošto. Skratka prevzela je nase vse, da lahko nemoteno in neovirano opravljamo svoje delo. V nedeljo, 13. oktobra je več mla- POMLAD ALI JESEN? Na dvorišču hiše št. 8 v Hrastju j® drevo divjega kostanja že drugič vzcve telo. Zanimiv pojav za potnika, ko dru gje odpada listje in se drevje pripravi)3 na zimski počitek, se tu najde ki hoče prekršiti vse zakone narave. cvete kljub temu, da je prva slana 2 požgala po vrtovih vse poletno cvet)c razen krizantem. Nič čudnega, Iavčar]e va povest »Cvetje v jeseni« je tudi na' stala, ko je imel avtor že sive lase." a se je še čutil mladega. Pomlad v jeseni — tudi to je življenje — v svoje® posebnem razvoju. FIZKULTURA ŽELEZNIČARJEV V nedeljo se je fizkulturna skupin3 železničarjev v Št. Petru na Krasu sre čala na nogometnem igrišču z mladin iz Št. Petra. Potek igre je pokazal, da železničarji nadkriljujejo mladino, /v vseh igralcih se je pokazala neizvežba-nost in pomanjkanje treniranja. Nastop je bil v glavnem priprava za srečan) z moštvom naše vojske, ki bo v kratke® na istem igrišču. _ . Borba je bila zelo živahna, srečala sta se dva enako močna nasprotnika, 0 katerih nobeden ni hotel kloniti. Rezultat je 7:4 v korist železnica!" jev. Ogarev. * * * OPOZORILO! Pokrajinski zavod za socialno zavaro-kom in upokojencem, da so zneski rent vanje v Kopru sporoča svojim rentni-in pokojnin spremenjeni in se bodo izplačevali v sledečih višinah: Minimalne rente iz nezgodnega zavarovanja: 1. Za upravičence do osebnih rent z zmanjšano sposobnostjo: a) nad 10°/o do vštevši 20% 325 lir b) » 20% » » 33.30% 650 ». c) » 33.30% » » 90% 1325 » d) » 50% » » 60% 1650 « e) » 60% » » 80% 2325 » f) » 80% » » 100% 3000 » g) » 100% » » 4000 » Delovna četa iz Gornje Branice je dovršila apnenico na Predmeji. Gregorčičeva proslava srednješolske mladine v Idriji Dijaki srednje šole so priredili,šolsko proslavo 102. obletnice rojstva največjega primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Tovarišica tajnica šolske mladine je otvorila proslavo, nakar so dijaki zapeli »Naprej zastava slave«. Za uvod proslave je tov. Jan Radovan na kratko orisal s trnjem posuto življenjsko pot našega pesnika. Samo v glavnem se je dotaknil biografskih podatkov, zato pa nam je lepo osvetlil Gregorčičevo brezmejno ljubezen do slo, venskega ljudstva, do materinega jeza-ka in vsega slovanstva. Dolžnosti, ki jih je imel kot pesnik do svojega naroda, je izpolnjeval pred dolžnostmi, ki so izvirale iz njegovega življenjskega poklica. Daši je bil nežna, lirična duša,, vendar je vztrajal na tem stališču kljub brezobzirnim napadom svojih predstojnikov. Nato so sledile deklamacije »Naša zvezda«, »Pastir«, »Soči«, »V pepelnični noči« in dueta »Veseli pastir« ter »Njega ni«. Slavnost se je zaključila s himno »Hej Slovani«. Proslavo so dijaki priredili popolnoma samostojno, program izbrali in naštudirali sami ter presenetili svoje to-variše-profesorje zadnje dopoldne z vabilom na proslavo. Ferdo Vidmar. 2. Za upravičence do vdovskih (vdo ve in vdovci), roditeljskih, sorodniških in otroških rent: a) za vdovo (vdovca) roditelje in sorodnike 1500 lir b) za vsakega otroka 600 » c) za prvo siroto 1500 » d) za vsako nadaljnjo siroto 600 » Mesečne rente vseh upravičencev skupaj ne smejo presgati lOOVone rente ponesrečenega zavarovanca. Minimalne pokojnine iz zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti (pokojninsko zavarovanje) znašajo mesečno: 1. za upravičence do osebnih pokojnin: a) za onemoglost 2325 lir b) za starost 3000 » 2. Za upravičence do vdovskih (vdove in vdovci), roditeljskih, sorodniških in otroških pokojnin: a) za vdovo (vdovca) ali sorod- nika 1500 lir b) za vsakega otroka 600 » c) za prvo siroto 1500 » d) za vsako nadaljnjo siroto 600 » Mesečne pokojnine vseh upravičencev skupaj ne smejo presegati zneska pokojnine umrlega zavarovanca ali njegove pravice do pokojnine. Rente in pokojnine v gornjih zneskih veljajo od 1. julija 1946 dalje in se bodo razlike zaračunale pri prvem izplačilu. Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje v Kopru. VAŽNO ZA DELODAJALCE Razmere se izboljšujejo na vseh P0^ ročjih, medtem tudi v denarnem Pr0 Reki, je za območje cone B otvorila ce-metu. Uprava JA, poštna direkcija B3 kovni promet, da s tem olajša interesen' tom vplačevanje kakor tudi izplačeva' nje. Pokrajinski zavod za socialno z_a' varovanje v Kopru se je takoj poH112! te ugodnosti. Zato bodo pri prihodnj® rednih plačilnih nalogih, ki jih bo Zavod odposlal, že priložene poštne položnic0. Delodajalci se naprošajo, da odpadajoč« zneske vplačajo na pošti le s temi p°' ložnicami. Oni pa, ki imajo tekoče račune pri Gospodarski banki, naj še na' dalje vplačujejo pri tej. Rentniki in upokojenci, ki so do sedaj prejemali rente iz pokojnine osebn pri Zavodu za socialno zavarovanje Ajdovščini, bodo odslej vsi brez i2jen?f prejemali te na svojih pristojnih poštn1 uradih, in to prve dni v mesecu. P. Z. s. z. Poslovalnica Ajdovščina OBJAVE Izgubil sem osebno izkaznico na >®“ Segulin Franc, Slivje št. 23, okr. Herpe Ije-Kozina, izdana od okraja Herpe!)3 Kozina v letu 1946, in jo s tem prek!1 cujem za neveljavno. Tov. Miška Jožef iz Erzelja št. 23 ic izgubil osebno izkaznico št. 3216, izdan^ od odseka za notranje zadeve za vipav^ ski okraj, in s tem preklicuje za neve Ijavno. Dne 19. 8. 1946 sem izgubil ose^n° izkaznico na ime Česnik Maks, ro)®, 12. 10. 1920 v Zagorju št. 51 in tam vajoč. Štev. osebne izkaznice je 2029. u tega dne jo proglašam za neveljavno. Tov. Premru Mariji, roj. 20. oktobra 1946 v Vipavi, je bila ukradena denarm ca z osebno izkaznico vred. Štev. ose ne izkaznice je bila 234. S tem progi* šamo izkaznico za neveljavno. Vsak si želi lično fotografijo! FOTOSEKCIJA PRI OKROŽNI PROPAGANDNI KOMISIJI izvršuje v najkrajšem času: RAZVIJANJE, KOPIRANJE, POVEČANJE in vsa ostala foto-dcla v prvovrstni izdelavi- Člani OF, odbori in množične organizacije dobijo 10% popusta! Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stori čim p re j ! TAJ NIŠTVO POKRAJINSKEGA PO V L H J L NI ŠT VA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOV. PRIMORJE sklicuje ZBOR LJUDSKIH ODPOSLANCEV VZHODNO PRIMORSKEGA OKROŽJA, ki bo dne 10. novembra v Postojni (hotel Jama). TAJNIŠTVO PPNOO. »Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.