Obravnava kmetijskih šol na Kranjskem
v deželnem zboru lanskem.
V lanskem deželnem zboru je šlo za 2 šoli: eni je ime sadje- in vinorejska šola v Vipavski dolini, drugi kmetijska šola na Dolenskem, ktera ima zraven sadje- in vinoreje obsegati tudi še vse druge razdelke kmetijstva razen gozdarstva, za ktero imamo že šolo na Notranjskem.
Za vinorejsko šolo v Vipavski dolini teče obravnava že 3 leta, ko je grof Lan t hieri brezplačno ponudil grajsčino Slap deželni šoli.
Začnimo tedaj, da dežela na tanko izve, danes a poročilom deželnega odbora
o vino- in sadjerejski šoli na Slapu v
Vipavski dolini.
Poročilo se je glasilo v poglavnih točkah takole: „Gospod grof Karol Lanthieri v Vipavi je pri občni skupščini kmetijske družbe v Ljubljani 24. novembra 1869. leta velikodušno izrekel, da svojo v deželne knjige vpisano grajsčino na Slapu pri Vipavi za ustanovitev sadjerejske in vinorejske šole za Kranjsko deželo zastonj prepusti s tem pristavkom, da mu ozir nje ostane posestvena pravica. V poznejši izjavi od 1. fe-bruarija 1870. leta, ki so jo ž njim vred podpisali g. Franc Kavčič, tadanji predstojnik vipavske kmetijske podružnice, g. dr. Štefan Spazzapan in g. Venceslar Jaeger, grof Lanthieri izreka isto ter se kranjski kmetijski družbi zavezuje ne le grajsčino na Slapu, ampak tudi druga svoja posestva na Slapu, ki niso grajščini pripisana, za ustanovitev omenjene sadjerejske in vinorejslce šole prepustiti  na 30 let  8 pravico vknjiženja,   da  te
-----    26   —
razvidijo pravice, ki se izbajajo iz te izjave. Dokler te bodo vsled šolskega načrta in pravil tega zavoda dohodki iz pridelkov obračali za nove naprave, odpove se gospod grof pravice do njih; čisti dohodek, to je, dohodke po odbitih stroških za obdelovanje, ima njemu teči še le potem, ko več ne bode treba novih naprav; čisti dohodek pa je gosp. grofu vsled lastnega njegovega razjasnila donesek, ki ostane tudi po obitih zemljiških in hišnih davkih. Ako bi še več treba bilo, izrekel je gospod grof, da je vselej pripravljen zavezati se še za več.
Kmalu potem, ko je gospod grof Lanthieri svojo iz samega domoljubja izvirajočo izjavo, grajsčino na Slapu prepustiti vinorejski in sadjerejski šoli, meseca novembra 1869. leta izrekel v občni skupščini c. k. kmetijske družbe, obrnile so se nektere občine Vipavske doline zagotavljaje doneske iz občinskega premoženja do vis. c* k. ministerstva za poljedelstvo s prošnjo za državno podporo te šole.
V prepričanji, da je trta Vipavske doline in ravnanje ž njo Jako različno od vinoreje na Dolenskem, in da ima Vipavsko vino, ako se trta prav ravna in se vpelje razumno kletarstvo ? po izreku barona Babo-ta, ODČe znanega izvedenca v vinorejskih stvareh, veliko prihodnost, obljubilo je mini3terstvo za poljedelstvo, da noče omenjeno šolo iz državne blagajnice podpirati, ako se mu pošlje popis grajščine na Slapu in predloži tak šolski učni načrt, da ju more potrditi.
Vsled tega ininiaterskega odpisa je c. kr. deželna vlada na 21. dan februarija 1870. 1. v Ljubljano sklicala komisijo na posvet o načrtu ugodnem Vipavski vinorejski šoli; pri tem posvetovanji so za podlago bili načrti drugih manjših vinorejskih šol, na ktere je vis. ministerstvo samo kazalo v ukazu od 3. decembra 1869. leta. C. kr. ministerstvo za poljedelstvo ni v ničemur ugovarjalo od imenovane komisije izdelani in mu predloženi razdelitvi stroškov, ono je pritrdilo tudi učnemu načrtu ter z vis. ukazom od 8. marcija 1870, leta 3000 gold. ustanovnine in za prihodnjih pet let (1870. —1874. 1.) po 2000 gold. vsakoletne podpore zagotovilo, pričakovaje, da tudi dežela privoli podporo, za letne ustanove potrebno; vrh tega je gosp. minister sam zahvalo izrekel grofu Lanthieri-u, da je v ta namen tako velikodušno prepustil svojo grajsčino na Slapu, pa tudi onim občinam Vipavske doline, ki so obljubile letno podporo. Mnogo občin Vipavske doline je namreč v zapisniku, ki ga je predstoj-ništvo Vipavske občine 1. februarija 1870. 1. predložilo okrajnemu c. k. glavarstvu v Postojni, pričakovaje, da deželni zbor pritrdi dokladi, zavezalo se za vzdrževanje te šole na leto plačevati po 5 kraje, od vsakega goldinarja neposrednjih davkov. Deželni zbor pa je v 10. seji 1870. leta iz deželnega kulturnega zaklada za porabo prvega leta dovolil 2000 gold, za 8 ustanov po 120 gold.
Ko sta deželni odbor in kmetijska družba pričela priprave delati za ustanovitev vinorejske šole na Slapu, merilo je njuno prizadevanje na to, da se z grajščine, na ktero se ima iz državne podpore znaten donesek obrniti za ustanovitev te šole, po dovršeni zapuščinski obravnavi, zbrišejo dolgovi, na njej vknjiženi.
V združeni seji deželnega odbora in kmetijske družbe bilo je 9. junija 1872. leta soglasno sklenjeno, si. deželnemu zboru staviti nasvet, da znesek 6000 gld., ki je vknjižen na Slapu, s cesijo prevzame deželni zaklad.
To je kratek posnetek o tej šoli pričenši od 1870. leta. *)
*) Kdor pogleda v debeli kiip aktov, v kterih je zapisana do-tična obravnava, dopisovanje % gosp. grofom in c. k. ministerstvom,
Predlogi, ki jih je vprt na to poročilo deželni odbor stavil deželnemu zboru, so bili v prevdarek in poročilo izročeni finančnemu odseku y ki je v 10. seji stavil med drugimi sledeče predloge:
„Na grajščini na Slapu v Vipavski dolini se ustanovi deželna sadjerejska in vinorejska šola.
Deželni zastop Kranjski z izrekom srčne zahvale sprejme velikodušno ponudbo gosp. grofa Lanthirija vsled njegovega izreka od 1. februarija 1870. leta, da hoče grajsčino na Slapu kakor tudi svoja druga tej grajščini nepripisana zemljišča v občini na Slapu ležeča, pridržavši si do njih latinsko pravico, za 30 let prepustiti za deželno sadjerejsko in vinorejsko šolo; nasproti se pa imenovani zastop zavezuje gospodu grofu Lanthieriju in njegovim dedičem čiste prihodke te grajščine in drugih zemljišč odrajtovati z ono omejitvijo, ki je pogojena v imenovani izreki.
Deželni zastop Kranjski edino na grajščini na Slapu Še vknjiženo terjavo s 6000 gold. prevzame s cesijo in v ta namen iz kakega zaklada odloči imenovani znesek proti 5% letnim obrestim brez odštetega dohodninskega davka.
Da se po smrti gosp. grofa Karola Lanthierija pred določenim časom 30 let grajščina na Slapu in druga zemljišča ohranijo za omenjeno šolo, zato deželni zastop pooblaščuje deželni odbor, z gosp. grofom Lanthierijem in namestnim ozirom fidejkoniisnim kuratorjem v številkah določiti letni donesek, ki bi se imel namestnim dedičem plačevati za rabo grajščine na Slapu in drugih zemljišč, in potrjenje te pogodbe s pravico vknjiženja na omenjeno grajsčino dobiti od skrbstvene in fidejko-misne gosposke.
Deželni zastop sprejme zavezo tistih občin Vipavske doline, ki so se v zapisniku c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni 13. januarija 1870. zavezale v 5% oziroma 2% doklade na neposrednje davke plačevati za vzdrževanje te šole, ter ob enem tudi dovoljuje omenjeno doklado na davke.
Deželni zbor izreka živo zahvalo si. ministerstvu poljedelstva za blagovoljno podporo tej šoli ter jo priporoča tudi v prihodnje njegovi naklonjenosti.
Učni načrt, ki ga je osnovala skupščina izvedencev in odobrilo visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, kakor tudi v tem načrtu nasvetovane plače in plačila se potrdijo.
Za ustanovitev 8 ustanov za ubožne in nadepolne kranjske kmetijske sinove, vsaka z letnimi 120 gold., se dotacija privoli iz deželnega kulturnega oziroma deželnega zaklada.
Deželnemu odboru se nalaga, glede na §. 6. nemudoma vse storiti, cesarje treba, da se spomladi 1873. leta prične ta šola".
Ko je v imenu finančnega odseka poročevalec dr. J. Bleiweis deželnemu zboru razglasil te predloge, začela se je razprava jako/Jzivahna o njih.
(Dalje prihodnjič.)
-----27    —
in kdor ve" , da le deželni zbor ima pravico določevati o tacih važnih vprašanjih, ne bo Be čudil, da je ta stvar Se le zdaj do one stopinje dozorela, da je mogla priti v obravnavo lanskega deželnega zbora.
List 5.
Obravnava kmetijskih šol na Kranjskem
v deželnem zboru lanskem.
Razprava o vinski in sadjerejski Šoli na Slapu.
(Dalje.)
Za predlog finančnega odseka o vino- in sadjerejski šoli na Slapu v Vipavski dolini potegovali so se dekan Grabrijan, grof Barbo, Peter Kozler, dr. Razlag in poročevalec dr. J. Bleiweis, — spodbijali so ga pa dr. vitez Savinšek, Kromer, Kranj ari č in Zagorec.
Dr. Zavinšek sicer izrecno pripoznava „živo potrebo sadje- in vinorejske šole na Vipavskem", ali navdaja ga bojazen, da bi ministerstvo ne dalo podpore za šolo kmetijsko na Dolenskem, ter da bi zaostali v ta namen obljubljeni doneski nekterih Vipavskih občin; tudi mu ni všeč, da bi se ta šola imenovala „deželna šola". On nasvetuje, da bi se z deželnimi sredstvi do-tirana „specijalna šola za sadje- in vinorejo" ustanovila na Slapu, da bi se pa dotična zaveza poprej predložila deželnemu zboru v potrjenje; ako bi se pa ta nasvet ne sprejel, predlaga on, naj se grajščina Slapska kupi ali pa kako drugo posestvo v Vipavi.
Potem poprime dekan Grabrijan besedo in govori blizo takole:
„Ako §e jaz kot Vipavec za šolo Vipaviko potegujem, znalo bi *e misliti, da govorim kakor ;,Ci-cero pro domo tua"; a to vendar ni tako.   Ako •• po-
tegujem za-njo, se potegujem res za Vipavce, se potegujem pa tudi nasproti gosp. dr. vitezu Savinšek-u za. deželno šoi o (dobro!) in — smem reči — cel6 za državno koris t.  (Pohvala.)
Res je nam Vipavcem v prvi vrsti ta šola potrebna, in zakaj? Od Vipavske doline se govori, da je, akoravno ne nebeški, vsaj pozemeljski raj; al kdor hoče v raji živeti, mora vsega dosti imeti, da se razveseljuje. Vipavec pa je te daleč od tega; njemu po-manjkuje še potrebnega kruha! — Vipavci imajo za-se, to je, za svoje Število, premalo zemeljskih tal, da bi si za potrebo Kruha pridelovali. Na prste jih lahko pre-štejem, o kterih se more reči, da si dovolj vsakdanjega živeža pridelajo, a to le zato, ker nimajo kje. Da si ga teuaj, kolikor ga manjka, od drugod dokupijo, da morejo še druge dolžnosti opravljati, davke plačevati in kdo ve kakošne stroške še zmagovati, jim je edina pomoč: vinski pridelek! Kdor tega nima in zanj solda ne potegne, velika je reva, se mora drugače za živež vbijati, in cel6 po svetu iskati ga,   da se preživi.
Ako je pa Vipavec na vinski pridelek toliko privezan, bo vendar, gospoda moja! vsak priznal, da mu je te vinorejske šole treba, ktera ga naj uči, si, kolikor mogoče, vina pridelati, in sicer tacega, da se bo dal pošten krajcar zanj potegniti. Po tem, mislim, si bo svoje blagostanje toliko bolj poboljšal in denarca več pridobil, kolikor ga bo več šolski nauk in potrebna omika k temu sposobnega d lala.
Ne bom pa svojih Vipavcev zaničeval, da že vsega tega ne znajo; rečem leto, da Vipavec st>ji na tisti stopinji, kakor vinorejci povsod pri nas. Vsak dela, kakor zna, kakor ga vje oče in stari oče učil, in misli, da je tako prav. Se na misel mu ne pride, da bi se kaj drugače naredilo. Zato je treba, kakor povsod, tako tudi tukaj, nauka, treba je vinorejske šole, da se v pridelovanji vinstva napreduje. Treba je: učiti se, kako trto bolj prav saditi in jo izrejati, kako tudi trto od trte odbirati in tisto gojiti, ktera več hasni prinese; treba je posebno nauka, kako z grozdjem ravnati, da more tako in tako vino donesti, in kako ravnati vino v kleti.
Mars^kteremu Vipavcu, kteri se je čez svoje nizko vince potožil, da mu je Bog letos takega dil, sem odgovoril, da to ni res, da bi mu Bog bil tako vino dal. Bog ti je, mu rečem, samo grozd dal, in na tebi je še le ležeče, kaj iz grozda narediš in sicer kako vino. Znati tedaj in znati je treba , in posebno pa Vipavcu, da si kaj več kredita zadobi. Saj veste, gospoda moja! koliko slabih predsodkov je proti Vipavskemu vinu. Mene je to lastna skušnja učila. Kupec, ki je bil od mene vina kupil, mi kar naravnost reče: ,,kaj mislite, gospod! da bo šlo za Vipavca? — o ne! — za Bizelarja ga bom dajal.   (Veselost.)
Ne rečem s tem, da Vipavec najbolje vino prideluje. Dobi se tudi veliko nizkega, a temu je le to vzrok, da si ga ne zna boljega pridelati, in ravno zato mu je treba poduka, mu je potrebna vinorejska šola, da si k bolj emu blagostanju pripomore.
Gospod dr. vitez Savinšek je rekel, da šola v Vipavi ne bo „deželna šola", da bo samo Vipavska. Temu moram odločno ugovarjati. Prav bi bilo res, ko bi se taka šola v vsakem vinskem okraji dala ustanoviti, da bi naša mladina tak poduk povsod domd imela, ne pa ga drugod iskala; ako pa vzamemo, da bi dežela ne mogla več, nego samo eno vinorejsko in sadjerejsko šolo imeti, trdim še zmirom, da Vipavski kraj je za to še najbolj pripraven.    In to mislim dokazati.
Znano je namreč, da se vinska leta zastran pridelkov med seboj ločijo. Letos je, se pravi, dobro leto, je slabo, ali srednje leto! in zakaj?   Nič za drugo ne,
kakor da se s tem refce: letos je bilo vse ugodno z* trto in za grozd, je vs;e lepo dozorelo, zato dobro vino. Al pridejo leta, da ni mogel grozd dozoreti, da ga je prehitel mraz, zima, zato slabše vino. Ne rečem, da bi se to v naši domačiji velikokrat godilo, a vendar se le primeri, da grozdje kod ne dozori, in da po tem ni vino tako, kakoršno bi imelo biti. Kar pa zadeva Vipavsko dolino — vsaj sem že 41 let tam — ni bilo t tem času ne enega leta, da bi se moglo reči: letos ni moglo grozdje dozoreti.
Ako je pa temu tako, da tam zanesljivo vsako leto grozije dozori, je gotovo, da se tudi tam nekako najbolj vrata odpirajo do šolske pripravnosti, in do vsega blagostanja, ki iz vinoreje izhajati more* Saj poglavitni pogoj k temu je to, da grozd dozori. K temu pristopi le še vprašanje: kakošnega plemena trta naj se sadi in obdeluje. Po tem naj se še ve, kako grozdje umno v vino spreobračati, in Vipavec, ako zna na vse to dobro paziti, si vino pridela, kakoršno sam imeti hoče. Vipavec lahko taka vina prideluje, kakoršna se zdaj iz druzih dežel v naše vpeljujejo in se moraio s težkim denarjem plačevati. In to zato, ker t Vipavi, kakor sem rekel, vsake trte grozd dozori, kar se za drugod ne more tako lahko reči. Pri na3 imamo lahko taka vina, kakoršna se nam iz Francoskega, Španskega in Bog vedi, od kod še, pripeljujejo, da bi nas le šola izučila jih tako napraviti.
V poročilu smo slišali, da se bodo učencem štipendije dajale, in kdo bo te dobival? Vipavec težko, ker je tam doma. Oddajale se bodo drugim deželanom; vsaj bodo iz vseh krajev učenci dohajali učit se, kar zadeva trtorejo, posebno pa kletarstvo. In to bo pač šlo za deželo in ne za samo Vipavo.
JV tej šoli se bo lahko učilo, postavimo, Bordo^vino ali Šampanjec delati. Prosim, ne mislite, da za Šampanjec je kaka posebna trta. Oenolog Beyse pravi, da je bil sam v Sampanji in je vino pokušal, iz kterega se Šampanjec dela, pa pravi, da je nedolžno vince brez vse prednosti, toda, pravi, ga „frizirajo in fri-zirajo" na vse kraje, predno postane tak razsajalec, kakor ga tukaj za dragi denar kupujemo. (Veselost, Dobro!)
Smem reči, gospoda moja! da kratki čas in radovednost me je bila napeljala poskušati, ali bi se dal is Vipavskega vina Šampanjec narediti. In ta skušnja je naredila, da mi je ta dobro vrejeni razsajalec kakih pet botelj bil raznesel, ker ga še nisem znal dobro krotiti, in za to sem bil to reč vso opustil. Nekdaj je bil« skrivnost Šampanjec delati, zdaj pa že po vseh krajih konsorciji kakor gobe rastejo, da ga izdeljujejo in na vse kraje za francoskega razprodajajo. Naj bi se tak konsorcijum v Vipavi ustanovil, kmalu bi se videlo, kako izvrsten bi bil vrelec Vipavski. Stavim, da je bil moj boljši, kakor ga za drag denar od drugod dobivamo.
Ne rečem, da bi se tudi drugod po deželi, posebno v Metliškem kraji, in tudi drugod na Dolenakem kaj tacega izdelavati ne moglo, toda znati je treba, in za to nam je šol treba!
Ne kteri gospodje pravijo, da naj bi se ta šola drugod bolj v središču napravila. Prav je! naredite jo, ako se da, al glejte, koliko vas bo stala. Pri nas imamo vso podlago zanjo skoraj zastonj. (Kra-marič: V sredi ni Kranjske dežele.)
Gospod grof Lanthieri nam je blagodušno svojo grajščino na Slapu in za šolo potrebna zemljišča zastonj odstopil; da bi se pa kje drugod taka šola ustanoviti mogla, stavite predloge, vlado prositi za 30.000 gold. podpore! — Kdo tedaj ne bo sodil, da šola pri nas  bo   za   deželo   vendar  le  naj cenej a,   najbolj
—    34  ---
agodna   lastran   praktičnega   poduka  in   tolikanj več važna,   ker  tudi   Goriška  stran "bo  svoje učence rada
Ta-njo pošiljala.
Gospod dr. vitez Savinšek je omenil, da bodo vsi atroški zastonj, ako čez 30 let šola jenja, in se vse posestvo gospodu grofu nazaj povrne. Na to naj gospod poročevalec dr. Bleiweis odgovori, ker bolje ve, kako ta reč stoji, toliko vendar smem vprašati: ali bi se ne imelo gospodu grofu saj nekaj privoščiti, ki nam za toliko let grad in zemljišča zastonj odstopi?
Po drugi strani se pravi, da bodemo toliko stroškov imeli, ker je vse zapuščeno in tla vsa neobdelana; al to tudi ni tako! Jaz vsaki dan skozi okno vidim na Slap, in mi je znano, da tam ne bo treba niti ene nove reči delati, kakor kar bo ravno za šolo predelati treba. Poslopje je prostorno in v dobrem stanu , zemljiška tla so dobro izdelana. Gospod grof je imel kakih 4 let vinogradnika, učenca iz Klosterneuburga, ki se je pred malo časa preselil na južno Tirolsko. On je večidel vse prostore čisto predelal, tako da nekaj časa niso nič nesli. Zdaj ne bo treba druzega, kakor poprijeti se tega, kakor je, in z delom napredovati, kakor bo treba za šolo.
Na vprašanje: koliko se zdaj na Slapu vina pridela, morem le toliko povedati, da mi je unidan gosp. grof tožil, kako malo je letos vina pridelal. „Sonst habe ich gewohnlich — mi reče — zu ^50 Conzi erfechsta. Conzo ali kvinč meri poldrugo vedro, bi tedaj ta pridelek do kakih 4< 0 veder znašal. Kolikor je pa meni znano, prideluje gospod grof svoje vino večidel na tistih tleh, ki jih misli šoli odstopiti. Ima sicer še druge vinograde, pa vendar mislim, ako omenjeni pridelek od 250 kvinčev velja, da se ga je na Slapu vsaj polovica ali najmanj 150 veder pridelalo. Ne more se tedaj reči, da je ta reč zanemarjena.
Ako bi na ta način ta šola mogla vstvarjena biti, ne bo samo Vipavcu v boljše blagostanje, nego mislim, da se bo celi državi vstreglo.
Prosim pomisliti, gospoda moja! koliko strašnega denarja gre* za tako imenovane „Flaschenweine" iz dežele in iz države, česar treba pa ne bi bilo, ako bi se znalo tako vino doma napravljati. Naj se ga uči Vipavec najpred delati, ker mu je k temu vse najbolje ugodno, potem ga bodo kmalu dolenski vinski kraji posnemali , in denar bo namesti iz dežele ginil, domd ostajal, in cel6 tuj se bode v deželo vabil, kajti smem zagotoviti, da iz našega grozdja se bo dalo dosti bolj pošteno in mikalno vino za botelje dobiti, kakor se zdaj od drugod dobiva. Zastran tega ostanem pri svojem spoznanji, da bi ta vinor^jska šola na Slapu ne bila samo Vipavcu, nego da bo deželi in celi državi koristna, zato živo priporočam, da se predlog potrdi, kakor ga finančni odsek predlaga. (Živa pohvala.)
(Dalje prihodnjič.)
-----35 ----
Obravnava kmetijskih sol na Kranjskem
v deželnem zboru lanskem.
Razprava o vinski in sadjerejski  šoli na Slapu.
(Dalje in konec.)
Po Grabrijanu se oglasi grof Barbo takole: „P1. Savinšek je izrekel, tako se meni zdi, Če sem ga prav razumel, aa je vinorejske šole ne samo Vipavcem, ampak vsem vinorejcem v celi deželi treba. Jaz mislim, da vsi vinorejci, kolikor jih je na Kranjskem, so edini v tej misli, da ni samo za Vipavce potrebna taka šola, ampak tudi za Dolensko in jaz bi prav rad videl, da bi se tudi na Dolenskem taka šola napravila; al do-sihmal za Dolensko nimamo take ponudbe, kakor jo je za Vipavo storil grof Lanthieri, ki svoje poslopje na Slapu za vino- in sadjerejsko šolo brezplačno ponuja; ako bi bilo na Dolenskem tako, bi tam tudi že tako šolo imeli (dobro, dobro!), ali dosihmal še ni tako. Bodimo veseli, da imamo vsaj enkrat eno tako šolo, da dobimo od ministerstva obljubljeno nam podporo. Jaz vidim v tem le začetek in se nad jam, da bodemo naprej šli, ter da bodemo tudi na Dolenskem vino-rejsko šolo dobili. Jaz podpiram tedaj odsekov predlog. (Pohvala.)
Potem skuša Kram arič, kterega Zagorec pozneje podpira, predlog odsekov spodbijati, nasvetovaje, naj se na Dolenskem poprej napravi navedena šola, nego na Vipavskem.
Dr. Razlag potem v daljšem govoru spodbija pomi-slike in nasvete dr. Savinšekove in Kramaričeve ter priporočuje odsekov predlog.
Zdaj se vzdigne Kromer; sveta jeza ga navdaja natolcevaje prav na drobno odsekov nasvet in poročilo, češ, zakaj da bi le Vipavci prvi dobili šolo, kteri „Kunstlerji" so neki ustanovitev te šole tako „preraj-tali"; vzlasti se mu Slapško posestvo nikakor ne dozdeva primerno namenu; konečno nasvetuje, da naj se predlog finančnega odseka ovrže ter prestopi na dnevni red. — Ves po njegovi navadi strastni ugovor vzročil je le smeh med poslanci, celo med poslanci one stranke, kterej se prišteva Kromer sam.
Predno se debata konča, ugovarja Peter Kozler Kromerju sledeče: „Le malo besedi bodem opomnil na besede gosp. Kromer j a. Letošnje leto sem bil v zadevah vravnavanja zemljiškega davka tudi v Vipavi in na Dolenskem skoro v vseh okrajih. Tudi na Stajar-skem sem bil,  na Bizelskem,  kjer boljša vina rastejo.
Tudi sem bil t Trnovioi, ktera vas je v občini Raka ia je najboljši in najrodovitnejši kraj , kar je vinogrador na Dolenskem. Bil sem tudi na Slapu, in si ogledal celo graj»jčino; bil sem tudi v občini Goče in sem ravno te kose, ktere je zdaj gosp. Kromer našteval, našel yse zboljšane. V vseh teh občinah, ktere sem zdaj imenoval, nisem nobene take parcele našel, da bi bila tako umno obdelana kakor na Slapu. (Čujte! čujte!) Ravno tisti vrtnar, kterega je omenil gosp. dekan Gra-brijan, je napravil več ko J % orala vinograda, kakor ga komaj kdo ima v Klosterneuburgu (čujte! čujte!). Ta se mi je treba zdelo opomniti".
Po   končani  debati   poprime   besedo   poročevalec dr. J. Bleiweis in zagovarja* odsekov nasvet tako-le:
„Danes se je prvikrat zgodilo v našem zboru, da so je boj vnel med možmi domače' naše stranke, da Dolenec nasprotuje Vipavcu, Vipavec pa Dolencu. (Dobro! veselost Kramarič: Moramo po pravici delati.) Treba je, gospoda, stvar le jasno umeti, in potem bomo vsi ene in pravične misli. Le kdor hoče šolo podirati, stvar zavija tako, da ne bi se spoznalo, kaj je resnica.
Za kaj neki grč tukaj danes? (Kramarič: za šolo). D bro! al ne le za eno šolo; danes ste na dnevnem redu dve šoli: ena je samo sadje- in vinorejska na Slapu, druga pa je šola za vse razdelke kmetijstva na Dolenskem; nobena ni drugi na poti; mi hočemo obe; za obe že dolgo se je kmetijska družba pri mi-nisterstvu kmetijstva potezala, — prosim, zapomniti si to. Dolenska šola ima biti veliko bolj obširna kakor Vipavska. V Vipavi dobivajo le dva kosa, Dolenci pa imate dobiti deset kosov; Slapška šola je samo sadje- in vinorejska, Dolenska pa je za kmetijstvo sploh in obsega vse drugo, razen gozdarskega oddelka. To je treba pred vsem razločiti.
Ce pa pravite: i, zakaj pa Dolenska šola ni prišla prva na vrsto? izvira to le iz strahu, ki je na tej (desni) strani se že prikazal v finančnem odseku pre-odkritosrčno, češ, če bodemo Vipavsko šolo naredili, ne bode une na Dolenskem. Ta strah je ves neopravičen, ker Dolenska ni v nobeni zvezi z Vipavsko.
Zakaj pa so Vipavci prvi? Naj gospodom iz Do-lenskega to povem.
Ce bi Dolenci bili to storili, kar so storili Vi« pavci, bili bi oni prvi. Vipavci sami so se že leta 1869. na ministerstvo obrnili in prosili te šole, rekši, da plačajo radi tudi priklado na davke.
Ne kmetijska družba ne deželni odbor je nista prva sprožila, ampak Vipavci sami, spoznavši potrebo povzdigniti svojo sadje- in vinorejo, so se do ministerstva obrnili in ministerstvo je po deželni vladi sklicalo en-ketno komisijo, ki se je posvetovalo o uravnavi in stroških te šole. Ministerstvo poslalo nam je načrt nekte-rih malih sadjerejskih šol in zbralo se je po določbi deželne vlade v posvet več mož; vlado je zastopal gosp. Roth, kmetijsko družbo je zastopal dr. Orel, gosp. Sol-majer in jaz, gosp. Dežman deželni odbor, grof Lanthieri je sam iz Vipave prišel, prišel pa je tudi predstojnik kmetijske podružnice Vipavske gosp. Kavčič in gosp. dr. Spacapan kot pooblaščenec grofa Lanthieri-a. Ta enketna komisija — čujte gosp. Kromer! ki ste poprej vprašali: „kdo je bil tisti „Kiinstler", ki je naredil načrt stroškov ?" da ravno imenovani možje bili so tisti „Kunstlerji" (veselost), ki so že 1. 1869. osnovo naredili šoli.
Gospodje iz Dolenskega, potolažite se tedaj, in da vidite, da resnico govorim, če rečem, daje Dolenska Šola ravno tako na dnevnem redu, kakor Vipavska, pokažem vam pismo , ktero imam v rokah in ktero je od si. ministerstva kmetijstva po deželni vladi došlo 22.
---- 42 ---
novembra 1872. deželnemu odboru, y kterem je govor o obeh šolah: „9?efcmrt finb bie ©rilnbunflebcitrSge filr t>ic JWerbaufd)ule in Unterfrain unb filr bie L)bfc unb 2Bein* baufdjule in ©Up, jufanunen mit 8000 fl., riicffidjtUclj bcren €e. Srcettcnj t>er $>err $lcfer&auminiftcr cinc feeftimmte Slnttoort ju ertjalten t»ihtfd)t, ob fciefelben nodj in bicfem 3afyre toerten m Slnjprudj genommen toerben obet nidjt." Če ne borno tedaj začeli te šole zdaj, za ktero nam je grof Lanthieri brezplačno že 1h69. leta p mudil grajščino Slap, zgubimo vladno podporo. Le čuditi se tedaj moram, kako se le od kake strani morejo ovire delati tej Šoli. Velikodušnega domoljuba imamo v Vipavi, ki ga pa dosl& nismo našli na Dolenskem, kakor je gospod grof Barbo dobro rekel; on nam ponuja zastonj šolo; — soseske, pripoznavši potrebo šole hočejo same sebi prostovoljno davke naložiti; - ministerstvo samo je izreklo takrat, ko se mu je šolski načrt poslal, da dovoli 3000 gold. za ustanovitev, in potem skozi 5 let še 2000 gold. zraven. Vse to imamo pred seboj — in vi hočete prestopiti na dnevni red „jur Lage$ovbnun$4', to je, šolo zavreči! (Veselojt, čujte!) Ali bi naša dežela res morala tako strašno nesrečna biti, da, kedar grč za živo potrebno in dobro napravo, bi mi prestopali „$ur LtU}e8* crbmutg"! (Veselost.) Prežalostno res je to, da vselej, kedar se za potrebne šole bojujemo, zmirom na tej strani (na desni) največo opozicijo najdemo. Koliko sem jaz trpel zavoljo živinozdravniške šole! Dvajset let že obstoji, in hvala bodi Bogu, da imamo zdaj kovače po deželi, kteri morejo tudi pri živini, kedar bolezen čez njo pride, pomagati. (Kromer: ift ja nid)t toaf;r! saj ni xes, na levi: obo! oho! yeselost.) Gospoda moja, jaz vam pa rečem: to je prav res! (Kromer: icfy tocifc, trne btcfc $turfd)miebe auSfeljen! - ja* vem, kakošni ao ti kovači!) Taki »o ti kovači, da — če, gosp. Kromer! kaj držite na oficirje — vam povem, da ceI6 najviši oficirji —generali t Ljubljani dajejo svoje konje v naši šoli podkovati. (Dobro! čujte!)
To, kar jo gosp. vitez dr. Savinšek ugovarjal: ali bode ministerstvo to, kar je privolilo, tudi res dalo, dokazal sem ravno pred; vsaj zdaj hoče vedeti to, ali bodemo vzeli denar ali ne.
Kar se je ugovarjalo, da so stroški cel6 prenizko preračunjeni, to sta častita gospoda Grabrijan in Jiozler temeljito razložila, — dokazala sta, da je poslopje v prav dobrem stanu, da je zemlja obdelana in da je grof imel cel6 izvedenca iz Klosterneuburga na Slapu. Tedaj ni res, da je Slap zanemarjen. Stroški pa so v enketni komisiji načrtani tako, kakor so Vipavski izvedenci sami govorili; - to je načrt izvedencev, in če bi tudi nekoliko premajhni bili, vsaj nam je gosp. dekan Grabrijan povedal, koliko Slap nese, koliko vina se ondi prideljuje. Ce se le 150 veder vina pridela in če računimo vedro na 5 do 10 gold., je to že nekaj prihodkov; pa so še tudi drugi pridelki zraven.
Kar se tiče vprašanja: „ob bic 6000 fl. pupUIarmafctg flefu^ert toerben fonnen" ali ne? le to povem gosp. Kro-merju, da se že ta stvar kake 3 leta obravnava, in to izvira iz prav tiste previdnosti, ktera se ravno danes zahteva. Na tem posestvu, še predno je sedanji lastnik posestvo prevzel, je bilo več dolgov, in mi se nismo poprea spustiti mogli v ustanovitev te šole, dokler se ni več intabulatov izbrisalo. Ti so se zbrisali zdaj, razen enega, po zagotovilu gospoda kuratorja.
Kmetijska družba se je o tej zadevi posvetovala zadnji pot 9. julija 1872. leta in takrat je bilo samo še 13000 gold. intabuliranih; ako jih dežela prevzame, nima ž njimi nobene nevarnosti ne. Gospod kurator v svojem pismu od 9. junija 1872. leta med drugimi piše: »Sitb nun bie $oft sub 2  fiom SanbeSfonbe per cessionem
-------       43      ------
iibernommen, fo !ann bie Sttfdjung bc$ Laution$infrrumente$ pon 6000 fl. toeranlafjt toerben, ba bie (SefjtonS&aluta jur 3)etfung bcr EautionSfumme fccrtoenbet toerben toirb", in dalje: „Unter btcfcn 2Kobalttaten Hnnte bie gebadjte ©djule im fommenben §erfcfle mefleid)t bodj fdjon beginnen."
Gospod Kromer pravi: „2)a8 ©ut Slap ift 3000 fl. toert$". Gospod Grabrijan je pred vse drugo povedal, koliko je posestvo vredno. Meni je le to dobro znano, da je bil Slap po gosp. dr. Orel-u že pred nekimi leti na blizo 13.000 gold. sodnijski cenjen.    (Veselost.)
Da le za 30 let naprej šolo ustanovimo, tudi to dela nasprotnikom posebno veliko strahu; al gospoda moja! če smo le za 30 let dobro reč ustanovili, mislim, da moramo zadovoljni biti, posebno na tak način, ki deželi tako malo stroškov prizadene. Zakaj bi se pa ta šola ne imenovala deželna šola, tega cel6 ne morem razumeti. Deželno šolo jo imenujemo zato, ker jo dežela podpira; kakor smo tudi gozdarsko šolo imenovali deželno, tako z isto pravico tudi to.
Druzega mislim ni treba več dodajati, kakor samo še to, da, če premislimo nasprotstvo proti ustanovitvi te šole, morebiti zajca za kakim drugim grmom najdemo; morebiti je grm ta, da zopet slovenska šola je marsikomu trn v p§ti!   (Veselost.)
S tem, mislim, da sem poglavitne stvari razjasnil; posebno pa to želim, da sem gospode iz Dolenskega prepričal, da Slapška šola je zdaj na vrsti, za ktero je denar in vse pripravljeno; stvar se že vleče dosti dolgo, od 1869. leta; za Dolensko šolo pa moramo še 1# kakega grofa Lanthieri-a iskati, in če se nam posreči, da ga dobimo, Dolenska več dobi kakor Vipava. (Žira pohrala.)"  —
Pri glasovanji pade Kromerjev nasvet, isto tako nasvet Kramaričev in Savinšekov. Predlog finančnega odseka pa obvelja popolnoma.