Ž^čeraišnie seie občinskega sveta občine Kamnik OPRN za območje spodnjega Alprema dobil zeleno luč Včeraj so se naši občinski svetniki in svetnice (sicer že tretjo sredo Spored) ponovno sestali in najprej dokončali delo, ki jim je ostalo na Prejšnji seji, nato pa opravili še štiriindvajseto redno sejo tega mandata. ^ njej so med drugim obravnavali in sprejeli zaključni račun občine Za preteklo leto ter po drugi obravnavi (presenetljivo enotno) podprli tudi OPPN za območje B 15 (Spodnji Alprem). Poleg tega je občinska uPrava svetnike in svetnice na tokratni seji seznanila tudi s trenutnimi s°cialno - ekonomskimi razmerami v naši občini. Več na 4. strani Stavka v KIK-u končana brez sporazuma, zmanjkuje tudi surovin Delavci KIK-a, ki so minuli ponedeljek zaključili štiridnevno stavko, z Opravo niso podpisali sporazuma, saj se niso uspeli dogovoriti za vse zadeve. Pravzaprav se razmere v podjetju, kot opozarjajo delavci, od stavke niso prav nič spremenile. Uspeli so se sicer dogovoriti za izplačilo aprilskih PDč, ki so jih že dobili, in redno izplačevanje plač 18. v mesecu, 16. junija naj bi dobili lanski regres, avgusta pa letošnjega, prav tako so se dogovorili, da plače zaradi stavke ne bodo okrnjene. Kljub tem dogovorom pa zbor delavcev podpisa sporazuma ni potrdil, saj ostajajo neizpolnjene vse zahteve Po izplačilu prispevkov za zdravstveno in invalidsko zaposlovanje. Kot je Povedal vodja sindikata Stane Zobavnik, se bodo z upravo še pogajali, čeprav s' Zaradi očitnega siromašenja podjetja s strani lastnikov že vsi želijo stečaj. Dodal je, da je proizvodnja eksplozivov in smodnika pod vprašajem tudi Zato, ker imajo kljub zadostnim naročilom surovin le še za kakšen teden. Več na 2. strani. 1 i *' ..vi M J --C< 120-letnica javnega šolstva v Motniku H - L 1 1 1 u * 1 v™ s V KB ■ •s I 1 V Motniku so v petek, 5. junija, z veliko slovesnostjo pod šotorom praznovali 180-letnico ustanovitve prve zasebne šole, 120-letnico ustanovitve prve javne državne šole in 70-letnico izgradnje prvega šolskega poslopja. Krajevni praznik so z bogatim kulturnim progra- mom obogatili Motniški Polžki (na sliki), predstavili so zajetno in s slikovnim gradivom bogato kroniko šole v Motniku, ki jo je napisala Tatjana Drovenik Čalič, v šolski stavbi pa je bila na ogled tudi razstava o zgodovini šolstva v kraju. Več na 3. strani. 150 let šolstva v Tunjicah Šola je srce kraja Kamniški župan Anton Tone Smolnikar ob prihodu na oder prisloni uho k šolskemu katedru, pre-1 Veri, če morda govori, nato pa nadaljuje z mislijo, kako lepo bi bilo, če bi na tem svečanem dogodku spregovoril prvi učitelj Julij Škoflek, ki je v tej idili->- ČPj vasici ob vznožju kamniških planin z učenjem Pričel daljnjega 22. novembra 1859. Slavnostno Praznovanje visoke 150-letnice javnega šolstva v Tunjicah, ki se je odvijala v petek, 29. maja, na ploščadi pod Podružnično osnovno šolo Frana Albrehta Tunjice, je bila lepa, veličastna. Razstava v šolskih prostorih, ob tej priložnosti izdan zbornik in izdaja spominske pisemske ovojnice s priložnostnim žigom in znamko, slavnostni govori, plesni in pevski nastopi, dramske igre, nastopi domačinov in drugih, učiteljev in učencev, so na slikovit in bogat način prikazali življenje šole skozi čas in množici gostov približali utrip uspešnega »sožitja« med učitelji, učenci, starši, krajani in občino danes. Več na 9- strani. Pesmice šolskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Jane Trebušak so popestrile bogat kulturni program. KATJA TROTOŠEK Kamničani so državni prvaki! V nedeljo, 7. junija, se je na kamniškemu bazenu odvijal zaključni turnir-finale dečkov Ul6, na katerem so se mladi vaterpolisti borili za naslov državnih prvakov. Kamniški fantje so se najprej pomerili z ekipo Branika in se po zanesljivi zmagi uvrstili v finale, v katerem so odigrali igro s kranjskim Triglavom in osvojili naslov državnih prvakov. Zmagoslavno ekipo kadetov Vaterpolskega društva Kamnik so sestavljali: Sebastjan Novak,Tilen Leskovec, Gašper Žurbi, Urban in Martin Stele, Primož Šinkovec, Miha Kramar, Blaž Benkovič, Erik Drolc, Jaka Zorman, Robin Pantič, Primož Šinkovec in Matej Pinterič. Iskrene čestitke! Več na 12. strani Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana zaradi praznika izide že v torek, 23- junija. Rok za oddajo gradiva je zato tokrat krajši - do srede, 17. junija, do 17. ure, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. 80 let PGD Kamniška Bistrica Praznično leto za gasilce Pod kamniškimi planinami Od davnega leta 1929, ko je klic po varnem domu vzdramil takratne može v Stranjah, Godiču in okoliških vaseh, pa do organiziranega adsilstva danes na 5. strani. VOBOIERM Varčujmo z energijo! @080 22 36 ■rm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomljettosiol.net, www.vodoterm.si & hpfo zimo in pomlad ^ www.hp.commerce.si Svetniki po več kot osmih urah razprav o Veliki planini imenovali posebno delovno skupino za pripravo načrtov razvoja planine Prejšnjo sredo so naši občinski svetniki dokončali teden dni prej prekinjeno 23. redno sejo. Na njej so o problematiki Velike planine razpravljali več kot osem ur, nato pa nadaljnje ukvarjanje s prihodnostjo našega bisera naložili posebni delovni skupini, od katere pa - glede na to, koliko razvojnih zamisli in (nasprotujočih si) interesov se na planini prepleta - kakšne konkretne in predvsem za vse sprejemljive vizije razvoja planine do jeseni ni mogoče pričakovati.. Več na 2. strani oWke deLAVjVIce v a/ARAvJ. ARBORETUM VOLČJI POTOK www.arhoretum~vp.si Nedelja. 14. 6. Glej, kako teli. Otroška delavnica. (Otroško igrišče 10.00- 11.00) Sobota. 20. 6. Rože in rožice. LUMPI - otroška delavnica. (Otroško igrišče. 17.00 - 19.00) Nedelja, 21. 6. Pripravimo se na počitnice. Otroška delavnica (Otroško igrišče, 10.00- 11.00) SREDNJEVEŠKI DNEVI 2009 na strani 3 Obrtniški kotiček na strani 4 KAMNIK V REGIJI IN EU na strani 6 LAS, Srce Slovenije, lokalna samooskrba s hrano, junijski konferenci v okviru evropskih projektov COz-NeuTrAlp in Listen to the voice ofvillages, izbrani turistični spominki KULTURA in KOLEDAR PRIREDITEV na strani 7 NAŠA ANKETA na strani 8 Kamničani o prostem času in rekreaciji: »Ugasnimo TV in računalnike, pojdimo v naravo!« POGLEDI na strani 10 MED MLADIMI na strani 11 ŠPORT na straneh 12 in 13 Kolesarstvo, tenis, vaterpolo, odbojka, gorski teki, triatlon, košarka PNEUMATIC CENTER izjemne cene www. gume.si spletna trgovina 01/ 83 08 350 Akcija velja od 1.6. do 31.7.2009 oz. do prodaje zalog. pnevmatik in platišč _ Alu. platišča 34 go , že od Pnevmatike 20 76 že od ^ ’ d BI POČITNIŠKE JEZIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE BE CENTER 6.-10. JULIJ 17.-21. AVGUST 2009 ZA TUJE JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžale ■BT 01/7216913,041/317444 www.dude.si Stavka v KiK-u končana brez sporazuma, zmanjkuje tudi surovin Delavci KIK-a, ki so minuli ponedeljek zaključili štiridnevno stavko, z upravo niso podpisali sporazuma, saj se niso uspeli dogovoriti za vse zahteve. Pravzaprav se razmere v podjetju, kot opozarjajo delavci, od stavke niso prav nič spremenile. Uspeli so se sicer dogovoriti za izplačilo aprilski plač, ki so jih že dobili, in redno izplačevanje plač 18. v mesecu, 16. junija naj bi dobili lanski regres, avgusta pa letošnjega, prav tako so se dogovorili, da plače zaradi stavke ne bodo okrnjene. Kljub tem dogovorom pa zbor delavcev podpisa sporazuma ni potrdili, saj ostajajo neizpolnjene vse zahteve po izplačilu prispevkov za zdravstveno in invalidsko zaposlovanje. Kot je povedal vodja sindikata Stane Zobavnik, se bodo z upravo še pogajali, čeprav si zaradi očitnega siromašenja podjetja s strani lastnikov že vsi želijo stečaj. V minulih dneh naj bi največja slovenska banka tudi zavrnila predlagani sanacijski načrt, tako da je podjetje, ostalo brez posojila, potrebnega za poslovanje. Je pa direktor družbe Aleš Erbežnik potrdil, da bodo posojilo skušali dobiti na kakšni drugi banki. »Delavci so v teh dneh zbrali podpise, s katerimi zahtevajo, da se neporavnane obveznosti za nazaj čim prej izpolnijo. Če 16. junija ne bomo dobili regresa za lansko leto, bomo naslednji dan spet stavkali. Lastniki si z odlašanjem le kupujejo čas, da bi stvari zastarale,« je še povedal Zobavnik in dodal, da je proizvodnja eksploziv in smodnika pod vprašajem tudi zato, ker imajo kljub zadostnim naročilom surovin le še za kakšen teden. Bodo pa v naslednjih nekaj tednih iz skladišč odstranjena in strokovno uničena tudi vsa eksplozivna sredstva, ki bi jih v KIK-u morali uničiti že leta 2002 in so v zadnjem času med Kamničani povzročala precej razburjenj. Ministrstvo za obrambo se je pred dnevi namreč zavezalo, da bo nevarna eksplozivna sredstva iz KIK-a na uničenje v tujino odpeljalo v roku petih tednov. Za uničenje šolskih in vadbenih eksplozivnih sredstev je MORS pripravil sporazum o dokončni ureditvi pravic in obveznosti, ki .so ga v KIK-u že zavrnili, so pa ministrstvu dovolili, da sredstva odpelje iz njihovih skladišč. Če KIK obveznosti za opravljeno delo ne bo poravnal, jih bo ministrstvo izterjalo po sodni poti. JASNA PALADIN Nadaljevanje prekinjene 23. seje občinskega sveta občine Kamnik Svetniki po več kot osmih urah razprav o Veliki planini imenovali posebno delovno skupino za pripravo načrtov razvoja planine Prejšnjo sredo so naši občinski svetniki dokončali teden dni prej prekinjeno 23. redno sejo. Na njej so o problematiki Velike planine razpravljali več kot osem ur, nato pa nadaljnje ukvarjanje s prihodnostjo našega bisera naložili posebni delovni skupini, od katere pa - glede na to, koliko razvojnih zamisli in (nasprotujočih si) interesov se na planini prepleta - kakšne konkretne in predvsem za vse sprejemljive vizije razvoja planine do jeseni ni mogoče pričakovati. Skratka - tega, kaj želimo imeti na Veliki planini še vedno ne vemo! Izmed tistega, kar so svetniki o nadaljnjem razvoju Velika planine povedali v nadaljevanju seje, so bila najbolj realna in konkretna opozorila podžupana in svetnika LTS Rudolfa Pfajfarja, svetnika SDS Roberta Kokotca in svetnika SLS Vida Kadunca. Pfajfar je dejal, da se je treba zavedati, da se tudi razvoj Velike planine začne in konča pri denarju, partnerja, ki bi bil pripravljen vlagati na našo planino, pa Občini doslej ni uspelo najti. »Dokler ga ne bo, večjega napredka na planini ni mogoče pričakovati, ker Občina tega ne more financirati,« je povedal podžupan, ob tem pa opozoril, da pri pripravi vizije nadaljnjega razvoja planine interesov lastnikov ne bi smeli tako zapostavljati kot smo jih doslej. Kokotec je k temu dodal, da vlagateljev na planino ne bo dokler ne bodo končani denacionalizacijski postopki, Kadunc pa to, da planšarjev in pastirjev v razpravi o razvoju planine nihče niti ne omenja, čeprav brez njih planine sploh ne bi bilo. V nadaljevanju razprave so svetniki predlagali celo množico sklepov, od katerih so jih sprejeli sedem, med njimi pa velja še posebej izpostaviti dokapitalizacijo družbe in - na predlog svetniške skupine SDS - dogovor, da občinski svet imenuje posebno delovno skupino, v kateri bodo sodelovali predstavniki vseh interesnih skupin in do oktobra pripravili na- črt razvoja Velike, Male in Gojške planine ter doline Kamniške Bistrice, občinska uprava pa mora v tem času ugotoviti, ali je možno nihalko opredeliti za javno prevozno sredstvo. Sprejeta sta bila tudi dva sklepa, ki ju je predlagal svetnik SDS Robin Majnik. V prvem je predlagal, da se prenos lastništva nepremičnin družbe Velika planina, d.o.o., dokler je ta v stoodstotni lasti občine Kamnik, ne sme izvajati brez soglasja občinskega sveta, v drugem pa, da se uprava pogovori z lastnikom hotela Šimnovec o njegovih načrtih z njim. Uprava pripravila (prvi) rebalans letošnjega proračuna Kot je župan Anton Tone Smolnikar napovedal že konec lanskega leta, je uprava letos rebalans občinskega proračuna pripravila že spomladi, vendar je jeseni pričakovati še enega. V tokratnem rebalansu je občinska uprava predlagala naslednje spremembe: da se za nakup poslovnega prostora v objektu železniške postaje »Kamnik - mesto« zagotovi 100.000 evrov, da se za zimsko službo namesto dosedanjih 450.000 zagotovi 850.000 evrov, da se za dokapitalizacijo družbe Velika planina d.o.o. zagotovi 80.000 evrov, da se za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest (predvsem samozaposlovanja) namesto dosedanjih 7.800 zagotovi 15.000 evrov, da se za adaptacijo šmarske knjižnice namesto dosedanjih 69 900 zagotovi 86.000 evrov ter da se za sofinanciranje dejavnosti Rdečega križa in Karitasa vsaki organizaciji nameni dodatnih 5.000 evrov. »Kritje« za toliko povečane izdatke pa predstavljajo za 435.000 evrov večji prihodki občine iz naslova primerne porabe. Svetniki so v razpravi izpostavljali predvsem: dilemo, ali dokapitalizacija družbe Velika planina d.o.o. v višini 80.000 evrov res zadošča za izvedbo potrebnega remonta pogonskega sklopa (ki bo sicer stal četrt milijona), veliko povečanje izdatkov za zimsko službo v pretekli zimi, dvom v smiselnost nakupa objekta železniške postaje in premalo denarja za humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas. Župan je pojasnil, da želi Občina objekt železniške postaje kupiti zato, da bi se v njem nadaljevala proizvodnja kamniške keramike. »Poleg tega je ta stavba pomembna tudi zaradi svoje lege v samem centru mesta in je sedaj zaradi zapuščenosti izpostavljena vandalizmu,« je še pojasnil župan in dodal, da bi bilo škoda, če bi priložnost, da občina spet postane lastnica te hiše, izpustili iz rok. Glede visokih stroškov za zimsko službo pa sta Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, ter Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, pojasnila, da je zimska služba obvezna javna služba, ki je zakonsko urejena in za občino obvezna. »Zakonodaja natančno določa vse procedure in površine, ki jih je treba čistiti, zato je to delo odgovorno in zahtevno ter ga ni mogoče prepuščati neusposobljenim izvajalcem,« je na predlog, da bi zimsko skrb za ceste prepustili tudi kmetom s traktorji, pojasnil Škorjanc in dodal, da poleg pluženja največji strošek predstavlja posipanje. Povedal pa je tudi, da je bila naša občina v letos izvedeni anketi med gorenjskimi občinami izbrana za občino z najbolj učinkovito zimsko službo. Amandma N.Si za gradnjo novega vrtca se je izkazal za nerealnega Svetniška skupina SDS je k rebalansu pripravila tudi nekaj amandmajev, med katerimi pa niti eden ni dobil zadostne podpore. Enako velja tudi za amandma, ki so ga predlagali svetniki N.Si, z njim pa so želeli v občinskem proračunu zagotoviti tri milijone evrov, s katerimi naj bi se občina nemudoma lotila gradnje še enega novega otroškega vrtca. Sredstva zanj naj bi občina zagotovila iz sredstev, ki so sicer namenjena gradnji povezovalne ceste. Njihov amandma se je v nadaljevanju izkazal tudi za neizvedljivega, saj je Liljana Juhart Mastikosa, podsekretarka - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, pojasnila, da vsaka gradnja zahteva nekaj priprav, zato se gradnja vrtca letos ne more začeti, tudi če bi za to imeli denar. Zato je namenjanje denarja zanj že v letošnjem proračunu nesmiselno, ker te proračunske postavke tako ali tako ne bo mogoče realizirati. Na glasovanju je rebalans dobil podporo večine svetnikov in svetnic. ZORANJEREB Dobro počutje v urejenem okolju Le malo stvari je lepših od barvitih bujnih cvetov in razkošnega zelenja. Tudi če nočemo, nas lepota in ljubkost cvetov, predvsem pa čudoviti vonji in bujna vegetacija popeljejo v svet ljubezni. V svet dobrega počutja, v svet, ki nam daje občutek domačnosti in povezanosti z naravo. Veliko vas je predanih svojim rožicam, nekateri od vas vsako leto vložite veliko svojega časa, energije in denarja v svoje cvetoče ljubljenke, ki potem v vsej svoji lepoti krasijo naše mesto in navdušujejo mimoidoče. Vsi si želimo živeti v lepem, urejenem in prijetnem kraju, skoraj ni človeka, ki ne bi občudoval in se navduševal nad urejenim cvetočim kotičkom. Čeprav nam naš prelepi Kamnik omogoča, da živimo v miru sredi neskončne lepote narave, ne smemo pozabiti, da cvetoče pravljice brez prispevkov nekaterih krajanov, ki z veseljem in ljubeznijo skrbijo za rastline, ne bi bilo. Prav zaradi tega smo se v svetu krajevne skupnosti Kamnik odločili za nagradno akcijo. Želimo se vam zahvaliti za vaš trud in vas obenem spodbuditi, da s svojimi idejami, kreativnostjo in veseljem do rožic še prispevate k lepši podobi našega mesta. Sodelovanje v nagradnem natečaju, ki bo potekalo do konca septembra, je enostavno in preprosto. V akciji lahko sodelujejo vsi, ki živijo ali delujejo na območju krajevne skupnosti Kamnik-Center. Vse, kar morate narediti, je to, da nam pošljete svojo fotografijo na naš elektronski naslov ali sedež krajevne skupnosti. Če boste opazili koga, ki kuka na vaš vrt ali zre v vaše okno, šene razjezite ali prestrašite, to bomo mi, ki bomo budno spremljali vaš trud in s fotoaparatom ovekovečili urejenost vašega vrta, lepoto balkona, terase ali okenske police. Fotografije bomo sproti predstavljali na spletni strani www. kamnican.si. Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost, domiselnost, bogatost in celoten videz. Po končani akciji, na začetku oktobra, bomo nagrajence obiskali in jim podarili nagrado. Nagrajenci in njihove fotografije pa bodo po končani akciji objavljeni tudi v Kamniškem občanu. Verjetno ste že slišali ali prebrali o Evropskem hortikulturnem tekmovanju Entente florale, katerega glavni namen je povečati kvaliteto življenja v povezavi z urejenostjo okolja. Prav gotovo tudi že veste, da se Kamnik letos poteguje za prestižni naziv najlepše urejenih evropskih mest in krajev, Entente Florale Europe 2009, prepričana pa sem, da se tudi zavedate, da je izgled našega kraja močno odvisen tudi od zunanjega izgleda naših domov. Tatjana Doplihar Vi sprašujete, župan odgovarja O pridobivanju sredstev iz evropskega kohezijskega sklada B.M. iz okolice Kamnika zanima, ali občina Kamnik za potrebe izgradnje okoljske infrastrukture pridobiva sredstva evropskega kohezijskega sklada. Iz medijev slišimo, da Republika Slovenija trenutno ni najbolj učinkovita pri pridobivanju denarja iz Bruseljske blagajne. Ali ima občina Kamnik pripravljene projekte, s katerimi se poteguje za ta sredstva? Občina Kamnik se aktivno vključuje v črpanje EU sredstev tudi na področju kohezijske politike. Ob menjavi Vlade RS so bile aktivnosti na državni ravni sicer nekoliko upočasnjene, vendar smo j takoj po vzpostavitvi nove Vlade RS začeli z intenzivnimi pogovori ' z SVLR in Ministrstvom za okolje in prostor. Občina Kamnik je v sodelovanju s sosednjimi občinami uspela uvrstiti v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture - OP ROPI 2007-2013 dva velika projekta, ki sta opredeljena kot investiciji, ki bosta financirani s sredstvi Kohezijskega sklada EU ter s sredstvi j državnega proračuna RS: »Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik« in »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju j Domžale - Kamnik (ČCN)«. Aktivnosti za pripravo vloge koordinira j podjetje SL Consoult, ki ima na tem področju že bogate izkušnje. Občina Kamnik je nosilec in koordinator projekta »Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik«, za katerega bo name- 1 njenih 12 milijonov EUR. V projektu sodelujejo tudi občine Domžale, Mengeš, Trzin in Moravče. Vse občine aktivno pripravljajo ! projektno in investicijsko dokumentacijo, ki je potrebna za oddajo vloge na MOP. Po terminskem planu predvidevamo predložitev vloge v pregled na SVLR in MOP v septembru 2009. Hkrati s pripravo vloge za pridobitev kohezijskih sredstev občine pridobivajo tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradnja se bo predvidoma začela v letu 2010, zadnji rok za dokončanje investicije pa je 2015, vendar bomo v Občini Kamnik naredili vse za čim hitrejše dokončanje investicije. S pridobljenimi sredstvi bo Občina Kamnik uredila vodovodno omrežje na južnem delu ob- ; močja Šmarce, Volčjega Potoka in Rudnika, povezala vodovodni sistem v Tuhinjski dolini s centralnim vodovodnim sistemom in j v delu, ki je neločljivo povezan z vodovodnim sistemom, uredila tudi kanalizacijo. V drugem projektu »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik (CCN>< sodeluje sedem občin in je razdeljen na dva dela. Nosilec in koordinator prvega dela, ki se nanaša na nujno sanacijo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik (CČN), je občina Domžale. Nosilec in koordinator drugega dela projekta, ki pokriva izgradnjo in sanacijo kanalizacijskega omrežja, pa je Občina Kamnik. Trenutno z Ministrstvom za okolje in ( prostor potekajo usklajevanja glede povišanja sredstev, ker 12 mio \ 1 EUR zadostuje le za bujno sanacijo CČN. Kljub nekaterim odprtim ' vprašanjem občine pripravljamo vso potrebno dokumentacij0 za izvedbo investicije. EVropska sredstva so med sedanjo finančno, gospodarsko in so-cialno krizo postala še pomembnejša in potrebnejša. Na Občini Kamnik smo že dokazali, da sredstva iz bruseljske blagajne učinkovito črpamo in tudi v bodoče bomo usmerili vse svoje moči in znanje v pripravo dobrih projektov in novih vlog. Anton Tone Smolnikar, župan OBVESTILO OBČINA KAMNIK vse udeležence javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem obvešča, da sta z dnem 11.6. 2009 na spletni strani: www.kamnik.si in na oglasni deski občine objavljeni prednostni listi A in B upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK NAGRADNI NATEČAJ - iščemo najbolj urejen vrt, balkon in okensko polico! Drage krajanke in krajani KS Kamnik Center, drage ljubiteljice ter ljubitelji cvetja! Za vas smo pripravili nagradno akcijo, ki bo potekala do konca septembra. Pozivamo vse tiste, ki ste ponosni na svojo cvetočo kreacijo, da nam pošljete fotografijo, iz katere bo razvidna vaša domišljija in lepo cvetje ali zelenje. Iz prejetih fotografij in tistih, ki jih bo naredila komisija, bomo izbrali tri najlepše; eno z najlepše urejenim vrtom, drugo z najlepše urejenim balkonom ali teraso ter tretjo z najlepše urejeno okensko polico. Vsi trije nagrajenci bodo prejeli bon v vrednosti 150 € - za nakup okrasnega cvetja alj čebulnic po lastni izbiri. Fotografije svojih cvetočih kreacij lahko v tiskani ali elektronski obliki pošljete na naš naslov: KS Kamnik Center, Maistrova uL 18,1240 Kamnik ali na e-naslov: ks.center@kks-kamnik.si Ker so rastline živa bitja in se njihova podoba stalno spreminja, nam lahko fotografije pošljete tudi večkrat Pošiljati lahko začnete že danes! Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta Soodgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave-Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občinjf Kamnik brezplačno. Naslov uredništva; Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fa*: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek ij1 petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročeni!1 člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 11.6. 2009._ Staro mestno jedro bo cvetoče srednjeveško središče Ta konec tedna bo naše mesto ponovno v znamenju Srednjeveških dnevov. Dvodnevno dogajanje za otroke in odrasle bo tudi letos pestro: »Iskanje Veronikinega zaklada« in delavnice za najmlajše, večer stare glasbe, srednjeveški sejem, predstavitev domačih obrti, tržnica in druga dediščina srednjeveškega časa. Dogajanja bo spremljala srednjeveška glasba, plesi, ulični gledališčniki, bruhalci ognja, srednjeveška gospoda, ki se bo sprehajala po ulicah mesta .... Organizatorja, Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik in Center za razvoj Utija, pa za sobotni večer napovedujeta pravi spektakel ognjain luči, žongliranja in artističnih veščin. Osrednji del dogajanja bo sobotno tekmovanje ekip za »Vitomirjev prstan«. Letos se bodo v streljanju z lesenimi katapulti pomerile ekipe iz občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče, Trzin, Mengeš, Komenda in Šmartno pri Litiji. Prireditev, ki je sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine, tako vsebinsko kot geografsko prerašča meje občine Kamnik in se seli s svojo zgodbo s pridihom preteklosti na širše območje Srca Slovenije. SAŠA MEJAČ EVI 20G )09 Petek 17 junij 2009 Od 9. do 12. ure Staro mestno jedro, Mali grad Iskanje Veronikinega zaklada, program za skupine otrok Delavnice za otroke na Malem gradu Ob 19.30 Mali grad, Stražni stolp Mali grad odpira vrata (slovesno odprtje Malega gradu in predstavitev nove informacijske točke na Malem gradu) Nastop glasbene skupine Antorino V službi žensk (Ulrik von Liechtensteinski in njegovi viteški podvigi) Predavanje dr. Andreja Eržen Od 9.30 do 20. ure Srednjeveški sejem po ulicah in trgih Kamnika Trg svobode - živilska tržnica domačih dobrot (zelenjava, sadje in pekarski izdelki) Glavni trg - sejem domače in umetne obrti s prikazi izdelovanja Ob 10. uri Glavni trg - Mali grad Sprevod sodelujočih na XIV. Srednjeveških dnevih v Kamniku Ob 10.15 - Mali grad Nagovor kamniškega župana, Antona Toneta Smolnikarja Od 10. 30 do 19. ure Nastopi glasbenih skupin, glumačev, piskačev in drugih rokovnjačev Na različnih prizoriščih v srednjeveškem mestnem jedru Kamnika Sodelujoči: KD Viteza Gašperja Lambergerja Jesenice, Čarovnik Saturno, Gal- lenberg Vaganti na izvirnih srednjeveških glasbilih, Glasbeni atelje Carl Orff Kamnik, Gledališče Kolenc, Konjenica Veronika Od 10. do 19. ure Delavnice na Malem gradu Grajski pisar Stane Osolnik Tiskarna Mojstra Janeza Kovnica Janeza Kamniškega Srednjeveški tabor v izvedbi Društva ljubiteljev srednjega veka »Druščina zlate ostroge« (prikaz srednjeveškega življenja, kegljanje, namizne igre, predstavitev srednjeveškega orožja) Tekmovanje za Vrtomirjev prstan Tekmovanje ekip v streljanju s katapulti in v drugih srednjeveških veščinah. Sodelujoče ekipe: Moravče, Lukovica, Litija, Komenda, Kamnik in Trofaiach (Avstrija). Producent: Kulturno društvo Priden možic Ob 9.30 - zbiranje skupin na Glavnem trgu, priprava katapultov Ob 10. uri - sprevod do mestnih vrat Od 10.30 do 15. ure - urejanje katapultov, priprava ekip na tekmovanje Od 16. do 18. ure - kvalifikacije za Vrtomirjev prstan Ob 18.30 - zaključni obračun za nagrado »Vrtomirjev prstan« °b 20.30 Pobočje Malega gradu Pektakel luči in ognja, žongliranja in artističnih veščin v 'zvedbi skupine Lumen iz Švice V Motniku so v petek, 5. junija, z veliko slovesnostjo pod šotorom praznovali 180-letnico ustanovitve prve zasebne šole, 120-letnico ustanovitve prve javne državne šole in 70-letnico izgradnje prvega šolskega poslopja. Krajevni praznik so z bogatim kulturnim programom obogatili Motniški Polžki, predstavili so zajetno in s slikovnim gradivom bogato kroniko šole v Motniku, ki jo je napisala Tatjana Drovenik Čalič, v šolski stavbi pa je bila na ogled tudi razstava o zgodovini šolstva v kraju. naslovom Lepo je res na deželi, kjer šola prijazna stoji - Kronika ob 120-letnici šole v Motniku, ki je izšla v 500 izvodih, sta založila Osnovna šola Šmartno v Tuhinju in Krajevna skupnost Motnik. Avtorica je v svoji zanimivi predstavitvi med drugim poudarila: prešolali v popolno osemletko na Vranskem. Leta 1963 je bila šola kot podružnica priključena k OŠ Toma Brejca, leta 1996 pa k popolni osemletki v Šmartnem.« Leta 1981 se je na šoli zaposlila domačinka Vida Kovačič, ki je še danes vodja podružnice Slovesnosti so se udeležili vsi vidnejši predstavniki kamniškega šolstva in občine. Priprave na jubilejno leto so se v Motniku začele že lansko jesen, ko je šola ob pomoči občine dobila novo streho in žlebove, prepleskano fasado, novo peč in žaluzije, učitelji in učenci pa so skupaj s starši uredili še okolico, zasadili cvetličnega polža in pripravili dobrodelni koncert, da bi bilo praznovanje kar se da bogato. Osrednje slovesnosti, ki je potekala pod šotorom na šolskem igrišču, so se udeležili številni krajani in visoki gostje - župan Tone Smolnikar, sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Marija Mojca Maleš, podžupan Brane Golubovič, nekdanji vodja oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamnik, načelnik upravne enote Mihael Novak, številni ravnatelji, šolski delavci, svetniki in drugi. »Šola v Motniku, ki letos praznuje 120-letnico svojega delovanja, je v vsej tej zgodovini prehodila svojo pot od skromne župnijske šole, preko samostojne ljudske in osnovne šole do današnje podružnične šole. Motniške učence poznamo pod imenom Motniški Polžki. Čeprav jih je v šoli malo, so skupaj s starši velika družina in skupaj načrtujejo in izvedejo marsikatere dejavnosti. Tudi sama sem svojo šolsko pot začela prav s poučevanjem v Motniku in takrat sem ugoto- vila, da je potrebno s šolo dihati in rasti, če si zares želimo, da ima pedagoško delo svoj pomen. Rada se srečujem z nekdanjimi učenci in v njih še danes iščem prav to, kar so bili nekoč - vir sproščenosti, veselja in optimizma, kar je pomembno vplivalo na to, da imam rada svoj poklic. Ko mladi odraščajo, vračajo v kraj vse tisto, kar je bilo v njih vloženo. In poleg staršev ima to poslanstvo prav učitelj,« je zbrane nagovorila ravnateljica matične šole Šmartno v Tuhinju Jožica Hribar. Z optimističnim pogledom na šolstvo v občini in pogoji za delo z najmlajšimi, ki jih imajo tudi Polžki v Motniku, se je na obletnico ozrl župan Tone Smolnikar, ki se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki si priza- devajo, da šola v Motniku obstaja že vsa ta desetletja. V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci podružnične šole, številne govore in zahvale pa je v imenu nekdanjih učencev sklenila Tilka Bregant, ki je šolo obiskovala v letih 1939 in 1940. Bogata kronika motniške šole na več kot dvesto straneh Visoka obletnica je bila priložnost tudi za pregled zgodovin- skega dogajanja šolstva na tem območju in z izzivom se je tudi tokrat spopadla Tatjana Drovenik Galič. Bogato kroniko z »Malokdo ve, da je pred 140. leti, natančneje 14. maja 1869, začel veljati Tretji avstrijski šolski zakon, ki je uvedel osemletno javno ljudsko šolo pod državnim nadzorom. Vanjo so imeli pravico hoditi vsi šoloobvezni otroci, imenovali pa so ga biser avstrijskih zakonov. Postavil je temelje slovenski šoli in jo z nekaterimi lepotnimi popravki zaznamoval vse do uvedbe devetletke. Danes se nam zdi pravica do osnovnega šolanja sama po sebi umevna. Kakšno demokratično in kulturno vrednoto pomeni javna šola, bi se zavedali šele, če bi nam bila pravica do osnovnega šolanja odvzeta in bi spet postala privilegij samo določenih družbenih slojev. Po zgodovinskih virih ima motniško šolstvo že 180-letno tradicijo od leta 1829 dalje. Prvi učitelji so bili cerkovniki in organisti: Luka Kešpret, Janez Pungartnik, Matevž Srebotnik in župnik Janez Gašperlin. Njihova imena je v svojih zapisih ohranil Gašper Križnik. Motni-čan Franc Sajovic, gimnazijski maturant, je poučeval od leta 1859 do 1887 v t.i. šoli za silo. Zasluge za ustanovitev šole in nastavitev »izprašanega učitelja« je imel župnik Janko Golob. Prvi redno nastavljeni učitelj Ulrik Konjar je v motniški šoli poučeval kar 36 let. Šola ni imela svojega poslopja, temveč je do leta 1939 gostovala v stari mežnariji, kjer pa so bili prostorski pogoji izjemno neprimerni. Poučeval je sam, v pomoč mu je bila le potujoča učiteljica ženskih ročnih del Neža Kadunc, šolo pa je takrat obiskovalo okrog 100 učencev. Šola je bila leta 1922 reorganizirana v dvoraz-rednico, v njej pa se je zaposlila mlada učiteljica Vida (Zupančič) Hribovšek. Novega šolskega poslopja so se učenci razveselili leta 1939, gradnja pa je trajala kar deset let. V šolskem letu 1950/51 je svojo uspešno učiteljsko kariero začela domačinka Pavla Grutschrei-ber, ki je na šoli poučevala do leta 1975. V desetletjih po vojni je bil šolski prostor priča številnim šolskim reformam, spremembam učnih načrtov in reorganizaciji šolske mreže. Od leta 1960 so se vsi učenci po končanem 4. razredu in zaslužna za to, da je motniška šola postala središče dogajanja v Motniku in združevanja domačinov. Kako dobro popotnico za življenje je dala mala podružnična šola v Motniku, dokazujejo številni njeni nekdanji učenci, ki so v življenju dosegli veliko. Eden takšnih je tudi načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, ki je otroštvo preživel v Zajasov-niku. »Moji spomini na to šolo so izredno lepi. Prav ničesar nismo pogrešali, še dobro se spominjam zim z visokim snegom, ko smo otroci prišli v šolo in se za pečjo sušili, učiteljica Pavla Grutsch-reiberje k peči postavila mizo s citrami in vsi skupaj smo zapeli. Dve uri smo prepevali, da smo se vsi posušili, nato pa smo se učili naprej. To se v mestu verjetno nikdar ne bi zgodilo. Ko sem zaključil šolanje v Motniku in vpisal peti razred na Vranskem, mi je učiteljica Pavla Grutschreiber v spominsko knjigo zapisala čestitke za uspeh in misel, da ne bi nikdar pozabil šole, kjer sem nabiral prvo znanje. In tega zares nikdar nisem pozabil - ne šole, ne ljudi, ki so mi omogočili, da mi je bilo lepo in da se še danes zelo rad vračam. Šola je tako dobra, kot so dobri učitelji in iz Motnika smo otroci res odhajali z dobrim znanjem, kar se je videlo na Vranskem, kjer smo v primerjavi z drugimi dosegali večje uspehe. Učiteljica nam je vedno poudarjala - znanje je pomembno, ampak ob vsem znanju je pomembno, da postanete in ostanete ljudje. To sporočilo sem dobil v tem kraju, v tej šoli in skorajda ne mine mesec, da ne bi kakšne take misli, ki sem jo dobil od svoje učiteljice, izrekel tudi svojim otrokom. Verjamem in upam, da bo motniška šola tako uspešno delovala tudi naslednjih 120 let,« je povedal Mihael Novak, ki je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi predsednik izvršnega sveta v Kamniku, prav v obdobju, ko so sprejeli odločitev o izgradnji popolne osemletke v Tuhinjski dolini, kar je pomembno vplivalo na obstanek šole v Motniku. JASNA PALADIN Vida Kovačič in Tatjana Drovenik Čalič - zaslužni, da šola uspešno deluje danes in da se spomini iz prvih 120 let ne bodo pozabili. V prostorih šole je bila na ogled razstava starih predmetov in fotografij. Prireditev ob obletnici šole je bila prijetna priložnost za druženje nekdanjih učencev. Uspešna šola je tudi rezultat uspešnega sodelovanja med občino, krajevno skupnostjo in šolo. Z včerajšnje seje občinskega sveta občine Kamnik OPPN za območje spodnjega Alprema dobil zeleno luč, čeprav se lastniki zemljišč prepirajo zaradi internih poti Včeraj so se naši občinski svetniki in svetnice (sicer že _ v< .... tretjo sredo zapored) ponovno sestali in najprej dokonč- BOITIO imeli V naši ODČilli dirkališče? ali delo, ki jim je ostalo na prejšnji seji, nato pa opravili Med vprašanji in pobudami, ki jih svetniške skupine na vsaki se štiriindvajseto redno sejotega mandata. Na njej so med sejj zastavijo občinski upravi, smo tokrat slišali zanimiv predlog drugim obravnavali in sprejeli zaključni račun občine za Valentina Zabavnika, svetnika SDS. Predlagal je namreč, da bi preteklo leto ter po drugi obravnavi (presenetljivo enotno) 0b Korenovi cesti, kjer je sicer prostor rezerviran za poslovne podprli tudi OPPN za območje B15 (spodnji Alprem). Poleg dejavnosti, zgradili kompleks za avto - moto šport, ki, bi bil natega je občinska uprava svetnike in svetnice na tokratni seji menjen usposabljanju voznikov ter tudi tekmovanjem (dirkam), seznanila tudi s trenutnimi socialno - ekonomskimi raz- Vsekakor gre za zanimivo idejo, ali je prostorsko in finančno merami v naši občini. tudi izvedljiva, pa bo pokazal čas... Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je v predstavitvi zaključnega računa med drugim povedal, da je bila realizacija lanskoletnega proračuna občine Kamnik najvišja po reorga- nizaciji lokalne uprave. To so opazili in v svojem poročilu pohvalili tudi člani nadzornega odbora ter v razpravi tudi svetniki in svetnice, ki so bili zadovoljni tudi s pregledno predstavitvijo zaključnega računa. Vseeno pa so svetniki in svet- nice izrazili tudi nekaj nezadovoljstva. Tako je Matej Tonin v imenu svetniške skupine N.Si opozoril na tri projekte (zastoj v projektu postavitve skulpture mamuta ter gradnjo pločnikov ob cesti skozi Tuhinjsko dolino in povezovalne ceste, ki se sploh še nista začeli), kjer po njihovem mnenju realizacija ni bila zadovoljiva. Rudi Veršnik, svetnik SDS, je ocenil, da se investicije v naši občini pripravljajo, izvajajo in nadzirajo preveč »po domače«, pri tem pa se je skliceval na poročilo nadzornega odbora, v katerem negativno ocenjuje rabo občinskih sredstev pri nedokončanih investicijah v letih od 2005 do 2007. »To dokazuje, da raba javnega denarja v naši občini ni najbolj racionalna,« je še dodal Veršnik. Svetnik LDS Gregor Koncilja je napol v šali dejal, da šele iz zaključnega računa izve, kaj se je v preteklem letu v naši občini dogajalo, v nadaljevanju pa izrazil nestrinjanje s tem, da Občina precej denarja vlaga v zasebni sektor. Svetnika SLS Vida Kadunca pa pri proračunih in s tem tudi pri zaključnih računih najbolj moti padajoč delež, ki se namenja za investicije. Smiselna pa se zdi pobuda Robina Majnika, svetnika SDS, ki se je zavzel, da bi - po zgledu sosednjih občin - tudi pri nas od vseh javnih zavodov pred obravnavo zaključnega računa občine zahtevali poročila o njihovem delu v preteklem letu. Tako bi bili svetniki bolje seznanjeni o njihovih težavah in finančnih potrebah. Alojz Kolar se je na očitke o neracionalni rabi javnega denarja odzval s pojasnilom, da to do določene mere celo drži, krivdo za to pa nosijo predvsem preveč razdrobljene občinske investicije. »Te pa so takšne zato, ker si ob sprejemanju vsakega proračuna vsi svetniki prizadevajo, da »se v njem vidijo« s postavkami, ki jim jih naročajo krajevne skupnosti in drugi porabniki občinskega denarja. Poraba denarja pa bi bila veliko bolj učinkovita, če bi se občina naenkrat lotevala manjšega števila bolj celovitih investicij,« je pojasnil Kolar. Župan Anton Tone Smolnikar pa je na željo več svetnikov pojasnil, odkod Občini za 5,7 milijona evrov kratkoročnih naložb. »Gre za štiri milijone evrov, ki smo jih prejeli iz naslova telefonije, ter za 1,7 milijona evrov, kolikor imamo že prihranjenega v skladu za novi šoli, ta sredstva pa se v več bankah plemenitijo po najvišjih trenutno dosegljivih obrestih,« je pojasnil župan. OPPN za spodnji Alprem svetniki podprli skoraj soglasno Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) območje B 15 (Spodnji Alprem) predvideva za proizvodno, skladiščno, poslovno - storitvene in družbene dejavnosti. Drugo obravnavo tega prostorskega akta so zaznamovale tudi pritožbe treh občanov, ki so se sprli zaradi internih prometnih povezav, za katere bodo morali nameniti del svojih zemljišč. Nika Kokalj, direktorica ljubljanskega podjetja PopuluS prostorski inženiring d.o.o., v katerem ta OPPN izdelujejo, je povedala, da načrt določa le največjo dovoljeno izrabo posameznih parcel, ki je pogojena z izgradnjo zadostnega števila parkirnih mest ter dovolj velikimi funkcionalnimi površinami. »Lahko pa je pozidava tudi manjša od predvidene. Pomembno pa je tudi to, da bo območje dobilo dodaten dostop s povezovalne ceste in s tem bo Ljubljanska cesta v veliki meri razbremenjena tovornega prometa,« je še povedala Kokaljeva. V razpravi je najprej Janez Ivo Stražar v imenu svetniške skupine N.Si povedal, da spori zaradi cest kažejo na to, da notranje prometne povezave na tem območju niso optimalno projektirane. Po njegovem mnenju so tudi faktorji zazidljivosti preveliki, ker ne upoštevajo vseh etaž objektov. Ta pomislek je Kokaljeva zavrnila s pojasnilom, da so upoštevane vse etaže objektov (tudi podzemne), kdo ima pri tem prav pa se po izkazalo ob gradnji načrtovanih objektov. Že laiku pa je ob pogledu na načrtovano pozidavo jasno, da bo šest zelo velikih (in še nekaj manjših) objektov postavljenih zelo tesno drug ob drugega in za funkcionalne površine in nadzemna parkirišča med njimi zagotovo ne bo veliko prostora in na to je opozoril tudi svetnik SDS Robert Koko-tec. Jože Zagorc, svetnik LTS, pa je dodal, da je pripravljavec načrta upošteval zelo malo pripomb, ki so bile podane lani jeseni ob prvi obravnavi tega OPPN-ja na občinskem svetu ter na javni razgrnitvi. »Očitno je, da želijo investitorji iz svojih zemljišč izvleči maksimalno možno površino objektov in s tem tudi korist. Prostora za logistiko je med objekti premalo, vendar naj se s tem problemom ukvarjajo investitorji sami, ne pa Občina. Enako velja tudi za spore glede cest;« je povedal Zagorc. Vid Kadunc pa največji problem tega območja vidi na vstopnem križišču s povezovalno cesto, kjer je zaenkrat predvideno semaforizirano križišče, po njegovem mnenju pa bi bilo bolj smiselno zgraditi krožišče. Razpravo na to temo je zaključil podžupan in svetnik LDS Brane Golubovič, ki je pohvalil pristop, da obstoječim poslovnim lokacijam dodajamo nove dejavnosti in da se bo promet, vezan na to lokacijo, z Ljubljanske ceste preusmeril na povezovalno cesto. »To je tisto, zaradi česar to cesto tako zelo potrebujemo,« je nasprotnike te ceste spomnil podžupan. Po nekaterih informacijah naj bi se gradnja povezovalne ceste začela že letos, slišati pa je tudi, da načrtovano gradnjo karbonskega mostu ogroža nekaj tehničnih težav... ZORAN JEREB V Kamniku je brezposelnost še pod državnim povprečjem, a se revščina že razrašča Gospodarska kriza je začela svoje zobe kazati tudi v naši občini, vendar vsaj podatki o registrirani brezposelnih kažejo, da je v naši občini brezposelnost še precej pod državnim povprečjem. Aprila je bila stopnja brezposelnosti v naši občini (po podatkih Statističnega urada RS) 5,8-odstotna (brez dela je bilo dobrih 800 oseb), kar je sicer cel odstotek več kot marca (ko je bilo brez dela 655 oseb), vendar ta številka že vključuje tudi odpuščanje v Svilanitu. Na državni ravni je slika še precej slabša, saj je stopnja brezposelnosti že marca presegala osem odstotkov. Na kamniškem Uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje (ki sicer pokriva tudi občino Komenda) navajajo, da je med iskalci dela trenutno slaba polovica žensk, skoraj tretjina oseb je starih 50 let in več, dobra četrtina je dolgotrajno brezposelnih, iskalcev prve zaposlitve pa je nekaj manj kot desetina. Po izobrazbeni strukturi med brezposelnimi prevladujejo osebe brez izobrazbe (teh je več kot tretjina), več kot četrtina je oseb s četrto stopnjo izobrazbe, ravno toliko tudi oseb s peto stopnjo izobrazbe, tistih z višjimi stopnjami izobrazbe pa je skupaj dobrih deset odstotkov. Naša Občina seje na zaostrovanje socialnih razmer pripravila že ob pripravi letošnjega proračuna, v katerem je - v primerjavi z lanskoletnim - namenila bistveno več sredstev za socialne namene kot so subvencioniranje stanarin, enkratna denarna pomoč, sofinanciranje šole v naravi za otroke iz socialno ogroženih družin, odpiranje novih delovnih mest in javna dela. Daleč največ »socialnega« denarja (230.000 evrov) pa je v letošnjem proračunu namenjenega za plačilo osnovnega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne občane. Za pomoč prosijo že tudi družine z rednimi prihodki Na našem Centru za socialno delo (CSD) poudarjajo, da letos po izredno denarno pomoč prihajajo tudi občani, ki tovrstne pomoči doslej še nikoli niso potrebovali. Opažajo celo, da so med prosilci tudi družine s prihodki, ki zelo presegajo minimalni dohodek za preživetje, ki ga določa zakon o socialnem varstvu, vendar jim po plačilu nujnih mesečnih obveznosti ne ostane dovolj za preživetje. Na Centru ob tem pojasnjujejo, da so do denarne pomoči upravičeni tako državljani naše države kot tudi tujci z,dovoljenjem za stalno bivanje pri nas, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje in ne premoženja, ki bi jim omogočilo preživetje, vendar aktivno rešujejo svojo socialno problematiko. Rdeči križ je v naši občini letos socialno ogroženim občanom (gre za 112 družin in posameznikov, skupno pa 277 oseb) razdelil že skoraj devet ton pomoči v prehrambenih artiklih in 375 kilogramov pralnega praška. »V mesecu maju smo delili prehrambene pakete, pridobljene s strani RK Slovenije, v juniju pričakujemo prehrambene artikle (mleko, testenine, moka, sladkor, riž) iz intervencijskih zalog, druge izdelke pa bomo morali zagotoviti sami. V poletnih in ostalih mesecih do konca leta pa ne pričakujemo več večjih količin prehrambenih artiklov (razen jeseni še en del intervencijskih zalog in en del prehrambenih paketov), pričakujemo pa porast prosilcev, ker se je to že zgodilo na izredni delilni akciji v mesecu aprilu,« pravijo na kamniškem Rdečem križu in s tem argumentirajo svojo prošnjo, naj jim Občina v rebalansu proračuna odobri dodatna sredstva za nakup prehrambenih paketov in s tem olajša stisko socialno ogroženih občanov. To je Občina medtem že tudi storila. Župnijska Karitas Kamnik pa je letos pomoči potrebnim razdelila že za 5.300 evrov hrane in za 678 evrov pralnega praška, občanom pa je s skoraj 3.000 evri pomagala tudi pri plačilu položnic za stanovanjske in druge stroške. »Zavedati se je treba, da so paketi, s katerimi pomagamo občanom, preskromni za pettedensko preživetje, a jih trenutno ne moremo povečati, razen izjemoma. Ker so se nam letos zmanjšali prihodki, zaenkrat še črpamo sredstva iz preteklega leta, s hrano pa nam delno pomaga tudi Škofijska Karitas Ljubljana,« pojasnjujejo na kamniški Karitas in opozarjajo, da največje povpraševanje po pomoči pričakujejo v jesenskih mesecih. Zato je tudi za Karitas Občina v rebalansu zagotovila dodatnih pet tisoč evrov. Trenutno ima kamniška Karitas v seznamu prejemnikov pomoči 267 občanov naše občine, skrb zbujajoče pa je, da med prosilci za pomoč vsak teden opazijo najmanj dve novi družini. ZORAN JEREB Sekcija domače in umetnostne obrti OOZ Kamnik V začetku meseca junija je sekcija za domačo in umetnostno obrt pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik (OOZ Kamnik) vabila na srečanje rokodelcev celotne gorenjske regije. Namen srečanja je bilo obravnavanje aktualnih vprašanj domače in umetnostne obrti (DUO), torej tistih, ki se vsakodnevno srečujejo s perečo problematiko, kot tudi tistih, ki šele razmišljajo o ideji ali zgolj ljubiteljsko izdelujejo izdelke. Predsednik sekcije DUO je Franc Kremžar iz Komende, ki je obenem tudi predsednik sekcije na nivoju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, prof. dr. Janez Bogataj je predstavil kriterije za pridobitev pozitivnega mnenja - certifikata, da se izdelek lahko šteje za DUO. Prisotni na srečanju so prinesli na ogled izdelke, nad katerimi je bil dr. Bogataj, tudi predsednik komisije za ocenjevanje izdelkov, navdušen, nekatere pa je ocenil tudi kritično. Izjemno pozitivno presenečen je bil nad vezeninami v rešele tehniki, pravimi slovenskimi vzorci in izdelanim izvirnim predpasnikom. Sekretar sekcije pri OZS Goran Lesničarje predstavil postopek pridobitve pozitivnega mnenja, možnosti poslovanja preko osebnega dopolnilnega dela, olajšave za izdelovalce domače in umetnostne obrti in delovanje sekcije na nivoju OZS. Sekretarka OOZ Kamnik Irena Tonin pa je predstavila delovanje sekcije DUO na lokalnem nivoju, ki izdaja brošure članov sekcije, organizira razstave, daje različne pobude itd. Sekcija trenutno predstavlja svoje izdelke v prostorih Občine Kamnik, vsi razstavljavci imajo pridobljeno pozitivno mnenje OZS. Sekcija kozmetičark predstavila poklic kozmetičarke dijakom ŠCRM Kamnik V OOZ Kamnik deluje več sekcij, ki združujejo člane z enako alD°' rodno dejavnostjo. Ena izmed njih je sekcija kozmetičark, ki uspešn0 in aktivno deluje in vsako leto v svoj program dela vključi različna področja. V preteklem letu je sekcija predstavila kozmetično dejavnost v OŠ Šmartno v Tuhinju in doživela pozitiven odziv pri učencih, zato so se kozmetičarke odločile, da v mesecu maju predstavijo svoj poklic tudi dijakom 3. letnikov Ekonomske šole ŠCRM Kamnik. OOZ Kamnik uspešno sodeluje s ŠCRM Kamnik tudi na drugih področjih izobraževanja, kot so jezikovni in računalniški tečaji, zato o uspehu promocije poklica kozmetičarke ni bilo nobenega dvoma. Dijaki so uvodoma prejeli vrsto zanimivih informacij predsednice kozmetične sekcije Barbare Vavpetič iz Kamnika. Kozmetičarke so na izviren način preuredile učilnico, tako da je bilo moč zaznati utrip pravega kozmetičnega salona. Leonida Pirc je dijakom svetovala o negi kože, oblikovala obrvi, opravila depilacijo, Nika Tratnik pa je dijake razvajala z masažo. Sprostitvi se niso prepustila samo dekleta, temveč tudi fantje, kar je bilo še posebej zanimivo. Nada Ivanovič je izvajala pedikuro in pojasnila, kako odpraviti težave, zlasti pri glivičnih obolenjih, kako oblikovati nohte, urediti pete itd. Barbara Vavpetič pa je bila ponovno izvirna "v obliki in poslikavi nohtov. Prihodnje leto bo OOZ Kamnik praznovala 40 let delovanja. Sekcija kozmetičark že snuje prijetna presenečenja in se bo aktivno, kot doslej, vključila v program obeležitve jubileja. Frizerska sekcija OOZ Kamnik na mednarodnem frizerskem festivalu Sekcija frizerjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik je obiskala 6. mednarodni frizerski festival Hairstyle v Opatiji. Aktivne članice sekcije, ki jo vrsto let uspešno vodi Marjanca Juh, so se udeležile strokovnega seminarja Gama-vita, ki je vključeval prikaz milanske mode pričesk z barvanjem in striženjem. Spremljale so novosti, ki jih bodo s pridom uporabile pri svojem delu, obiskale pa so tudi sejem, na katerem je bilo možno kupiti nove frizerske pripomočke. Strokovne ekskurzije so se udeležile tudi zaposlene delavke. Frizerke so obiskale tudi mednarodni frizerski show na Bledu. Predstavil seje petkratni nosilec prestižnega naslova »Britanski frizer leta« Phil Smith, ki ima uspešno linijo produktov in prestižne stranke, njegovo ekipo sestavlja kar 380 članov in je poznan kot izjemen stilist. Ob zaključku strokovnih izobraževanj lahko strnemo vtise z mislijo, da so frizerke pridobile nova znanja in se prijetno družile. Irena Tonin, sekretarka OOZ Kamnik OBVESTILO O ZAPORI Radio Televizija Slovenija bo v Kamniku za potrebe snemanja televizijske komedije 20. in 21. junija uvedla delno zaporo na območju : - Lokalne ceste št. 160831 Šutna-Glavni trg (do pošte) od križišča z Maistrovo do križišča z Kolodvorsko. - Lokalne ceste št. 160540 Maistrova-Glavni trg-Medvedova-Fužine na področju Maistrove ulice - Parkirišča na Glavnem trgu Promet na teh območjih bo omejen med 9. in 19.uro. Popolne zapore bodo trajale v intervalih maksimalno 10 minut. Prebivalcem Kamnika se vnaprej opravičujemo za nevšečnosti in jih prosimo za razumevanje. 80 let PGD Kamniška Bistrica PRAZNIČNO LETO ZA GASILCE POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI Pisalo se je davno leto 1929, ko je klic po varnem domu vzdramil tokratne može v Stranjah, Godiču *n okoliških vaseh. Spoznali so, da zaradi obsežnosti in razgibanosti terena, strnjenih vasi, pogostih Gasilski dom in oprema Že decembra 1929 je upravni odbor sprejel sklep, da je poleg osnovnega orodja nujen nakup lovom. Decembra 1930 so gasilci tudi v praksi preizkusili opremo, ko so gasili požar v Bistričici. Tehnični razvoj društva se je okrepil po letu 1970, ko so pridobili prvo motorno vozilo - kombi IMV, v teh letih se je društvo lotilo tudi gradnje novega doma in 10. junija 1978 je bila svečana otvoritev novega gasilskega doma. Po aktivnostih in zagnanosti bo v zgodovino društva zagotovo ostalo zapisano tudi leto 1995, ko je društvo dokončalo zadnjo fazo gradnje gasilskega doma in del objekta oddalo v najem Pošti, ki je tako pridobila nov poslovni prostor. Poleg zaključnih del slovesnosti, ki bo v soboto, 20. junija 2009. Poleg terenskega vozila imajo danes v društvu še orodno vozilo in cisterno TAM in veliko terensko vozilo - cisterno TAM, ki je posebej primerna za gašenje na težje dostopnih terenih, ki jih je na njihovem območju veliko. Med večje požare v zgodovini društva se tako šteje požar na Brani leta 2003, kjer je bilo gašenje še posebej težavno. Med še svežimi aktivnostmi članov je zagotovo vsem v spominu pomoč ob lanskem neurju v naši občini. Članstvo društva Sestavni del vsakega društva so vodilni kadri, od katerih je velikokrat odvisno delovanja društva kot celote. V 80-ih letih so se na predsedniški funkciji zvrstili: Ivan Pirc, Franc Potočnik, Matija Lah, Jože Koželj, Franc Čevka, Jože Gruden, Anton Balantič, Janez Brnot st., Ivan Koželj, Janko Humar, Vinko Rozmanič, Janez Brnot ml. Janez Kregar in sedanji predsednik Dušan Mali. Najdaljši predsedniški staž je imel Vinko Rozmanič, ki je bil predsednik kar 20 let, poleg tega pa 6 let še poveljnik operativnih enot, najdaljši poveljniški staž v društvu je Gasilski dom v Zg. Stranjah zgrajen leta 1930. Sozdnih požarov ter požarno gasilske brizgalne in pri- °groženih domačij povabijo toože in fante, da se včlanijo v gasilsko organizacijo. Ugotovili s<>, da bi na območju Kamniške Bistrice, Stranj in Godiča morali Ustanoviti gasilsko društvo. Dobrega pol leta priprav je bilo Potrebnih, da so pobudniki pridobili 27 ustanovnih članov iz okoliških vasi, ki so tudi materialno podprli ustanovitev društva. Iniciativni odbor je dosegel sporazum, da se društvo imenuje: »PROSTOVOLJNO GASILSKO društvo stranje - godič« in 15. avgusta 1929 je bil sklican ustanovni občni zbor v gostilni »Pri Korlnu« v Stahovici. Udeležilo se ga je 51 mož in fantov, ki so tako postali člani društva, za načelnika SO izbrali Ivana Pirca st. iz Godiča. Za dolino Kamniške Bistrice je bil to zgodovinski dan, saj se je po dolgih letih zgodilo nekaj povsem novega. Prvi uniformirani člani gasilskega društva leta 1930. VABLJENI NA ZUNANJI Vabljeni na | i- SNOVIČKOV FESTIVAL za naše najmlajše goste V SOBOTO, 20. JUNIJA, OD io. DO 16. URE up neizvedljiv. 1 tu poleg šole^Ttakratni Prenov,jena zunanjost gasilskega doma in vozni park leta 2009. zagnanosti pove vse po- na domu je bilo kupljeno tudi te- imel Ivan Koželj sledijo mu datek, da se je gradnja doma za- rensko vozilo Lada Niva, ki je čla- Janko Humar, Franc Gradi- čela v začetku aprila, dela so bila nom služilo vse do letošnjega leta, šek, Janez Bernot st., Stane končana 4. maja in 6. junija je bila ko so ga nadomestili z novim so- Pirc, Andrej Brnot, Mihael pred novim gasilskim domom že dobnim vozilom Mitsubishi L200, Šlebir, Štefan Levec, Franc prva velika vrtna veselica s sreče- ki ga bodo slovesno prevzeli na Bernot, Milan Gradišek, Vin- ko Rozmanič, Franc Golob in sedanji Dominik Spruk. Seveda niso samo možje tisti, ki so skrbeli za razvoj društva, saj je marsikatera žena ji mati morala namesto svojega moža ali sina kdaj poprijeti za kakšno domače delo, tako v društvu že mnogo let deluje tudi ženska desetina. Danes gasilsko društvo šteje 154 članic in članov, od tega dobra tretjina mladih do šestnajstega leta, kar je dokaz, da društvo dobro skrbi za svoj obstoj. Gasilska godba Širše znana je Godba Stranje in začetki godbe segajo že v leto 1930, ko je društvo kupilo štiri inštrumente-fanfare in hitro se je razvila 12 članska gasilska godba na fanfare. V času 2. svetovne vojne so inštrumente poskrili in po vojni se je delovanje godbe ponovno obnovilo in originalni instrumenti se še vedno hranijo v društvu. Gasilska godba je aktivneje spet začela delovati leta 1986 in svoje delovanje nadaljuje še danes kot Godba Stranje. Gasilsko društvo Kamniška Bistrica letos praznuje visok jubilej, je pomemben dejavnik družbenega dogajanja na svojem območju. Svojo obletnico bodo počastili z gasilsko parado, slavnostno proslavo in veliko vrtno veselico s srečelovom. Sandi Uršič 4. MTB TERME SNOVIK - VELIKA PLANINA za gorske kolesarje V SOBOTO, 20. JUNIJA, OB io. URI TERME SNOVIK ekosvet termalnih užitkov Informacije in rezervacije: oi 83 44 100 info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si Trak kar dveh novih pridobitev za vas Pirševo so skupaj prerezali župan Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič in Irena Koncilija. Odprtje asfaltirane ceste Buč - Pirševo in Apartmajev Koncilija V petek, 29. maja, je v vasi Pirševo v Tuhinjski dolini potekala manjša slovesnost, na katero so bili povabljeni vaščani in vsi, ki so po svojih najboljših močeh prispevali k novim pridobitvam kraja. Slovesnega odprtja nove asfaltirane ceste in apartmajev so se udeležili župan občine Kamnik Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič, predsednica KS Srednja vas Darinka Zore, občinska svetnika Nives Matjan in Borut Žagar, direktor KP Kamnik Bojan Klemen, župnik župnije Šmartno Simon Lorber, predstavnici turističnega društva Tuhinjske doline in krajani. Odgovorni v kamniški občini so prisluhnili prošnjam krajanov vasi Pirševo in v občinskem proračunu za letošnje leto namenili 10.000 evrov za rekonstrukcijo in asfaltiranje 130 metrov lokalne ceste do turističnega objekta na koncu vasi. Investicijo sta v vrednosti četrtine sofinancirala investitorja Apartmajev Koncilija. Ob tem je žalostno, da kljub prizadevanjem predsednice KS Srednja vas, direktorja KPK in ostalih, ki so odgovorni za vzdrževanje lokalnih cest v občini Kamnik, niso uspeli prepričati lastnika zemljišča, kjer poteka spodnji neasfaltirani del ceste v dolžini 30 metrov, da dovoli asfaltiranje ceste na odseku, kjer je pred 14-imi leti plaz poškodoval cestišče. Zato prizadeti krajani vasi še vedno računajo na vpliv in modrost župana in njegovih sodelavcev. Ob uradnem odprtju ceste sta zakonca Koncilija slovesno predala v uporabo novozgrajen turistični objekt s štirimi apartmaji, ki sprejmejo 14 gostov. Za objekt sta leta 2005 pridobila gradbeno dovoljenje in istega leta tudi začela graditi. V začetku letošnjega leta sta pridobila uporabno dovoljenje in registrirala dopolnilno dejavnost na kmetiji. Nosilka dejavnosti Irena Koncilija se zaveda, da se sedaj začne pravo delo. Pridobiti goste, ki bodo zadovoljni in se bodo radi vračali v prelepo Tuhinjsko dolino. ^■ 1 J Zakonca Koncili- Trak novih pridobitev so skupaj prerezali župan Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič in Irena Koncilija. Obred posvetitve ceste in objekta je opravil župnik župnije Šmartno Simon Lorber. Župan Smolnikar in predsednica KS Srednja vas Darinka Zore sta v svojih nagovorih poudarila pomembnost takšnih majhnih korakov pri razvoju občine, saj prispevajo kamenček v mozaiku, ki bogati življenje vseh prebivalcev naše občine in vseh obiskovalcev, ki prihajajo pod kamniške planine iskat sprostitve in duševnega miru. Po uradnem delu so se gostje še nekaj časa zadržali ob pogostitvi, ki so jo pripravili prijazni domačini. (\ SSMHMŠ© KAMNIK trgovina - lesni hobi program - mizarstvo PEROVO 26, KAMNIK (na kamniški obvoznici) Tel.: 01/839 46 35, faks: 01/839 46 36 gsm: 041/371 581 e-mail: kam-les@t-2.net STELETOVA 8, KAMNIK (pri Mercator centru-bivši SKG) Tel.: 01/831 40 37 gsm: 064/113-045 RAZREZ IVERALA, POLIČKE, OMARE, KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO PO MERI LAMINATI, VZMETNICE, KUH. PULTI, KORITA, NAPE KARNISE, KLJUKE IN ROČAJI OKOVJE, VODILA,VIJAKI, EL. in ROČNO ORODJE h- C/l 3 CL O CL O E S <0 O) o Gavnitrg8(nasprotikavameVeronika) tel.:01/8317971 TRGOVINA SPODNJEGA PERILA, PIŽAM, KOPALK, MODNIH VZORČASTIH NOGAVIC IN Z VEDNO NOVIMI PRESENEČENJI !!! PERILO IN KOPALKE PO NAROČILU - SLOVENSKA PROIZVODNJA !!! Naročite se na brezplačno svetovanje! IMATE TEŽAVE PRI NAKUPU NEDRČKA? NE NAJDETE NEDRČKOV B, C, D, E KOŠARICE? Ml SMO PRAVA REŠITEV ZA VAS! OGLASITE SE IN SKUPAJ BOMO REŠILI VAŠ PROBLEM - PO UGODNI CENI! I masL Nina Hlačer pripoveduje zgodbo o slovenski skledi. Spominek „relief Veronika» je avtorici Martini Lesjak iz Kamnika prinesel drugo nagrado. Dan Evrope v Saint Germainu en Laye v Parizu Kamniško podjetje ILA d.o.o., ki se ukvarja z lončarstvom in keramiko, je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo iz Bruslja predstavilo Slovenijo z izdelki domače in umetnostne obrti Lončarstva Žuman iz Ljutomera in Rokodelstva Katarine Spruk iz Volčjega Potoka. Manifestacija v Parizu je potekala na dan Evrope, 9. maja, na glavnem trgu pred Hotel de ville, kjer se je predstavilo vseh 27 držav članic EU. Slovenski predstavitveni prostor je obiskal tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva, svetovalec g. Andrej Gregor Rode in župan Saint Germain en Laya s spremljevalci, ki se je osebno zahvalil za udeležbo. Tovrstni dogodki pomembno prispevajo k prepoznavnosti naše dežele, saj mnogi še vedno ne vedo, kje se Slovenija nahaja. Obiskovalci so bili izredno navdušeni nad izdelki domače obrti, nad lepotami Slovenije ter nad njeno celostno turistično ponudbo. Izbrani turistični spominki Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik je z javnim natečajem za izbiro turističnih spominkov kamniške občine za letošnje leto izbrala najlepše primerke. Komisija, ki jo je imenoval župan Anton Tone Smolnikar po svoji izbiri, je 22 prispelih izdelkov in prototipov ocenila na podlagi več kriterijev: etnološki, umetniški, komercialni, kriterij turistične promocijske vrednosti kraja in uporabnosti. Ker noben od prispelih predlogov ni v celoti ustrezal pogojem javnega natečaja, glavne nagrade ni podelila. Drugi nagradi je podelila Martini Lesjak iz Kamnika za spominek »relief Veronika« in Tini Kraševec iz Mengša za spominek »spomin«, tretji nagradi pa kamniškemu kiparju Mihi Kaču za spominek reliefa sv. Marjete in Matični knjižnici Kamnik za spominek »koledar starih razglednic«. DAN KRVODAJALCEV IN KRVODAJALSKA AKCIJA 15. IN 16. JUNIJA 4. junij je dan slovenskih krvodajalcev, saj so prav na ta dan, pred 64. leti v Sloveniji konzervirali prve steklenice krvi, zato je ta dan postal dan slovenskih krvodajalcev. Od takrat pa do danes je kri darovalo več kot štiri milijone krvodajalk in krvodajalcev, darovali so že več kot milijon in pol litrov krvi. Da se krvodajalcem vsaj malo zahvalimo, na kamniškem Rdečem križu vsako leto pripravimo krvodajalsko proslavo s kulturnim programom in manjšo pogostitvijo. Prisotne krvodajalce je pozdravil naš predsednik, dr. Vladimir Breznik, podelitve priznanj pa sta se udeležila tudi predstavnica Zavoda za transfuzijsko medicino dr. Malijeva in predsednik prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba, g. Aldo Jarc, podžupan g. Golubovič pa je krvodajalce pozdravil na pogostitvi. Kulturni program, ki ga že več let pripravlja ga. Karla Urh s svojimi učenci iz osnovne šole Stranje, je med prisotnimi povzročil pravi val navdušenja, saj so mladi, nadobudni pevci prekosili sami sebe. Podelili smo veliko priznanj, številk ne bi navajali, bi pa poudarili, da smo podelili dve priznanji za več kot 100x darovano kri in sicer g. Alojzu Kuharju, ki je svojo kri daroval že 133x in g. Janezu Repanšku, ki je kri daroval že 143x. Podelili smo priznanja tudi našim najbolj zvestim in delovnim prostovoljcem, katere predlagajo naše krajevne organizacije, letos so priznanja dobile gospe Erika Habjan iz Most, Fani Razpotnik iz Šmartna in Anica Levak iz Črne. Vsem prejemnikom priznanj še enkrat iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za njihova plemenita dejanja. Že v prejšnji številki Kamniškega Občana smo vas, med drugim, seznanili tudi o prihajajoči krvodajalski akciji, ki bo potekala 15. in 16. junija 2009 med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik, Fužine 10. Iz Zavoda za transfuzijsko medicino so nam sporočili, da se zaloge krvi počasi, a vztrajno zmanjšujejo, v tem času so se zmanjšale na raven 7-dnevnih zalog, pri čemer je največje pomanjkanje krvi A krvne skupine, zato prosimo vse krvodajalce in tiste, ki bi to želeli postati, da se omenjene krvodajalske akcije udeležite v čim večjem številu. Kot smo že večkrat poudarili je krvodajalec lahko vsak, ki je star 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, s seboj na odvzem pa prinesti osebni dokument, po odvzemu pa zaužiti malico, ki jo pripravijo transfuzije!. V imenu tistih, ki kri nujno potrebujejo ali pa jo bodo še potrebovali, vas ponovno prosimo, da se akcije udeležite v čim večjem številu. Zahvaljujemo se vam že vnaprej! Za širše razvojno povezovanje Lokalna samooskrba s hrano Zadruga Jarina je v aprilu začela s projektom »Podpora promocije in trženja lokalnih proizvodov območja Srca Slovenije« katerega cilj je povečati lokalno samooskrbo območja Srca Slovenije z doma pridelano hrano in drugimi proizvodi in hkrati omogočiti kupcem neposredni stik z ponudniki hrane preko spletne strani www.nadezeli.si. kjer je trenutno na voljo ponudba za območje občine Dol pri Ljubljani. Projekt bo omogočal tudi vključitev zainteresiranih ponudnikov v promocijski katalog. Kot del projekta bomo razvijali dodatne tržnih poti - dobava hrane šolam, vrtcem, hotelom, gostincem, v načrtu pa je tudi mobilna oskrba z lokalnimi proizvodi v bližnjih urbanih naseljih. Verjamemo, da lahko s tovrstnim povezovanjem dosegamo boljše in učinkovitejše prodajne poti in omogočamo, da večji izkupiček od prodaje pridelkov in proizvodov ostaja samim pridelovalcem na območju Srca Slovenije. V okviru začetne faze tega projekta smo obiskali in anketirali 50 kmetij v občinah Kamnik, Komenda, Lukovica, Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani ter ugotavljali njihovo pripravljenost na sodelovanju. Odzivi kmetij so bili na splošno zelo pozitivni in tak projekt pozdravljajo. Ugotovljeno je bilo tudi, da so kmetije precej fleksibilne glede proizvodnje in so se zmožne hitro prilagoditi zahtevam trga. Veliko kmetij ima tudi precej načrtov v prihodnosti, kot so: turizem na kmetiji (izgradnja apartmajev), razširitev kmetije, poletni tabori in delavnice, registraciji dopolnilne dejavnosti in podobno. Z vidika konkurenčnosti kmetij bi bilo smiselno, da si kmetije uredijo potrebne papirje in se usmerijo tudi v proizvodnjo izdelkov, ter s tem dosegajo večjo dodano vrednost. Projekt »Podpora promocije in trženja lokalnih proizvodov območja Srca Slovenije« jim odpira dodatne prodajne poti. Vse, ki bi si želele vključitev v projekt, imajo na voljo več informacij na Zadrugi za razvoj podeželja Jarina, Dole pri Litiji 10,1275 Dole pri Litiji, telefonski številki 01/897 21 04, e-pošta info@iarina.si in na spletni strani www.nadezeli.si. Gašper Kleč Abrahamov ključ Srca Slovenije Konec junija v Srce Slovenije, območje med kamniškimi planinami in dolenjskimi griči, na posebno praznovanje prihaja petdeset Slovencev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj 50. rojstni dan. Praznovanje bo na Polšniku nad Litijo potekalo 25. in 26. junija, gostoljubni domačini pa pripravljajo topel sprejem slavljencev in njihovih družin. Namen praznovanja je povezovanje ljudi, poudarek pa je tudi na dobrodelni noti, saj bo vsak izmed slavljencev prispeval za nakup novih orgel, ki bodo darilo Polšniku in krajanom. 25. junija bo ob 15.30 v cerkvi Lurške matere božje na Polšniku potekala slovesna sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Alojz Uran, posvečena pa bo abrahamom in blagoslovu novih orgel. Po maši bo sledilo veliko praznovanje abrahamov, ki je namenjeno slavljencem in njihovim družinam, povabljeni pa bodo tudi botri za orgle. Zabava z znanimi slovenskimi glasbeniki se bo odvijala pozno v noč, nastopili bodo tudi domači ansambli in povabljeni pevski zbori. Slavljence bodo med drugim zabavali Nuša Derenda, Cole Moretti in Adi Smolar. Po končanem praznovanju domačini slavljencem pripravljajo prav poseben sprejem, saj bodo polšniške družine v svoje domove za eno noč sprejele slavljence in njihove partnerje in na ta način gostom, ki prihajajo iz različnih krajev po Sloveniji, predstavili življenje v Srcu Slovenije. Zjutraj bodo prijazni gostitelji abrahame tudi pogostili in jih pripeljali na Polšnik, od koder se bodo podali na zanimiv izlet po Srcu Slovenije, ki ga pripravlja Center za razvoj Litija. Abrahamovo družbo bodo sprejeli na geometričnem središču Slovenije, kosilo jim bodo pripravili na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici, ustavili se bodo tudi v Termah Snovik in Zdravilnem gaju Tunjice, izlet pa bodo zaključili z večerjo in druženjem na Turistični kmetiji Pr’ Krač v Dolskem. K projektu Abrahamov ključ Srca Slovenije so povabljeni posamezniki iz celotne Slovenije, ki so bili rojeni v letu 1959 in letos praznujejo okroglih 50 let. Cilj je zbrati petdeset slavljencev, ki bi veselje ob svojem osebnem prazniku delili z ostalimi predstavniki generacije. Če je med vami morda kakšen abraham, torej letnik 1959, je vabljen, da se pridruži velikemu praznovanju 25. junija na Polšniku, prostora je še za nekaj slavljencev. Več informacij lahko dobite pri organizatorju dogodka Jožetu Kosu na tčlefonski številki 041 615 020. Ana Savšek Junijski konferenci v okviru evropskih projektov COz-NeuTrAlp in Listen to the voice of villages V juniju bosta na območju Srca Slovenije potekali dve pomembni delovni srečanji evropskih partnerjev, v okviru katerih bosta organizirani javni konferenci za zainteresirano javnost in novinarje. 12. junija bo v Termah Snovik potekala konferenca v okviru projekta COz-NeuTrAlp, odobrenega v okviru programa Območje Alp, ki se ukvarja z zmanjševanjem emisij CO2 iz prometa in alternativnimi tehnologijami v transportnem sektorju. Konferenca v okviru projekta Listen to the voice of villages oz. Prisluhni glasu vasi, ki se izvaja v programu Srednja Evropa in se osredotoča na razvoj trajnostnega turizma v perifernih hribovskih območjih, pa bo 16. junija v Kamniku. Na obeh dogodkih bodo sodelovali priznani strokovnjaki s področij prometa in turizma, namenjena pa sta širši zainteresirani laični in strokovni javnosti. O obeh dogodkih vas bomo obveščali na spletni strani www.razvoi.si. Člani LAS Srce Slovenije na obisku v Posočju V petek, 29. maja, smo za člane Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije organizirali strokovno ekskurzijo v Posočje, kjer nas je sprejela LAS za razvoj. Ekskurzija je bila predvsem namenjena spoznavanju delovanja tamkajšnje LAS, ogledu dobrih praks na njihovem območju ter navezavi stikov za bodoče sodelovanje. Program je med drugim obsegal ogled tržnice in obnovljene podeželske hiše v Bovcu in otvoritve tržnice v Kobaridu, kar je bilo financirano s sredstvi Leader, prav tako pa nas je sprejel direktor in del ekipe Posoškega razvojnega centra, ki je glavna razvojna institucija na območju Severne Primorske, hkrati pa tudi upravljalec LAS za razvoj. Tako smo imeli priložnost spoznati razlike in podobnosti med obema lokalnima akcijskima skupinama, ki sta si v marsičem različni, hkrati pa se spopadata s podobnimi izzivi-V nadaljevanju smo se osvežili v Tolminskih koritih, domače lok»,ne dobrote pa smo okušali v gostišču v Zatolminu. Ekskurzijo sm° za" ključih z obiskom visoke Banjško-Trnovske planote in vasice LokOVCC, kjer so tako kot v številnih drugih slovenskih krajih ob zanimivem spremljajočem programu prižgali kopo. Zbrane je nagovoril tudi novogoriški župan Mirko Brulc, ki je s pozitivnim nagovorom spodbudil lokalne akterje k nadaljevanju zavzetega dela. Vsi udeleženci smo bili s programom in videnim zelo zadovoljni, posebej pa nas je navdušilo gostoljubje naših gostiteljev, ki nam bodo v jesenskem času vrnili obisk na območju LAS Srce Slovenije. Saša Ceglar Družabno popoldne KS Kamnik Center na Zapricah »Spoznajmo se, začutimo utrip mesta in sodelujmo« Kljub ne najbolj pomladnim temperaturam, igri vetra in kapljam dežja, ki so v soboto, 30. maja, spremljali dogajanje na dvorišču zapriške graščine, je bilo toplo. Toplo v besedah, toplo v mislih, toplo v srcu... Za to je poskrbel svet KS Kamnik Center, ki je za svoje krajane pripravil prijetno družabno srečanje z bogatim kulturnim programom. Po uvodnem pozdravu predsednice KS Tatjane Doplihar z besedami, da je tako kot lansko tudi letošnje srečanje namenjeno medsebojnemu spoznavanju in druženju v želji po nadaljnjem skupnem sodelovanju, ki bi med drugim pripomoglo tudi k temu, da bi to lepo, prijetno mesto pod kamniškimi planinami »naredili« prijazno za vse Kamničane in hkrati vabljivo za turiste, je povezovalec programa Martin Go- renc na oder povabil najmlajše kamniške pevce - otroška pevska zbora Cicibani in Vrabčki DKD Solidarnost Kamnik, ki ju vodi zborovodkinja Marinka Aparnik. Po solo nastopu Lare s prečno flavto so Cicibani simpatično zapeli pesmico o sinički, radoživo pesem o pomladi, nato s solo nastopi o vremenu, gosenici in kukavici na obraz obiskovalcev privabili iskrene nasmehe, ob zaključku pa smo skupaj letali s cveta na cvet v družbi metuljčka Cekinčka. Sledil je nastop starejših Vrabčkov z uvodnim Mozartovim hrepenenjem po pomladi oz. Zelenim majem, nadaljeval s plesom in petjem, ki nas je prepričalo, da Zemlja kljub svojemu vrtenju ni vrtiljak. S čudežno, šolsko klopjo smo se nato odpravili na dogodivščin in spoznanj polno popotovanje po širnem dabor SVEA Kamnik Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 10% POPUST določeni elementi pa kar 60%) CENEJE mmm BOM do 30. 6. 2009 Brezplačna dostava in montaža! Eksponati kuhinj 50% ceneje M ■ MMBbHBBbb Ljudska pesem Predle je odmevala po grajskem dvorišču. svetu in se kmalu zatem s prekrasno skladbo Tomaža Habeta vrnili nazaj v naš Kamnik. To skladbo mladi pevci skupaj s svojo »šičko« poklanjajo Kamniku za njegovo visoko 780-letnico. S svojo zvesto spremljevalko harmoniko je obiskovalce vedno pomladno razpoloženi Božo Matičič popeljal na Bled, kjer smo nabrali šopek zvončkov in trobentic ter z »zapoj mi pesem melodijo« v nadaljevanju predal mikrofon avtorici nove kamniške knjige Andreji Vukmir. Knjigo Kamniška Veronika, ki naj bi otrokom približala zgodovino našega kraja, so s posvetilom avtorice domov odnesli naši najmlajši, ki so med prireditvijo v likovni delavnici pod mentorstvom Helene Sterle z barvanjem kamniškega grba prikazali svoje slikarske spretnosti. Nadaljevalo se je glasbeno. Pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom zborovodje Marka Tirana so ubrano zapeli skladbi Avguština Laha Pozdrav Kamniku, ki jo je uglabil kamniški častni občan Viktor Mihelčič ter Frana AlbrehtaTam na vrtu (novembra Krajane, zbrane na družabnem popoldnevu na Zapricah, je toplo pozdravila predsednica KS Kamnik Center Tatjana Doplihar, Martin Gorenc pa je odlično povezoval kulturni program. bo minilo 120 let od njegovega rojstva), ki jo je uglasbil Radovan Gobec. Preden smo se prepustili pri; jetnim klepetom z manj in bolj poznanimi Kamničani ob pogostitvi, smo prisluhnili še ljudskim pevkam Predicam (Z Mlado Minko, Tam za vasjo in Nekdo gre p° cesti ozki ali Če siten postaneš) in venčku ljudskih s harmonikašern Jožetom Jagodicem z žeti° Angelco. Prijetnemu popoldnevu, ki je postregel z zanimivim pevskim-literarnim in slikarskim dogajanjem za vse generacije in okuse, bo drugo leto, po besedah Tatjnj ne Doplihar, sledilo novo. Še vec-Pripravili bodo krajevni praznina katerem bodo ponosno razvnj svojo novo zastavo in predstavil nov grb, s čimer bodo priporno# k še večji prepoznavnosti svoje krajevne skupnosti. Bodo te idej in napovedi k čemu podobnem vzpodbudile tudi druge kamnisK krajevne skupnosti? „ ^ KATJA TROTOSE* BLAGOSLOV NOVIH MEKINJSKIH ORGEL Večmesečno postavljanje novih orgel v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mekinjah je bilo 17. maja zaključeno z blagoslovom. Nove orgle je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ob tem dogodku pa je potekala tudi sveta birma. Nove orgle sestavlja 1382 piščali, iz katerih je zvoke izvabljal orglar Maks Strmčnik, pevci cerkvenega zbora Pa so s svojim petjem zvok orgel še nadgradili. Maši je prisostvoval tudi župan Tone Smolnikar, ki je pozdravil nadškofa Urana in mu izročil Kamniški zbornik. K nakupu novih orgel je 7000 evrov iz proračuna prispevala tudi Občina Kamnik. Nina Klisarič Letošnji mekinjski birmanci Na gradu Zaprice že šestič muzejska poletna noč Spomladanski del izjemno pestre sezone v Medobčinskem muzeju Kamnik bomo okronali s tradicionalno Muzejsko poletno nočjo v prijaznem hladu idiličnega okolja na vzpetini, kjer domuje naša institucija. Poznavalcem in ljubiteljem kulturne dediščine in umetnosti smo letos med drugim pripravili serijo predavanj Kamnik skozi čas ob 780-letnici mesta, odprli smo prenovljeno stalno razstavo Mesto - podeželje, trenutno pa je na ogled tudi gostujoča razstava Muzeja Mengeš Najstarejše pivo in njegova zgodba. V soboto, 20. junija, pa bo muzej na široko odprl svoja vrata in povabil širšo publiko, tudi tisto, ki sicer ne zaide v muzejske prostore na niz prireditev in na sproščeno druženje pred odhodom na dolge vroče počitnice. Muzejske zbirke si boste lahko ogledali brezplačno, vstop bo prost tudi na vse prireditve. Ob petih popoldne nas bodo že tradicionalno razveselili ubrani glasovi Otroškega pevskega zbora Vrabčki pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik. Pol ure pozneje nas bodo nasmejali člani kamniške Male impro šole s svojimi pronicljivimi domislicami. Vse to na odru grajskega dvorišča. Zelen travnik nad mestom pa bo ob osemnajstih postal prizorišče živopisnih iger, številnih skrivnosti, neusmiljeno vabljivih za otroške nožiče in ročice od 2. do 100. mesečni koledar JUNIJ 2009 ponedeljek, 15. in torek, 16. junij ob 20:00 Mestno gledališče Ptuj lordi Glaceran: GRONHOLMOVA METODA kadrovska komedija torek, 16. junij ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE LETNA RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE razstava bo na ogled do 23. junija 2009 sreda, 17. junij ob 20:00 __™ Plesno društvo Salam Ghazeea: PREDSTAVA INDIJSKEGA KLASIČNEGA PLESA BHARAT NATVAM četrtek, 18. junij ob 20:00 , LETNI KONCERT DOMŽALSKEGA KOMORNEGA 2 koncert Petek, 19. junij ob 20:00 , . ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE AKADEMl sobota, 20. junij ob 19:30 ZAKLJUČNI KONCERT KATARINE KUHAR IN SILVANE NUHIJEV, organizacija: JSKD, Domžale nedelja, 21. junij ob 20:00 LETNA PRODUKCIJA PLESNEGA DRUŠTVA SAI AGHAZEEA INFO in REZERVACIJE: l tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale isH Silil leta. Razigrani vodji tolpe, ki ji bo edino vodilo veselje, Urša in Tinka, nas bosta vpeljali v še neodkrit ali v globine spomina in želja potopljeni svet najlepših doživetij na pragu poletja, v pričakovanju najdaljše noči v Kamniku. Program svetlobne delavnice sta Urša Steiner in Tinka Pelhan iz skupine RECIKLARJI naslovili Prižgimo luč, srečo. Starši in ostali obiskovalci si boste medtem lahko ogledali našo prenovljeno stalno razstavo Kamniško meščanstvo: Mesto - Podeželje. Po razstavi vas bo popeljala njena avtorica mag. Zora Torkar. S to razstavo želimo predstaviti obiskovalcem različne načine življenja v preteklosti. Vzeli smo zelo kontrastne - življenje kamniških meščanov in življenje pastirjev na Veliki planini. Sledil bo vrhunec dogajanja, ki ga tradicionalno podpira Društvo glasbenikov Slovenije. Po lanskem atraktivnem nastopu Severe Gjurin in njenega spremljevalnega banda smo za letos ponovno pripravili posebno presenečenje - po daljšem premoru bo nastopila Kamničanka - odlična jazzovska pevka Irena Vidic, spremljal jo bo trio pianista - prav tako Kamničana Gregorja Ptičarja, ki je letos spomladi z najboljšimi ocenami končal študij na graški umetniški akademiji, kitarista Filipa Šijanca in avstrijskega gosta kontrabasista Valentina Czihaka, ki se bo predstavil tudi z lastnim programom. Na skupni razstavi ZAPUŠČANJA se nam bosta predstavila mlada umetnika - Kamničan Matevž Sterle s slikami in Polona Čeme s kiparsko instalacijo. Skratka, imate veliko razlogov, da v soboto, 20. junija, usmerite svoj korak na grad Zaprice v Kamniku. Ta dan bo vstop v muzej brezplačen, naše publikacije si boste lahko omislili za dvajset odstotkov manj od običajne cene. Pričakujemo vas med deseto in trinajsto uro dopoldne ter od petih popoldne pa vse do polnoči. MMK IRENA REDJA RAZSTAVILA MOTIVE CVETJA IN KAMNIKA Z OKOLICO V restavraciji Potočka v Termah Snovik je bila 15. aprila slovesno odprta 1. samostojna razstava likovnih del Irene Redja. Motivi Kamnika in njegove okolice ter cvetlični motivi so navdušili tako mimoidoče obiskovalce, kot tudi povabljene goste. Slavnostna prireditev se je pričela z zvoki melodije prečne flavte in nadaljevala z nagovorom Sente Avbelj in Ivana Hribarja, predstavnika Term Snovik. Prisrčno sta pozdravila goste, ki so se številčno odzvali na povabilo gostiteljice, ob tem pa izrazila tudi veselje, da je avtorica izbrala Glasbeni atelje Carl Orff na Državnem srečanju Orffovih skupin V domu krajanov na Visokem pri Kranju je 15. maja potekalo 14. Državno srečanje Orffovih skupin. Srečanje je pripravilo Slovensko društvo Carla Orffa, ki ima sedež v Kamniku, v sodelovanju s Kulturnim društvom Visoko. Na dveh koncertih smo poslušali 20 Orffovih skupin iz vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol. Kamniško občino sta zastopali Orffovi skupini Glasbenega ateljeja Carl Orff. V svojem vokalno-instrumentalno-plesnem nastopu so predstavili ples Carla Orffa ter dve lastni skladbi, v katerih so pokazali visoko tehnično in muzikalno dovršenost. Navdušili so tako strokovno komisijo, kot tudi občinstvo. Ponovno jih lahko slišite na zaključnem koncertu Glasbenega ateljeja Carl Orff, ki bo 19- junija ob 18. uri v kulturnem domu v Radomljah. Bernarda Rakar Glasbeni atelje Carl Orff Kamnik vabi k VPISU za šolsko leto 2009/10 V programe glasbeni vrtec, predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in nauk o glasbi 1 ter instrumentalne oddelke klavir, kitara, kljunasta in prečna flavta vpisujemo otroke od 4. do 8. leta. Vpis bo potekal 16. in 17. junija, ob 18. uri, v prostorih Glasbenega ateljeja na Šutni, Raspov prehod 2 (prizidek župnišča - zadaj). _______Otroci, stari 7 in 8 let, pred vpisom opravijo sprejemni preizkus posluha. ravno prostore term za razstavo slik. Mogoče izbira ni naključje, saj se motivi slik poistovetijo z naravnim okoljem, v katerem se nahajajo ekoterme. Prireditev je strokovno podkoval gospod Tone Ptičar, ki je predstavil delo avtorice z umetniškega vidika. Opisal je njena doživetja, navdihe in ideje, ki se izlijejo na slikarsko platno skozi unikatne poteze roke s čopičem. Ob samem zaključku nam je nekaj besed namenila tudi avtorica. Besede zahvale in podpore so bile namenjene vsem, ki so umetnici stali ob strani v obdobju ustvarjanja. Svečanemu dogodku je sledilo povabilo na pogostitev in druženje. Gospe Ireni Redja pa smo zaželeli vso srečo, veliko uspehov in dobrih idej pri nadaljnem umetniškem ustvarjanju. Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO www.kamnik-tourism.si Sobota. 26. iunii. ob 20. uri OTVORITEV KAMNIŠKE PLAŽE Športni in glasbeni program MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK www.muzei-kamnik-on.net Sobota. 20. iunii MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU 2009 Muzej bo ta dan odprt od 10. do 13. ure, popoldne in zvečer od 16. do 24. ure. Vstop prost. Program: 17. uri - dvorišče gradu Zaprice Otvoritev s koncertom Otroškega pevskega zbora VRABČKI in Otroškega pevskega zbora CICIBANI 17.30 - dvorišče gradu Zaprice Nastop male impro šole Kamnik 18. uri - travnik na gradu Zaprice Ustvarjalna delavnica za otroke, mladostnike in odrasle PRIŽGIMO LUČ, SREČO Skupina RECIKLARJI 18. uri - prvo nadstropje gradu Zaprice Javno vodstvo po prenovljeni stalni razstavi KAMNIŠKO MEŠČANSTVO Mesto-podeželje Vodila bo avtorica razstave mag. Zora Torkar 20.30 - dvorišče gradu Zaprice Jazzovski koncert: Gregor Ptičar trio in Irena Vidic Gregor Ptičar - klavir, Filip Šijanec - kitara, Valentin Czihak - kontrabas in posebna gostja: Irena Vidic - vokal (koncertni cikel JazzZaprice 2009 v sodelovanju z Društvom glasbenikov Slovenije) 21.30 - pritličje gradu Zaprice in travnik ob gradu Otvoritvi razstav: Polona Černe (kipi), Matevž Sterle (slike): ZAPUŠČANJA Tega dne bodo vse naše publikacije naprodaj po promocijski ceni (20% ceneje), zato se oglasite pri naših blagajnah. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06 četrtek. 11. iunii. ob 17. uri OBČINA KAMNIK PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM UČENCEM za izven; VSTOP PROST petek. 12. iunii. ob 18. uri OŠ TOMA BREJCA VALETA 2009 zaključena prireditev ponedeljek. 15. iunii. ob 18. uri OŠ MARIJE VERE VALETA 2009 zaključena prireditev ponedeljek, torek. 15. in 16. iunii, od 7. do 13. ure RK KAMNIK KRVODAJALSKA AKCIJA petek. 19. iunii. ob 20. uri KOUD BAVANI LETNA PRODUKCIJA plesna predstava za izven; VSTOPNINA 8 € OBČINA KAMNIK, TD GORA SV. MIKLAVŽ IN ŽUPNIJA ŠMARTNO V TUHINJU Sreda. 24.6.. ob 19. uri na Gori pri sv. Miklavžu PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI Sveta maša za domovino, blagoslov obnovljene fasade na zvoniku, kulturni program ob Dnevu državnosti, družabno srečanje in kresovanje K.D. Srednja vas organizira pohod iz Potoka; ob 16.30 - domačija Pri Smoletu VINSKA KLET ČEHOVIN z vipavskimi belimi in rdečimi vini v Kamniku, ulica Vilka Rožiča 3 (ob Ljubljanski cesti pri bencinski črpalki) nega razgleda. Vedno nama je zelo lepo, sprostiva se, domov prideva sveža in polna moči. Zavedava se, da morava biti vztrajna in vestno hoditi, saj bi se v nasprotnem kaj hitro počutila povsem izgubljeno, kaj hitro se nama ne bi ljubilo več. To ne bi bilo dobro. Včasih se je potrebno tudi prisiliti, rečeva si, da morava in greva. Človek nato dobi svoj tempo in ni več težko. Andrej Da se po napornih dnevih psihofizično sprostim, si naberem moči za naslednji dan in nove izzive, rad jaham. Včasih sem jezdil vsak dan, trenutno pa mi zaradi študijskih obveznosti in študentskega dela primanjkuje časa, zato sem v družbi konja »le« dvakrat do tri-S8 kfat na teden. Skupaj sva bila že na Svetem Primožu, na Veliki planini, pa na Limbar-' ski gori, v Moravčah, Cerkljah... Izredno |B| rad zahajam tudi v hribe, predvsem na Kamniški vrh, Kamniško in Kokrško sedlo, na Konja, Presedlaj, Skuto, Grintovec... Ne smem pozabiti še na plavanje, tenis, občasno jadranje... Luka in Tom Ukvarjava se z borilnimi veščinami in pri tem športu je tek dpbro dopolnilo treningu. Če je lepo vreme se vedno odpraviva ven, saj je tek v naravi nekaj povsem drugega kot trening v zaprtih prostorih, telovadnicah. Tečeva po Perovem, Mekinjah, tudi na Stari grad. Kamničani o prostem času in rekreaciji Po naporni in stresni službi, zahtevnih šolskih, družinskih in mnogih drugih obveznostih, zaposlitvenih, socialnih in ostalih stiskah, kar je postalo del našega modernega, za mnoge celo podivjanega načina in sloga življenja, ljudje vedno bolj potrebujemo oddih, sprostitev. Hkrati se trudimo svoj prosti čas čim bolj kvalitetno izrabiti za družino, prijatelje, skrbeti za dobro počutje, telesno in duševno zdravje in sploh početi stvari, v katerih uživamo, se zabavamo. Veliko je ljudi, ki rešitev najdejo v sodobnih medijih, predvsem v gledanju televizije in ždenju pred računalnikom, drugi v svojem prostem času zgolj počivajo, spet tretji posedajo v lokalih... Tokrat smo se ustavili pri skupini ljudi, družinah in posameznikih, mladih in malo starejših, ženskah in moških, Kamničanih in Kamničankah, ki prisegajo na rekreacijo. Zaupali so nam kam, kako, kdaj in zakaj se v teh lepih pomladnih dneh s »prijateljem« športom najraje odpravijo ven, v naravo. Morda njihove besede za sprejem podobne odločitve prepričajo tudi vas, morda v njih najdete celo novo idejo kam v kamniški okolici iti in kaj početi... EJL.. M' Nataša s hčerkama r . _L vjfvSeLI.',. iskovanju fitnesa in aero-'.J, , ^/ V. .1' '[■in-ll.lr :■ kom, saj je v naravi veliko lepše, prijetnejše. Vida in Ida Ida: Prišla sem na obisk in gostitelji so mi rekli, da moram iti z njimi n. k.lo In... ili Rudi in Terezija I Aida Po napornem I in stresnem delu I v službi se rada ta-I koj, ko pridem do-I mov, preoblečem v trenirko, spnem z lase in grem teči. ■ • / Nerada tečem v ■ k \ / . krogih na štadio- I nu, saj kmalu ne HI 1 vidiš nič novega, zato se bolj navdu-šujem nad tekom v naravi. S centra mesta se odpravim ali v H naprej ob Bistrici ■ proti Stranjam ali ■ do Vrhpolj ali pa R™BE®*WWa*”ž‘™ee tečem po podgor-sko-dupliških travnikih in poljih. Zelena barva, ki me pri tem obdaja, me zelo sprošča. Tek izboljša moje splošno psihofizično počutje in že po pol urnem teku se počutim kot prerojena. Najpogosteje tečem v večernih urah, saj mi poleg tega, da imam takrat čas, ustrezata tudi večerni mir in zrak. Družina Bašanovič in Keranovič Večinoma se rekreiramo pred trgovskimi centri, pred Lidlom ali Mercatorjem v Kamniku, večkrat pa gremo tudi v Mengeš na igrišče, kjer je zelo fino. Na cesti je veliko prometa, tu pa zvečer oz. ko se centri zaprejo, avtomobilov ni in je vsakršen strah za otroke odveč. Vsak večer tudi tečemo po nam priljubljenem krogu po Steletovi cesti, mimo Titana po Kovinarski cesti in nazaj do naših novih blokov. Vsak dan imamo na sporedu vsaj eno uro rekreacije - rolamo, kolesarimo, tečemo, igramo tenis. Šport mora biti in po napornem delavniku si je potrebno vzeti čas za to. Tomaž (na sliki v ak- f ciji in nikar ne mislite, da je slika obrnjena na jj* »glavo«) 1 Moj priljubljen na- čin preživljanja pro- I* SfettdMEflk'.: stega časa je plezanje. ij Predstavlja mi prav ,% poseben užitek, spro- 1 g stitev. Plezam po ple- L 't* * V® žalnih stenah po Slove- T ® | niji, v Kamniku pa se ,,, najpogosteje zatečem k perovski Skalci, ska- jk li, ki mi omogoča do- ||| , vJpPy|H ber trening za nadalj- S nje vzpone na najvišje I kamniške in druge I slovenske vrhove. I Tekst in foto: KATJA TROTOŠEK Rudi in Terezija Najina najljubša rekreacija je vzpon na Stari grad in Veliko Špico. Pot nama je všeč, lepo je urejena, zato se po njej sprehodiva vsaj trikrat na teden. Na vrhu kamniških gričev malo posediva in se naužijeva prekras- Boljši pogled nasvet! ZASTOPNIK Kamniška Bistrica 13 km Velika Planina 8 km Sv. Primož 5 km V prelepi zeleni pokrajini ob reki Nevljici in v neposredni bližini doma starejših občanov bomo zgradili naselje s 147 oskrbovanimi stanovanji. Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5-10 min hoje do centra Kamnika. DOM STAREJŠIH OBČANOV J0NI0NT d.o.o Ljubljanska cesta 4j Sl -1241 Kamnik Celje 60 km Terme Snovik 8km T: 01/831 18 28 E: ajm.jomont@siol.net I: www.ajm.si Kranj 28 km Letališče Jožeta Pučnika 15 km Tunjice 5 km Smučišče Krvavec 16 km Odslej tudi v Kamniku! Izkoristite 7% otvoritveni popust ob nakupu PVC in ALU stavbnega pohištva. MM Stari Grad 30 min Ljubljana 20 km Golf Arboretum 5 km Otvoritveni popust velja od 19.06.2009 do 20.07.2009. Popusti niso združljivi, akcije so izvzete. Velja za vsa naročila in vplačila v tem času, ne glede na opcijo ponudbe. 1 OBJEKTI V1. FAZI IZGRADNJE Telefon: (01)750 72 00 Fax: (01)750 7210 E-pošta: tajnistvo@dolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si OSKRBOVANA STAN VANJA fif! ' ■ 'E' V KAMNIKU Dolenjgrad Želimo vam zagotoviti varno in mirno starost. Zato že sprejemamo rezervacije in sklepamo JE, predpogodbe za nakup 90 stanovanjskih enot, ki bodo zgrajene do konca leta 2010. pE.3E Pohitite in si zagotovite izbrano stanovanje. OKNA - VRATA - SENČILA “angeršič) polagajo otrokom I iz daljne Kenije ' z izmenjavo in prodajo izdelkov. Na sejmu so pro- Prijetno druženje učencev, staršev in učiteljev Ob skorajšnjem zaključku šolskega leta so na Osnovni šoli frana Albrehta pripravili že tradicionalno osrednjo kulturno Prireditev šole, združeno s pomladnim sejmom. Šola je največja ^snovna šola v naši občini, matična šola ima skupaj s podružničnimi šolami v Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči 725 učencev in 102 zaposlena. Sola V tem šolskem letu ima 38 °ddelkov, 20 na razredni stopnji, 14 na predmetni stopnji in j kombinirane oddelke na razredni stopnji na podružničnih š°lah Tunjice in Vranja Peč. V soboto, 23- maja, so učenci in Učitelji matične šole in vseh štirih Podružničnih šol v nabito polni Tortni dvorani pripravili zanimiv kulturni program, na šolskem sej-?u, ki so ga izvedli na travniku za s°Io, so prodajali likovne in tehnične izdelke, zbrana sredstva pa Prispevali v šolski sklad za dodatne dejavnosti učencev, staršem so Učenci 8. razredov (med njimi z leve; Tim Pestot-nik, Lina Valentinčič, Zala Terno- predstavili nekatere dejavnosti in projekte šole (E-Twining, Comeni-us in Korak k sončku), pripravili so srečelov, prijetno dopoldne pa zaključili s športnim druženjem na odbojkarski tekmi med ekipami staršev, učencev in učiteljev. Letos je organizatorje in številne udeležence prireditve poleg kamniškega župana Toneta s° jih iz naravnih 'Materialovustva- k r'li kenijski otro- k *lmŠ> ^ tl|SS Ciin se ob tem ^AWk Ze veselili koliko ^roških pogledov se bo zaiskrilo, ko jim bodo poslali denar od prodaje 111 jim s tem vsaj nekoliko olajšali življenje. Kot so povedali, kenijskim "Ifokom pomagajo tudi s tem, da jim pošiljajo lastne izdelke, izkupiček °d prodaje pa ostane v Keniji za skupne namene tamkajšnjih otrok. Smolnikarja in podžupana Braneta Goluboviča z obiskom še posebej počastil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Pohvalil je številne dejavnosti šole, uspehe v lokalni skupnosti in na mednarodnem področju, odlične športne, kulturne in učne dosežke in poudaril prizadevnost zaposlenih ter potrebo po gradnji nove šole. Na obisk v Kamniku bodo ministra poleg priložnostnih daril, ki so mu jih izročili župan občine Kamnik Tone Smolnikar, ravnateljica OŠ Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc in ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah, spominjali tudi zaupani načrti o graditvi obeh novih kamniških šol. Predvidoma v naslednjem koledarskem letu naj bi se začela gradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta, saj je obstoječa stavba odslužila namenu, je potresno in požarno nevarna. Tako ravnatelj Rafko Lah kot župan Tone Smolnikar sta v svojih pozdravnih nagovorih izpostavila velik pomen gradnje novih šol s priporočilom ministru za pomoč in posluh države pri tej, za občino izredno zahtevni investiciji. Je pa šola, ki nosi ime Frana Albrehta, prepoznavna po športnih in drugih dosežkih, med drugim se lahko pohvali z naslovom držav- AS M 8 WšsA •' Osrednjo kulturno-družabno prireditev največje šole v naši občini - Osnovne šole Frana Albrehta je obiskal tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Srečanje, ki je minilo v prijetnem vzdušju, Sta ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah in ravnateljica OŠ Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc izkoristila za predstavitev projekta gradnje obeh novih šol. Po prijateljskem objemu in prešernem nasmešku sodeč morda" lahko računamo na pomoč države pri tem za občino res zahtevnem projektu!? ■ nih prvakov v mali prožni ponjavi, učenci so vključeni v malo impro ligo - improvizacijsko gledališče. Šola je prisotna v lokalnem okolju z različnimi dejavnostmi in projekti, kot so Nevi - Neveljski mamut, tabor za nadarjene učence v Snoviku, Kviz ob 780-letnici mesta Kamnik itd. in tudi v mednarodnem okolju. Otroci podružnične šole Mekinje so pod vodstvom učiteljice Petre Zupin zapeli in zaigrali pesmici Kako smo lovca pokopali in O srčecu. V pestrem kulturnem programu osrednje šolske prireditve smo prisluhnili Komornemu zboru staršev in učiteljic pod vodstvom Petre Zupin s pesmima Sem se rajtov ženiti in Zemlja pleše. Učenci podružnične šole Vranja Peč so se skupaj z učiteljicama predstavili z glasbeno točko Kje so učenci?, pevski zbor podružnične šole Mekinje je zapel pesmi Kako smo lovca pokopali in O srčecu. Pevski zbor Skrjančki in Flavtice s podružnične šole Tunjice, vodita jih učiteljici Jana Trebušak in Jana Razboršek, so se predstavili s pesmico z naslovom Šmentana muha, mladi flavtisti pa so zaigrali še skladbico Na planincah. Člani otroškega pevskega zbora matične šole so se pod vodstvom učiteljice Petre Zupin predstavili s pesmicama Jimba, jimba in Mali potepuh. Venček ljudskih plesov so zaplesali učenci prvih, drugih in tretjih razredov matične šole. Učenci podružnične šole Nevlje so se pod vodstvom učiteljice Mojce Antonin predstavili s pesmima Potoček in Krojaček. Glasbeno točko Slonček so ob pomoči učiteljic pripravili učenci podružnične šole Mekinje. Med iskrenimi ljudmi in Let it be nam je pod vodstvom učiteljice Petre Zupin zapel mladinski pevski zbor centralne šole, učenci podružnične šole Nevlje pa so nas z mehiškim ljudskim plesom popeljali v tople kraje. Prireditev je zaokrožil plesno-pevski nastop učencev 4. in 5. razreda matične šole z naslovom Rumena podmornica. VERA MEJAČ ]50 let šolstva v Tunjicah Sola je srce kraja „ Kamniški župan Anton T< Smolnikar ob prihodu na o Prisloni uho k šolskemu katet Poveri, če morda govori, nate kraljuje i mislijo, kako lepe Ho, če bi na tem svečanem ?°dku spregovoril prvi učite *hn z učenjem začel daljnjeg; "°vembra 1859, ni bilo. A z . ,avnostna obeležitev visoke . oociezncv visokc linice javnega šolstva v Tunji 1 je odvijala v petek, 29. i ■*a ploščadi pod Podružni snovno šolo Frana Albreht; Pce, ni bila nič manj lepa ™anj bogata, nič manj veli /k tonh> 0b tei priložnosti bornik avtorjev Metke M n Pevski nastopi, dramske astopi domačinov in dr . eiteljev- in učencev so na sl približali utrip uspešnega »sožitja« med učitelji, učenci, starši, krajani in občino danes. Slovenska himna Zdravljica, uvodni pozdrav vsem gostom in nato: »Naša šola je majhna in zato že vsa leta pouk v njej poteka v kombiniranih oddelkih«, je zbrane nagovorila vodja podružnične šole Tunjice Jelka Vrhovnik in nadaljevala s pomenljivimi besedami: »Čeprav je majhna, je lepa, topla in v njej se dobro počutimo.« Po zahvali vsem članom projekta, ki so v dobrem sodelovanju z učitelji, vodstvom šole, lokalno skupnostjo in starši pripravljali praznovanje vse od jeseni, se je prireditev nadaljevala z nastopom Pevskega društva Tunjiški oktet pod vodstvom dirigenta Aleša Se-dušaka s skladbama Slovenec sem ter Kranjski fantje. Ponosen, da je ob tej visoki obletnici izšel zbornik z naslovom »Šola - srce kraja«, ki »išče korenine, odkriva nove poglede, širi obzorja«, je k mikrofonu pristopil ravnatelj Osnovne šole Frana Albrehta Rafko Lah. Množici Al^Uupaj zapojejo učiteljice centralne in podružničnih šol OŠ Frana ■ ■ -1 zbranih krajanov, nekdanjim in sedanjim učiteljem, delavcem in učencem šole, ravnateljem drugih kamniških osnovnih šol, predstavnikom Občine Kamnik in ostalim gostom je približal pomen šole za kraj Tunjice in njeno pot do današnjih dni z besedami: »Mnogo otrok, staršev in učiteljev je na tem prostoru povezovalo svoje življenje s šolo. Skozi čas sta šolstvo in šola preživela različna obdobja, politične spremembe, šolske reforme, vojne... Šola na Tu-njiškem je ohranila svoje osnovno pedagoško delo, saj so se pogoji za delo v šolski stavbi v zadnjih štirih letih občutno spremenili, kar je tudi osnova za njeno bodočnost«, je optimistično pristavil ravnatelj. V pomladnih mesecih je bila, po besedah župana Smolnikarja, zaključena še ena pomembna investicija - sanacija kanalizacije in utrditev športnega igrišča, ki kot osrednji objekt za druženje ponuja pogoje za številne šolske in druge krajevne prireditve. Da je še posebej spodbudno, da sta šola in lokalna skupnost sko- V šoli je lahko zelo zabavno... V prav poseben, pester in zagotovo nepozaben šolski dan so nas popeljali učenci z dramsko igro »Veverica in miška v učilni zidani«. poslanstvo, učencem nudi osnovno izobrazbo, vzgojo, uči jih samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja...« Seveda ni mogel obiti lanskoletnega avgustovskega neurja s točo, ki je močno prizadelo šolo. Posledice naravne nesreče so danes odpravljene po zaslugi požrtvovalnega dela in zavzete pomoči krajanov, nekdanjega vodje oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik Antona Kamina, ki je sam osebno stal na strehi šole in z nje zlival vodo, tunjiških in drugih gasilcev s kamniškega področja ter finančne in druge pomoči občinske uprave ter Krajevne skupnosti Tunjice. »Še več, šola ima v tem času dobre pogoje za zi različne aktivnosti in projekte odkrili žlahtne možnosti za sodelovanje, kar povečuje vrednost šole in kraja, v katerem se nahaja, je ravnateljeve besede potrdil predsednik KS Tunjice Valentin Zabavnik in dodal, da je skrb vsakogar, da se šolstvo v dobro vseh razvija naprej, zaključil pa je z željami, da bi tunjiška šola še naprej živela s krajem, da bi bila luč kraja, kjer bodo rasli novi rodovi, kulturniki, znanstveniki.... Praznovanje je spremljal bogat kulturni program. Močan veter nas je sicer s prireditvenega prostora za šolo pregnal v šolsko stavbo, a se tako nastopajoči, kot obiskovalci nismo pustili motiti. Učenci V prostorih šole so učenci in učiteljice pripravili priložnostno razstavo. Ob izvirnih plakatih, starih spričevalih, šolskih potrebščinah, knjigah, znamkah... so se obiskovalci sprehodili po poti šole od njenih začetkov do danes ter se še posebej razveselili, ko so na fotografijah zagledali znan obraz. pod mentorstvom učiteljic Jane Trebušak in Jane Razboršek so z dramsko igro v improviziranem razredu s katedrom in klopmi prikazali, kaj se zgodi, če v šolo oz. učilno zidano prideta nepovabljeni gostji veverica in miška. Navdušujoče dogajanje v razredu, ki sta jo še dodatno zapletli Prekla in mucka, so dopolnili pevski vložki šolskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Jane Trebušak in prijetni toni, izvabljeni izpod prstov mladega harmonikaša. Medtem, ko so učenci - igralci in pevci - po zagotovo nepozabnem doživetju v šoli odšli na malico, je goste dobro ogrel ter na noge postavil energičen nastop plesne skupine Štupi, ki jo vodi Barbara Berlec. Da so iz Tunjic in tunjiške šole izšla tudi velika in pomembna imena, zagotovo potrdi zapis »dr. France Stele«. Na uglednega in mednarodno priznanega umetnostnega zgodovinarja iz Tunjiške Mlake, ki ima ob šoli postavljen spomenik, je spomine obudila Urša Klemenc. Po prebrani prigodi, ki jo je v letu 1969 pripovedoval sam dr. Stele, o tem, kaj je staremu Tunjčanu v letu 1904 pomenil duhovnik, kaj inženir in kaj takrat »zgolj« maturant Birtov France, je zaigralo po njem poimenovano tunjiško kulturno društvo. Igra sina, ki iz šole prinese same cveke in dvojke, očeta s »ko sem jaz hodil v šolo...« in drugimi podobnimi pridigami, ter še pridružene mame, je prikazala vsakdanje življenjsko prepletanje manjših in večjih nesporazumov dveh generacij. Zaključilo se je z nastopom učiteljskega pevskega zbora ter nastopa šopka učenk »Flavtice«, ki so pod vodstvom učiteljice Jane Razboršek zaigrale tri ljudske pesmice. Prireditev, ki ji do živega niso prišle niti neugodne vremenske razmere, nas je prepričala, da je tunjiška šola polno in pogumno živela nekoč, da mladostno živi danes in da bo z velikim, energije polnim srcem kot »srce kraja« živela še naprej. Šola v Tunjicah je resnično veliko srce kraja. KATJA TROTOŠEK Tridnevna seja Občinskega sveta V zadnji številki Kamniškega občana na žalost ni bil objavljen moj članek z naslovom Seja, ki je ni bilo. Res je bil članek nekaj vrstic predolg, vendar sem mnenja, da se določenih tekstov ne da krajšati. Upam, da imate vsi, ki si moje razmišljanje želite prebrati, dostop do interneta (www.kam-nik.sds.si), kjer si članek lahko preberete. Veliko je bilo besed o tem, ali bi morali posvetiti posebno sejo samo Veliki planini ali ne. Danes se vidi, da bi bilo to nujno, saj je bila 23. seja, kjer smo obravnavali med drugim tudi to temo, zaradi dolžine prekinjena kar dvakrat. V drugem delu seje so bili svetnice in svetniki županove koalicije, kot kaže, tako utrujeni, da so drug za drugim odhajali domov. Stališče svetniške skupine SDS je seveda jasno: če župan in njegova koalicija ne mislita prisluhniti našim predlogom, tudi mi ne bomo tisti, ki bomo sami sedeli v sejni sobi v času, ko si županovi svetniki že ravnajo hrbtenice po dolgem sedenju. Tudi mi smo včasih utrujeni. Prva osrednja tema je bila kot rečeno Velika planina. Veliko mnenj in predlogov je bilo slišati, še več vprašanj. Na ta vprašanja smo dobili nekaj odgovorov, kar nekaj stvari pa je še ostalo nedorečenih. Upam, da bomo v prihodnjih mesecih dobili manjkajoče odgovore. Pohvalno pa je, da smo na koncu uspeli sprejeti kar nekaj sklepov, ki smo jih bili sposobni medsebojno uskladiti. Vedeti je namreč potrebno, da ima skoraj vsak svetnik svoj pogled, kako reševati problem Velike planine. Seveda je nujno omeniti tudi dotrajanost pogonskega sistema za nihalko. Popravilo naj bi stalo 250.000 evrov. Družba Velika planina tega denarja nima, zato občinska uprava v rebalansu ODPADKI SO EKOLOŠKI, DRUŽBENI IN GOSPODARSKI IZZIV! Odpadki za nekatere predstavljajo negativne podobe, za druge pa so odpadki priložnost, saj postajajo vedno bolj dragoceni vir za industrijo. Kljub vsemu pa odpadki ostajajo problem, njihova količina iz leta v leto še naprej narašča. Evropska unija je v zadnjih desetletjih sprejela vrsto direktiv glede ravnanja z odpadki. Sedanja politika ravnanja z odpadki temelji na konceptu naslednje hierarhije: 1. Preprečevanje nastajanja odpadkov 2. Neposredna uporaba odpadkov 3. Materialna reciklaža sekundarnih surovin iz odpadkov in njihova uporaba z ustrezno predelavo; tu je vključeno tudi kompostiranje 4. Energetska izraba odpadkov 5. Odlaganje odpadkov Odlaganje odpadkov je torej najslabša možnost za okolje. Cilj Evropske unije je, da se približa družbi recikliranja, ki uporablja odpadke kot snovni in energetski vir. V skladu s tem ciljem je potrebno odpadke zbrati ločeno že na izvoru, preostanek (ki ga mora biti čimmanj) pa mora biti predelan do te mere, da ga je mogoče v skladu s predpisi varno odložiti. Torej, preprostega odlaganja odpadkov na odlagališča že dolgo časa ni več. Odlagajo se samo še tisti odpadki, ki jih ni možno predelati. Ločeno zbiranje odpadkov je v skladu z republiško in občinsko zakonodajo obvezno za vse, ki ustvarjate odpadke! V običajne črne zabojnike tako ne smete odlagati odpadnega papirja, kartona in kartonske embalaže, stekla in steklene embalaže, plastične, kovinske in sestavljene embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, zelenega vrtnega odreza ter kosovnih in nevarnih odpadkov. Z veseljem ugotavljamo, da se vedno več občanov Kamnika zaveda, kako pomembno je, da z odpadki ravnamo pravilno in odgovorno, kar je razvidno iz vsakoletnega povečevanja količin ločeno zbranih frakcij odpadkov. Zadevati pa se moramo, da lahko količino odpadkov zmanjšamo že samo s premišljenim nakupovanjem. Nekaj primerov dobre prakse: • pri nakupovanju namesto plastičnih vrečk raje uporabite košare ali nakupovalne vrečke iz tekstila, • kupujte izdelke v koncentrirani obliki, • izdelke za enkratno uporabo zamenjajte s trajnejšimi (prtički iz blaga namesto papirnatih; baterije, ki jih je mogoče ponovno polniti; pralne plenice namesto tistih za enkratno uporabo...), • namesto aluminijaste folije za shranjevanje živil raje uporabljajte priročne plastične posodice, ki jih lahko uporabite vedno znova, • stvari, ki jih ne potrebujete več, a so še vedno uporabne (npr. obleke, čevlji, posoda, pohištvo, knjige, igrače...), podarite. Ravnanje z odpadki postaja vse bolj zahtevno. Čedalje pomembneje bo, da se VSI znebimo stare navade, ko smo odpadke metali v isti koš za smeti, ter da začnemo odpadke dosledno ločevati. Zavedati se moramo, da se pot odpadka začne pri vsakem od nas ter da je od nas odvisno, kolikšne bodo količine nastalih odpadkov in kje bodo ti odpadki končali - na odlagališču ali v predelavi. Vsak lahko resnično prispeva svoj delež k varovanju okolja. ^■PUBLICUS namenja samo 80.000 evrov za to popravilo. Mnenja sem, če imamo Kamničani namen ohraniti gondolo, potem mora občinska uprava zagotoviti ves denar za popravilo. Ce pogledamo bilanco družbe, nam je povsem jasno, da družba Velika planina nikoli ne bo mogla poplačati tega dolga. Najeti krediti bodo ceno samo močno podražili, na koncu pa bo celoten znesek spet na, ramenih proračuna. Omenjeni rebalans proračuna za letošnje leto pa je bil druga osrednja tema zadnje seje. Občinska uprava je predlagala nakup Plečnikove postaje. Zanimivo je, da je del pozicijskih in del opozicijskih svetnic in svetnikov za ta nakup, del pa mu nasprotuje. Največji zalogaj, ki smo ga obravnavali, je dodatek k zimski službi, ki je težak kar 400.000 evrov. Celotna vrednost zimske službe je tako narasla na 850.000 evrov. Naše pripombe ob tem povečanju so bile, da tako veliko povečanje ne more biti razloženo v slabih osmih vrsticah. Ker zima v nižjih predelih naše občine letos kljub vsemu ni bila pretirano huda, se nam znesek zdi kar nekoliko prevelik. Zato ne bi bilo napačno, če bi nam ob naslednjem tako velikem povečanju občinska uprava postregla z malo več podatki. Moje osebno mnenje ob tem pa je, da bi morala občinska uprava k temu problemu pristopiti povsem drugače. Danes ima občina podpisano koncesijo s Komunalnim podjetjem Kamnik, ki pa ne ureja cestišč na celotnem območju naše občine. Prepričan sem, da bi morala Občina podpisati pogodbe s tistimi ljudmi, ki ceste dejansko plužijo in urejajo. Po vaseh so to v glavnem kmetje, ki jim je to dopolnilna dejavnost. Seveda pa le ti za svoje plačilo ne dobijo toliko, kot občina plača Komunali. Kot je razvidno, bi občina na tem področju brez težav kar precej prihranila. Zaposleni v Komunalnem podjetju s tem tudi ne bi bili prav nič prikrajšani, nekaj manj dobička bi bilo samo za lastnike Komunalnega podjetja. Zaenkrat je bil predlog s strani občinske uprave vehementno zavrnjen. Zavrnjen je bil tudi predlog SDS, da bi namenili nekaj sredstev za javna dela. Kot eno izmed možnosti, kaj bi lahko opravljali kot javna dela, je čiščenje strug in rečnih brežin, saj je ravno njihova neurejenost eden izmed vzrokov, da naše vode ob neurjih poplavljajo. Naš stalni predlog je, da bi denar, ki bi bil potreben za naše predloge, brez težav črpali iz postavke »povezovalka«, saj smo mnenja, da si v tem trenutku občina Kamnik ne more privoščiti 6,5 milijona eur vrednega projekta, ki sploh ni pretirano nujen. Pred omenjeno povezovalko in mostom morajo biti na vrsti tako šole kot vrtci. Pri omenjenem karbonskem mostu pa je bila povedana še ena zanimivost. Karbonski most naj ne bi zdržal predvidene nosilnosti na želenem razponu. Ker na omenjeno zaskrbljenost enega od svetnikov ni bilo odgovora, me resno skrbi, ali ni vse skupaj slučajno res. Robert Kokotec, SDS Kamnik Upokojenci odločno o tem, kakšno zdravstvo potrebujemo Konec maja je Društvo upokojencev Kamnik, ki ga vodi France Smolnikar, organiziralo okroglo mizo o zdravstvenem sistemu. Zdravstveni sistem se že od leta 1992 dalje privatizira in postaja tržno usmerjen, kar povzroča številne probleme, ki jih občutimo vsi prebivalci, še najbolj pa upokojenci. Zmanjšuje se dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev, hkrati pa dobivamo za več vloženega denarja v zdravstveno varstvo vse manj zdravstvenih storitev. Posveta so se udeležili upokojenci in upokojenke iz Kamnika, predsedniki društev upokojencev iz Mengša, Trzina, Domžal, Radomelj, Vira, Janez Šolar, ki vodi Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Gorenjske, in predstavnici Zveze Društev upokojencev Slovenije. Sama sem bila vabljena na posvet kot predstavnica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva in predsednica Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Na posvetu smo pogrešali predstavnike Občine Kamnik, Zdravstvenega doma Kamnik in Doma starejših občanov, ki se vabilu DU Kamnik niso odzvali, čeprav gre za problematiko, ki žuli tako starejše, kot tudi ostale občane in občanke Kamnika. Predstavljene so bile nekatere predlagane rešitve Zakona o zdravstveni dejavnosti. Prisotni smo v živahni razpravi ugotavljali, da postajajo vrednote, kot so solidarnost, enakost in pravičnost vse manj prisotne v zdravstvenem varstvu. Vse večje treba doplačevati, kadar zbolimo ali se poškodujemo, zdravstvene storitve pa so vse manj dostopne in kakovostne. Iz lastnih izkušenj so prisotni nizali primere neustreznega zdravljenja, ki so ga bili deležni sami ali njihovi znanci in ugotavljali, da je zdravstvo po letu 1992 precej nazadovalo. Vsi smo bili enotnega mnenja, da bi morali zdravstveni zavodi in koncesionarji delovati na neprofiten način. Strinjali smo se tudi, da izvajalci zdravstvenih storitev ne bi smeli hkrati opravljati javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. Pohlep po denarju, ki ga prinaša tržno usmerjeno zdravstvo, zdravstvo draži, ogroža varnost pacientov, storitve pa postajajo manj kakovostne in manj dostopne. V teh letih tržne usmeritve v zdravstvu smo izgubili univerzalno zdravstveno varstvo. Prisotni smo se strinjali, da želimo in pričakujemo od zakonodajalca, da bo upošteval naše zahteve: - javni in nepridobitni zdravstveni sistem mora biti solidaren, pravičen, kakovosten, učinkovit in univerzalen, t.j. dostopen vsem, ki zdravljenje potrebujejo, - popolnoma je treba ločiti javno od zasebnega izvajanja zdravstvene dejavnosti, - zdravstvo mora biti pravično financirano, t.j. glede na premoženjske zmožnosti posameznika, - zdravstvena sredstva morajo biti pravično porazdeljena, t. j. glede na zdravstvene potrebe prebivalcev, - zdravstvena sredstva moramo ohraniti v zdravstvenem sistemu in jih uporabiti izključno za delovanje in razvoj zdravstvenega sistema, - dostopnost do zdravstvenih storitev mora biti pravočasna, kakovostna in učinkovita, - zdravstveni sistem mora biti po meri ljudi, upoštevati mora njihove potrebe in želje, - civilna družba mora soodločati pri oblikovanju in razvoju zdravstvenega sistema, - pristop pri varčevalnih ukrepih mora biti analitičen in selektiven ter ne sme zmanjševati zdravstvenih pravic, - čakajoče v vrstah v javnem zdravstvu je treba zavarovati pred tistimi, ki preskakujejo čakalne vrste iz nezdravstvenih razlogov (zaradi zvez, bolj polne denarnice ipd.). Jesensko srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 3. septembra, bo posvečeno tematiki zdravstvenega sistema, ki se mora preoblikovati po potrebah prebivalstva. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR Naj »turizem smo ljudje« ne bo samo fraza »Turizem je splet odnosov in pojavov...«. Tako se začne definicij3! turizma, ki jo študentje visoke šole za turizem v štirih letih šol3; nja ponovijo najmanj tisočkrat. V resnici pa je turizem mnogo ve< kot le ena sama, v šoli naučena definicija. Ni teorija, turizem je predvsem praksa. Na prvi pogled se zdi, da za kvalitetno turistično storitev največ pomenijo lepi hoteli, naravne in druge zanimivosti veliko možnosti za športne aktivnosti ter izpolnjevanje različnih pri' čakovanj oziroma zahtev turistov, ki izhajajo iz rasnih, ideoloških verskih, telesnih in drugih razlik. Morda je temu res tako, a bolj pO' membno, kot vse zgoraj našteto, je izpolnjevanje čisto vsakdanjih, človeških pričakovanj. Turist, ki je prišel v Slovenijo z avtomobilom, se večkrat znajde v situaciji, ko ne ve, ali bi zavil levo ali desno, h1 zato vozi počasi. Dovolj je nekaj v službo hitečih voznikov, ki m3 besno hupajo in dvigajo sredince, pa tega turista ne bomo videl' več. Tisto, kar je najpomembnejše in nas, hvala bogu, nič ne stane, je odnos do turizma na eni strani in odnos do posameznega turisti na drugi strani. Slovenija kot država ima pozitiven odnos do turizma. V njen' strategiji razvoja turizma pa je med drugim zapisano, da za uspe-šen razvoj turistične destinacije ni ključen samo odnos do turizma, ampak tudi odnos do posameznih turistov. Tudi občina Kamnik je jasno začrtala svoje gospodarske prioritete in v njih je turizem n3 visokem mestu. Jasno pa je, da imajo neposreden odnos s turist' ljudje in ne institucije. Pri tem se seveda takoj postavlja vprašanje, ali smo Kamničani sploh pripravljeni na vse, kar prinaša turizem. Bit' turist pomeni imeti poseben položaj, prednost, privilegij, pravico do napake (seveda v mejah razumnega) - smo v Kamniku pripravljeni namesto dvignjenega sredinca turistu z roko pokazati, da im3 prednost? Smo pripravljeni pogledati na registrsko tablico in se v trenutku, ko z avtom naredi največjo neumnost, nasmehniti? Nekateri od nas to storijo v vsakem primeru, tudi če ne gre za turista, ker gre pač za stvar prepričanja in odnosa do ljudi nasploh ali pa zato, ker živijo od turizma in imajo do njega »profesionalen« od; nos. V tem trenutku nas v Kamniku premalo živi od turizma, da b' razmišljali »izkustveno« oziroma »profesionalno«, zato mora bit' pozitiven odnos do turizma in turistov predvsem stvar zavestne odločitve -jaz sem se že odločil, da bom od danes naprej prijaznejši; To je najmanj (in obenem tudi največ), kar lahko naredim za razvoj kamniškega turizma. MATJAŽ POGAČA« Nerazsodnost pri postavljanju občinskih prioritet I Za nami je, sedaj že razvpita, 23. redna seja občinskega sveta občine Kamnik, ki je trajala več kot 12 ur in na kateri je bila obširno obravnavana problematika Velike planine in rebalans občinskega proračuna. Več kot šesturna obravnava Velike planine je dokazala, da smo imeli sklicatelji izredne seje o Veliki planini prav, ko smo zahtevali posebno sejo posvečeno samo Veliki planini. Vendar to ni bistveno, ključno je, da smo imeli priložnost, da smo si povedali vse, kar nam je ležalo na duši glede Velike planine. Po moji oceni so bili ob zaključku razprave sprejeti relativno dobri sklepi, pomembno pa je, da bo do realizacije teh sklepov tudi prišlo. Če bodo sklepi realizirani, potem si lahko Velika planina obeta boljše čase, če se to ne bo zgodilo, potem bo Velika planina še naprej obsojena na propad. Veliko stvari se bo pokazalo že to jesen. Poleg razprave o Veliki planini smo na 23. redni seji občinskega sveta obširno obravnavali tudi rebalans občinskega proračuna. Razprava o rebalansu je bila zanimiva zlasti z vidika postavljanja prioritet v občini Kamnik. V opoziciji smo pripravili kar nekaj amandmajev (popravkov rebalansa), s katerimi smo želeli občinska sredstva prerazporediti na področja, ki se nam zdijo prioritetna. Sam sem pripravil amandma, s katerim sem želel v občinskem proračunu zagotoviti 3 milijone evrov za izgradnjo novega vrtca, ki ga Kamnik nujno potrebuje. Sredstva sem vzel iz proračunske postavke, ki je namenjena izgradnji povezovalne ceste in mosta med sedanjo kamniško obvoznico in kamniško Ljubljansko cesto, ki nas bosta stala več kot 6 milijonov evrov. Moj predlog je županova koalicija seveda zavrnila, kot je zavrnila tudi vse predloge mojih kolegov v opoziciji. Sam sem že na seji tovrstno dejanje županove koalicije označil kot »popolno nerazsodnost pri postavljanju prioritet v občini Kamnik«. Ne morem razumeti županove obrazložitve, da več kot 6 milijonov evrov vredna cesta med kamniško obvoznico in Ljubljansko cesto predstavlja »izvirno razvojno možnost« območja Titana in Alprema. Razumel bi županovo obrazložitev, če bi bil omenjeni predel odrezan od sveta, vendar pa imajo vsi ti predeli zagotovljeno cestno povezavo. Resnično težko je razumeti županovo trmo, zakaj vztraja pri neki nepomembni cestni povezavi, ki nas bo stala več kot 6 milijonov evrov, medtem ko bi občinska sredstva krvavo potrebovalo kamniško gospodarstvo (izgradnja moderne poslovno-obrtne cone), otroško varstvo (izgradnja novega vrtca), osnovno šolstvo (gradnja nove šole FA in obnova TB), komunalna infrastruktura (pločniki v Tuhinjski dolini, vodovodi, kanalizacija), staro mestno jedro in tudi Velika planina. Slavna 23. redna seja občinskega sveta je pokazala, da je župan pripravljen na pogovore in usklajevanje z opozicijo takrat, ko zaide v težave, tako kot se je to zgodilo pri Veliki planini, kjer je župan prisluhnil in upošteval tudi opozicijske predloge. Pri razporejanju občinskega denarja pa so županova ušesa gluha za opozicijske predloge. Župan s tem prevze; ma vso odgovornost za trenutno stanje in prioritete v občini Kamnik. Verjamem, da nas bo župan v bližnji prihodnosti seznanil s pravimi vzroki za zavračanje opozicijskih pobud in trmasto vztrajanje na izgradnji cestne povezave, ki dejansko jemlje »izvirne razvojne možnosti« številnim zgoraj omenjenim in bolj pomembnim projektom v občini Kamnik. MATEJ TONIN ! ■ I I I I I I I BAZENI! ODPRT VSE DNI V TEDNU od ponedeljka do petka od 10k - 18h, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10h - 19h. j (voda je ogrevana na 26° C) j Informacije: 01/839 12 92, 041/292 913J Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu? V sredo, 20. maja, je v prostorih in na zunanjih površinah OŠ Toma Brejca potekalo že tradicionalno občinsko prometno tekmovanje za osnovnošolce »Kaj veš o prometu?« v organizaciji občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poleg pozdrava predsednice SPV in pozdravnega govora ravnateljice šole gospe Mojce Rode Škrjanc je ob otvoritvi tekmovanja prisotne pozdravil tudi g. Rudi Pfajfar, ki je poudaril pomen varnosti v cestnem prometu. Na tekmovanju je sodelovalo 29 učencev iz petih osnovnih šol kamniške občine (OŠ Šmartno, OŠ Stranje, OŠ Frana Albrehta, OS Marije Vere in OŠ Toma Brejca ). Vsaka šola je imela možnost sodelovati z dvema ekipama - z ekipo 5.,6. in 7. razreda ter ekipo 8. in 9- razreda. Vsako ekipo so Ustavljali 4 tekmovalci, ki so se najbolje uvrstili na predhodnih šolskih tekmovanjih. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele: poznavanje cestno ' prometnih predpisov - reševanje vprašalnikov na računalniku, spretnostna vožnjo po poligonu, pravilna in varna vožnja po ulicah Kamnika. Po končanem tekmovalnem delu je sledila zaslužena malica in razglasitev rezultatov. Svojo vlogo je že tretje leto zapored več kot odlično opravil tajnik SPV g. Sandi Borec, ki je s svojo prizadevnostjo zagotovil bogate nagrade sponzorjev za vse tekmovalce. Nagrade je skupaj s predsednico in tajnikom SPV tekmovalcem izročil g. Brane Golubovič. Najboljša tekmovalca iz svoje kategorije sta prejela kolesi. Posamezniki 5.,6. in 7. razred: 1. mesto: Leon Obreza OŠ Stranje 2. mesto: Sebastijan Šorn OŠ Toma Brejca 3. mesto: Jan Korošec OŠ Frana Albrehta Posamezniki 8. in 9- razred: 1. mesto: David Bajde OŠ Marije Vere 2. mesto: Boštjan Marolt OŠ Marije Vere 3. mesto: Aja Uršič OŠ Toma Brejca Ekipno so si mesta razdelile šole: 5., 6. in 7. razred: 1. mesto: OŠ Stranje 2. mesto: OŠ Toma Brejca 3. mesto: OŠ Šmartno v Tuhinju 8. in 9. razred: 1. mesto: OŠ Toma Brejca 2. mesto: OŠ Frana Albrehta Ekipi Marije Vere in Šmartno v Tuhinju sta bili nepopolni. Zahvala velja tudi PP Kamnik, saj so bili tekmovalci pri vožnji po ulicah Kamnika ob prisotnosti policistov na»kritičnih« točkah še bistveno bolj varni. Še posebna zahvala mladim tekmovalcem, ki so zastopali posamezne šole in tudi njihovim mentorjem prometne vzgoje. Nasvidenje prihodnje leto! Mojca Podbelšek VARNO IN ODGOVORNO V PROMET j Nad avtomobili in motorji so mladostniki Ciriusa vselej navdušeni. Usposabljanje za varno vključevanje v promet je za vsako šolo pomembna naloga. Tega se zavedamo tudi v naši ustanovi. Prav zato smo letos v Ci-riusu, Centru za rehabilitacijo, izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov Kamnik, v petek, 22. maja, že deveto leto zapored organizirali Dan vzgoje, tokrat na temo Varno in odgovorno v promet. Dan smo začeli z uvodno prireditvijo, na kateri sta nam po pozdravnem govoru direktorice Žarke Brišar Slana in ravnateljice dijaškega doma Ane Zadnik spregovorila gosta Bojan Žlender, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem Cenik kart za vstop na bazen: • odrasli 3,40 EUR • odrasli 4,30 EUR •otroška od 6 - 14 let 2,00 EUR • otroška od 6 - 14 let 2,00 EUR " otroška do 6 let 1,00 EUR • otroška do 6 let 1,00 EUR " Popoldanska • popoldanska (odrasli po 15. uri) 2,00 EUR (odrasla po 15. uri) 2,00 EUR " družinska 6,00 EUR • družinska 6,00 EUR _0?ati ali oče, dva ali več otrok do starosti 15 let) (mati ali oče, dva ali več otrok do starosti 15 let) ^sezonske karte: " odrasli 36,00 EUR • otroška do 6 let 23,00 EUR ‘ mladina od 6 do 14 let 30,00 EUR prometu RS, in Brane Golubovič, podžupan občine Kamnik. V nadaljevanju so spregovorili naši mladostniki s pretresljivimi osebnimi izkušnjami o nesrečah in poškodbah, ki so jih doživeli kot udeleženci v prometu. Sledile so delavnice. Otroci in mladostniki so skupaj s starši in spremljevalci preizkusili svoje znanje o varnem vključevanju v promet na poligonu, si ogledali policijska vozila, se prepričali o nevarnosti prehitre vožnje na Zaletavčku, v šotoru Vidko preverili, da je res bolje nositi odsevno telo, pridobivali znanje o prvi pomoči ponesrečenim v prometu in si ogledali film o težavah, s katerimi se srečujejo naši otroci pri vožnji z invalidskimi vozički v okolici zavoda. Poleg tega so se prepričali, da je za varnost potrebno nositi čelado in se pred vožnjo v avtomobilu pravilno pripeti s pasom. Iz gline in kartona so izdelovali prometne znake. Starši so se lahko udeležili delavnice z naslovom: Najboljša šola je lasten vzgled. Delavnice smo zaključili s kvizom, kjer so mladi preizkusili znanje o cestnoprometnih predpisih. Delavnice so bile raznovrstne, izpeljane na način, ki je omogočal izkustveno in celostno učenje o večji varnosti in odgovornosti v prometu. Zavedamo pa se, da nas na tem področju čaka še precej truda in dela. Ena od dejavnosti je ureditev in označitev poti, ki jo naši mladostniki najpogosteje uporabljajo za samostojne izhode iz zavoda, kot varne poti. V sodelovanju z lokalno skupnostjo nas vodi misel, da bi uredili mesto Kamnik kot gibalno oviranim prijazno mesto. Dan vzgoje je odlično uspel. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so dali svoj prispevek k izvedbi: Policijska postaja Kamnik, Občina Kamnik, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ljubljana ter občinski SPV, Rdeči križ Kamnik, Avtošola Šmarca in Komunalno podjetje Kamnik. Irma Golob, vzgojiteljica Svetlana Vesič, vzgojiteljica Občinski tabor za nadarjene učence Snovik 2009 Nadarjenost lahko označimo kot visoko sposobnost na več področjih. Koncept dela z nadarjenimi učenci v osnovni šoli temelji na razvijanju visokih dosežkov ali potencialov na intelektualnem, ustvarjalnem in umetniškem področju, poleg rednega šolskega programa pa omogoča delo v prilagojenem programu in aktivnostih. V ta namen smo pod okriljem Občine Kamnik in Komenda organizirali Tabor za nadarjene učence (od 6. - 8. razreda), ki je potekal v Termah Snovik od 26. do 28. maja. Tabora se je udeležilo 36 učencev iz sedmih osnovnih in glasbene šole, delo je potekalo v obliki delavnic, ki sojih vodili mentorji. Polona Mežnar iz OŠ Marije Vere je vodila turistično raziskovalno delavnico, katere namen je bil raziskati trenutno ponudbo Term Snovik in z razširitvijo le-te privabiti še več obiskovalcev, predvsem najstnikov. V turistični nalogi, ki so jo poimenovali »5 minut do sreče«, so temeljito raziskali obstoječo ponudbo v Termah Snovik in ugotovili, da bi bilo potrebno dejavnosti Term Snovik nadgraditi s športnimi objekti. Sestavili so različne programe za obiskovalce, kjer lahko vsak najde nekaj zase in zadovolji svoje še tako skrite želje. Na zaključni prireditvi so učenci en izvod naloge izročili tudi gospodu Ivanu Hribarju, prokuristu Term Snovik. Mogoče bo kateri od njihovih predlogov uresničen v nadaljnjem razvoju Term. Damjana Ogrinec iz OŠ Komenda Moste nas je popeljala v svet robotike. Sestavljanka LEGO Mindstorms nudi zanimive možnosti postavitve in krmiljenja elementov. Za vzorec so učenci postavili računalniško voden model zabaviščnega parka, zato so se učili programiranja in sestavljanja robotov, ki so vodili ta park. Peter Pogačar iz OŠ Šmartno je z učenci raziskoval stekleno glasbo. S pomočjo elektronskega uglaševalca so učenci uglasili kozarce in steklenice, na katere so zaigrali več skladb. Nekaterim skladbam so dodali tudi zvočne cevi in cajon za spremljavo. Ob stekleni glasbi so spoznavali tudi osnove vokalne tehnike ter svoja spoznanja prenašali na petje. Učenci so pokazali veliko mero potrpežljivosti, saj je bilo potrebno ob vsakem po litju vode kozarce na novo uglaševati, pa tudi samo igranje je zahtevalo poseben način, ki so se ga morali skupaj priučiti. Polona Mitar iz OS 27. julij obvlada računalniške igre. Učenci so z njeno pomočjo ustvarili novo računalniško igrico Spomin. Učili so se osnov uporabe računalniškega programa za obdelovanje digitalnih fotografij in računalniškega programa za animacijo. Slike so poslikal kar sami, saj je okolica zanimiva, zelena. Tudi kiparili in slikali smo s pomočjo Brigite Ozimek Umek iz OŠ Stranje. Učenci so izdelali kipe iz žice, jih kaširali, pobarvali in spatinirali. Oblikovali so obhodne kipe živali: konja, veverice, ribe in petelina. Na slikarska platna so slikali motive iz skice. Izbrali so si stare hiše, krajino, podrobnosti iz rastlinskega sveta. Ljudska glasba je v Tuhinjski dolini doma, to ve tudi Marko Tomc iz Glasbene šole Kamnik. Z njim so učenci muzicirali in s harmonikami skrbeli za dobro voljo vseh udeležencev. Ker pa jim to ni bilo dovolj, so z zanimanjem raziskovali in spoznavali še različne ljudske inštrumente, ki na področju Slovenije niso poznani, jih pa poznajo po svetu. To so npr. didgeridoo, ektara, ameriški banjo, indijski banjo,... Marta Grkman iz OŠ Toma Brejca nas je popeljala v svet kaligrafije in lepega pisanja. Pet deklet se je s svojim ustvarjanjem podalo v davno življenje menihov pred petsto in več leti. S potrpežljivostjo in natančnostjo so se lotile pisave gotice - počasi so se spoprijateljile z vsemi črkami, z malimi in velikimi... Znanje so nadgradile z iluminacijo - knjižnim slikarstvom, pri čemer so spoznale metodo zlatenja z zlatimi lističi in oblikovanje inicialk. Tadeja Šink in OŠ Frana Albrehta je vodila delavnico kreativnega pisanja in gledališke igre. Da so jim besede dobro tekle, so se najprej spoznavale s pomočjo kreativnih iger in vaj za bogatenje besedišča. Z veliko domišljije, izvirnostjo in bogatim besediščem so posodobile tudi vsem poznano pravljico o Pepelki. V ustvarjalnem duhu so uspešno pripravile in tudi izpeljale program zaključne prireditve, na kateri smo predstavili vsa področja nadarjenih učencev. Da učenci niso preveč pogrešali staršev, so na taboru imeli tudi čisto novega ata in mamo - pedagoška vodja tabora Borut Škrjanc in Katarina Komatar, ki sta poskrbela za dobro vzdušje in nemoten potek. Skozi vse dejavnosti smo s skupnimi močmi uresničevali zastavljene cilje in tako teoretične osnove prepletali z metodami neposrednega opazovanja, eksperimentiranja in terenskega dela. Mentorji smo učencem omogočili aktivno pridobivanje znanja, vzpostavljanje neposrednih stikov z življenjem in naravo. S skupnimi močmi smo prihajali do spoznanj z lastnim iskanjem in odkrivanjem. Vodila nas je skupna rdeča nit, da je znanje najpomembnejša vrednota v življenju, ki jo je treba negovati in ves čas razvijati. Aktivno znanje je znanje prihodnosti, zato omogočimo našim otrokom možnost razvijanja in izražanja intelektualnih poti. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali, da smo v idiličnem naravnem okolju preživeli tri znanja in vedoželjnosti bogate dni. Naj končava z besedami in željami učencev: »Srečno in nasvidenje na taboru nadarjenih učencev prihodnje leto«. Pedagoški vodji tabora: Katarina Komatar Borut Škrjanc Odbojka ŠE ŠESTE STOPNIČKE CALCITA Letošnja dvoranska sezona je tudi uradno zaključena. Igralci in igralke Calcita seje bodo zelo radi spominjali, saj so se v kar šestih kategorijah povzpeli na zmagovalne stopničke, kar še ni uspelo nobenemu kamniškemu klubu. Kot zadnji so na stopničke stopili igralci v mali odbojki, ki so na finalnem turnirju na Brezovici osvojili tretje mesto. Kamničani so imeli veliko smole v polfinalu, kjer so tesno izgubili s Šempetrom, v boju za tretje mesto pa so premagali ekipo Maribora. V istem tekmovanju so dekleta doma v Stranjah osvojila drugo mesto in zasedle končno šesto mesto v državi. Ekipe Calcita so v letošnji sezoni osvojila naslednje uvrstitve: Člani - 8. mesto v DP, članice - 3. mesto v DP in 3. mesto v Pokalu OZS, mladinci - 3. mesto med 24. ekipami, mladinke - 9. mesto med 36. ekipami, kadeti 7. mesto med 24. ekipami, kadetinje 2. mesto med 44. ekipami, starejši dečki 5. mesto med 31. ekipami, starejše deklice 13. mesto med 57. ekipami, mala odbojka dečki 3., 33. in 41. mesto med 43. ekipami, mala odbojka deklice - 6., 33., 41 in 59. mesto med 69. ekipami, mini odbojka dečki -15. in 19. mesto med 25. ekipami in mini odbojka deklice 3. in 26. mesto med 42. ekipami. V tem tednu se začenja tudi prestopni rok, v katerem bodo zelo aktivni tudi pri Calcitu Kamnik. Pri dekletih se je nekaj igralk odločilo, da ne bo več igralo za ekipo, ker bo le-ta nastopala v Interligi in Pokalu Challenge, zato so v klubu pridobili nekaj vrhunskih igralk, ki so bile že reprezentantke v različnih kategorijah: Tjašo Turnšek (Šempeter), Teo Lenarčič (Vital), Jeleno Strel Kosmač (Vital), Majo Bratož (Koper) in Katjo Kocjan (Grosuplje). Pri fantih bo prišlo do zamenjave generaciji, saj so se v klubu zahvalili za sodelovanje nekaterim, ki so zaslužni za izjemne rezultate v sezonah 2001 -2003, v zadnjem času pa ekipa ni dosegla več vidnejših rezultatov. V Calcitu bodo v prihodnje igrali: Dalibor Šmitran, Žiga Zupanc in Aleš Polančec (Maribor), Aleš Drobnič (Škofja loka), Matjaž Sušeč (Fram), po poškodbi seje vrnil Matej Kališnik, prav tako pa bosta v prvi ekipi dobila priložnost mlada Bernard Bezek in Tine Kvas. Sicer pa so se odbojkarji že preselili na igrišča za beach volley Pod Skalo, kamor vabijo tudi vas. Vaterpolo KAMNIČANI DRŽAVNI PRVAKI! NEKDANJE MOTOCIKLISTIČNE DIRKE NA PEKOVEM in SUPERMOTOSLALOM 9. TRISPORTNI DNEVI »POS ELEKTRONČEK da bo dogodek ravno tako pester in številčen po udeležbi tudi letos. Vabljeni, da zadnjo junijsko nedeljo preživite v družbi več sto kolesarjev in se podate po trasi enega najtežjih, najbolj slikovitih in najbolj doživetih maratonov v Sloveniji. In če ste odločeni, da se s haso maratona spopadete morda drugo leto, vabljeni, da tokrat pozdravite z aplavzom kolesarje na njihovem štartu ali cilju v Kamniku oziroma kje drugje na 130 km dolgi poti. Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO ^|BOS d.o.o. ul. 4, Kamnik e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 Gorsko kolesarstvo - KD Calcit Kamnik Gorsko kolesarska elita v Kamniku V nedeljo 14. junija bo Kamnik dvanajstič gostil najboljše slovenske gorske kolesarje. Na krožni progi s startom in ciljem v središču mesta ob lokalu Pod Gradom se bodo za točke v nacionalnem pokalnem tekmovanju in mednarodnem pokalu Alpe Adria v gorsko kolesarskem krosu pomerili v vseh starostnih kategorijah. Tekmo v edini gorsko kolesarski olimpijski disciplini bodo ob 9.30 uri odprli najmlajši, vrhunec pa bo tekma članic in članov, ki se bodo na sedem oz. devet krogov dolgo preizkušnjo po atraktivnem in tehnično zahtevnem terenu podali ob 13. uri. Zaradi lanskoletnih neurij je proga v gozdu nad Zapricami letos nekoliko spremenjena, vendar za gledalce najzanimivejši odseki, vključno s spustom po »skakalnici« na Streliški ulici ostajajo. Težak vzpon na Mili vrh in tehnični spusti v gozdu so značilnosti »kamniškega krosa«,. Mohor Vrhovnik: »Kamničani smo pred domačimi tekmami v dobri formi«. ki velja za enega najzahtevnejših v Sloveniji. Prav zato so udeležbo na tekmi v organizaciji KD Calcit kljub temu, da je v istem terminu na sporedu zadnja tekma italijanskega pokala, napovedali vodilni slovenski gorski kolesarji. Na preizkušnji, ki ima z uvrstitvijo v koledar Alpe Adria hkrati mednarodni značaj, žal ne bo tekmoval glavni adut kluba prireditelja Jernej Muzga, ki si je na treningu nesrečno poškodoval roko. Bo pa zato med favoriti domačin v dresu MBK Orbea Luka Kodra, ki bi utegnil po Sandiju Srdarju kot prvi domačin znova poseči na vrh v članski konkurenci. »Štar-tam na zmago. Proga mi ugaja, forma je v vzponu,«je pred domačo tekmo optimističen tuhinjski kolesar. Zmagovalec tekme za slovenski pokal v začetku maja na Rogli je konec prejšnjega meseca po dolgem času nastopil tudi na cesti. Na povabilo selektorja Martina Hvastije je namreč nastopil v ekipi slovenskih kolesarjev na Veliki nagradi Kranja. Poleg dirke najboljših bo za gledalce v Kamniku prav gotovo zanimiva tudi dirka »legend«. Bivši »prvokategorniki« bodo odpeljali dva kroga. Pedala bodo v tekmovalnem ritmu med drugimi znova vrteli domačin Primož Grkman, Lučan Boštjan Pahovnik, bivša državna prvaka Rok in Miha Šolar z Radovljice ter Primož Kaiser. Organizator pa se bo potrudil, da boste v nedeljo lahko spremljali tudi domačine Sandija Srdarja, Metoda Močnika, Aljošo Martinjaša ter morda celo oba slovenska olimpijca s Sydneya Roka Drašlerja in Primoža Štrancarja. Na tekmi »legend« pa zanesljivo rte bo Kamničana Tadeja Trobevška, ki bo celotno dirko občinstvu približal v vlogi komentatorja. Kamničani v dobri formi Po prvi majski tekmi v sosednjih Domžalah, na kateri je stopničke s tretjim mestom za KD Calcit v članski konkurenci privozil Jernej Muzga, so se gorski kolesarji osredotočili predvsem na preizkušnji za slovenski pokal na Prvi Tuhinjski kros za mlade, v soboto, 20. junija Medtem ko bo »kamniški kros« letos doživel že dvanajsto izvedbo, bo v Ravnah v Tuhinju v soboto, 20. junija, na sporedu prvi »tuhinjski kros«. Tekma je del serije tekem Pokala Slovenije za mlade gorske kolesarje do 17. leta. 20. julija se bodo za točke slovenskega pokala na »Trebušakovi domačiji« pomerili mladi upi slovenskega gorskega kolesarstva, med njimi tudi Calcitova četica najmlajših, ki nase s številčnostjo in rezultati opozarja zadnji dve leti. »Progo na kateri bo potekala tekma so pravzaprav odkrili naši fantje, ki tam ogromno trenirajo. Ker je teren dober, smo se odločili, da organiziramo tekmo,« pravi začetnik dela z mladimi kolesarji v KD Calcit Mohor Vrhovnik, ki se nadeja, da bi na tej progi organizirali tudi tekmo za slovenski pokal v starejših kategorijah. Na domačem terenu bo med favoriti kar precej mladih članov KD Calcit, mnogi pa bodo še dodatno motivirani, saj bo tekma na sporedu dobesedno pred njihovim domačim pragom. Luka Kodra v Kamniku meri povsem na vrh. Štajerskem. Na Rogli je med člani Vojaka v dresu kamniškega Cal- zmagal Luka Kodra, v kategoriji cita sta dobro pripravljenost potr-mladincev do sedemnajstega leta dila še na vzponu na mariborsko je zmago v Tuhinj znova odpeljal Pohorje, ki je štel za vojaško DP. Rok Korošec (KD Calcit). Med Rajko Novak je bil absolutno dekleti je bila Sonja Sušnik v isti peti, Iztok Arbajter pa je pri- Spustaši nadaljevali v Buzetu, 4krosisti začeli v Ribnici Spustaši so drugo dirko sezone za slovenski pokal odpeljali v hrvaškem Buzetu. Tekma je štela za nacionalni pokal obeh držav, dominirali pa so Slovenci. Na vrhu je bil znova Nejc Rutar (MBK Orbea), drugi je bil Jan Cestnik (MTB Trbovlje), tretji pa Sašo Merljak (Sloga Cult Racing). Rok Podbevšek (KD Calcit Kamnik) je osvojil 25. mesto. Naslednja tekma za slovenski pokal bo julija v Kranjski Gori, kjer bo že ta vikend na sporedu Evropsko prvenstvu v spustu. Najboljše svetovne spustaše in 4krosiste si bomo letos znova lahko ogledali konec junija v Mariboru, najboljši slovenski 4krosisti pa so se na prvi tekmi slovenskega pokala maja, predstavili v Ribnici. Zmagal je Luka Novak (Enduro M.), s petim mestom se je izkazal član KD Calcit Jani Podmiljšak. kategoriji druga. Na stopničkah je izmed »Calcitovcev« v kategoriji starejših mladincev (do 19 let) stal Andrej Zupančič (2. mesto), Nejc Bleje je bil na 4. mestu. Tik pod vrhom sta bila tudi veterana Gregor Miklič (2. mesto kategoriji masters) in Jure Kukovič (4. mesto v kategoriji masters) in v kategoriji do 15 let Peter Zupančič in Matej Vrankar, ki sta tako kot izkušenejša kolega zasedla 2. oz. 4. mesto. Že tradicionalno so bili pri vrhu tudi številni Calcitovci v najmlajših otroških kategorijah. Le dan po tekmi na Rogli so se nekateri člani kluba udeležili še tekme za pokal Alpe Adria v Puli, kjer sta bila povsem na vrhu Peter Zupančič (do 15 let) in Mohor Vrhovnik (do 30 let). Kamničani so se izkazali tudi na drugi majski štajerski tekmi za slovenski pokal, ki je potekala na zadnji majski dan v Rušah. V svojih kategorijah so zmagali veteran Gregor Miklič in znova Peter Zupančič (do 15 let) in Rok Korošec (do 19 let). »Rok je bil znova odličen, prej ali slej ga bomo peljali na močno mednarodno tekmo,« pravi Mohor Vrhovnik s KD Calcit, ki je bil med amaterji drugi, med člani do 23 leta pa je bil Matej Pikovnik peti. Luka Kodra v Rušah ni nastopil, saj se je mudil na UCI tekmi v hrvaškem Samoborju, kjer je osvojil peto mesto. kolesaril na šesto mesto. Tik pod vrhom pa sta bila člana KD Calcit tudi na najkrajšem cestnem vzponu v Sloveniji, ki je konec maja Nejc Bleje: »Vračam se po bolezni. V Kamniku se seveda nadejam visoke uvrstitve.« potekal v Mengšu. »Šprint na Mengeško kočo« je dobil Kamničan v dresu bicikel.com Andrej Lindič, na stopničkah pa sta mu družbo delala Andrej Zupančič (2.) in Mohor Vrhovnik (3.). »Forma je torej dobra. Vsi fantje se bomo maksimalno potrudili tudi v Kamniku, mladi do sedemnajst let pa seveda kasneje še na Tuhinjskem krosu v Ravnah,« zagotavlja Vrhovnik in vabi vse ljubitelje športa, da si »na delu« ogledajo najboljše slovenske gorske kolesarje. DAMIJAN RIFL POHITITE V NAŠ SALON! ^ CREATIVE TECHNOLOGIE OITROEFI OPTIKA OČESNA AMBULANTA < Helena Dolinšek s.p. Samostanska 14. Kamnik Tel.:0l/83l7-005 Breznikova 15. Domžale Tel.:OI/72l6-436 (Breza center) Vinko: 031/795- 960 Marta: 041/456-672 AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL 01 723 73 13 Mengeš E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti! ZAHVALA K večnemu počitku je odšla naša draga mama, sestra in teta MARIJA ŠTEFULA po domače Prilesnikova Micka iz Kamnika RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. e-mail: mibos@volja.net j Zikova ul. 4, Kamnik ___________ tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 | STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Dularju iz Kamnika, g. župniku Hočevarju iz Motnika in g. župniku Kast runu iz Sel pri Kamniku za pogrebno mašo in besede slovesa. Hvala pevcem župnije Sela za prelepo zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni Maj 2009 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Rose majske, ki so v noči pale kakor solze na zeleno brinje, ne drhte od tvoje več stopinje. (Maksa Samsa) ZAHVALA V 68. letu je praznino v naši hiši pustila sestra, svakinja in teta MARIJA ŽIBERT po domače Šimnova Minka iz Vel. Rakitovca Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše Minke. Zahvala vsem domačinom, ki ste jo s strpnostjo gostili ob nedeljskih popotovanjih. Domači Junij 2009 ZAHVALA Tiho in mirno se je poslovila od nas naša babi MARIJA PRIMC roj. Vrhovnik Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter gospodu Juhantu za lepo opravljen pogrebni obred. Za njo žalujemo: mož Janez, hči Jana in sin Janez z družinama Kamnik, maj 2009 Večerni zvon z visokih lin močno zazvonil je, utihnil glas je vijolin, strunar odbrenkal je. ZAHVALA Tiho, kakor je živela, se je petkovo jutro od nas poslovila naša draga in ljuba PEPCA ANDREJKA šivilja Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob stropi, sočustvovali z nami in nam izrazih sožalje, podarili sveče in cvetje ter našo Pepco v tako velikem številu pospremili v njen zadnji dom. Vsem še enkrat najlepša hvala! Njeni najbližji Šmarca, maj 2009 Ostaja tišina, modrina neba, krik ptice v daljavi in moč spomina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in zeta MIRANA GJURINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Pavlu Juhantu za ganljiv pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi . Maj 2009 V svetlobi, senci menjajo obraz stvari sveta najlepša vigred sleče rosna čuda, a česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda je luč srca. (Cene Vipotnik) ZAHVALA Poslovila se je naša draga SONJA PERNE ŠKARJA zobozdravnica Mnogo prijateljev ji je stalo ob strani med boleznijo: sorodniki, sosedje, sošolci in med njimi vsak trenutek na voljo zdravnica Ema, nekdanji sodelavci iz šolske zobne ambulante in zdravstvenega doma Domžale, pa še drugi, zgolj prijatelji. Premnogi ste se ji ob slovesu na Žalah poklonih s toplo besedo, stiskom rok, čudovitim cvetjem in svečami. Topla zahvala vsem vam. Hvala pevcem za njene najljubše pesmi, prijateljici Mihi za prisrčen poslovilni govor, duhovniku in sošolcu Rudiju za povedane globoke misli in župniku za krščanski obred. Za njo žalujemo: mož Nande, hči Nuša, sin Gašper, sestra Štefka, brat Franci in drugi njeni Maj 2009 Ko pošle so ti moči zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš v naših srcih še živiš! ZAHVALA V 93. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek, tast, brat in stric FRANC CEVEC po domače Mlinarjev ata z Vasenega Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter še posebej sosedom za vso pomoč. Najlepše se zahvaljujemo g. škofu Glavanu ter vsem ostalim duhovnikom za lepo opravljen obred in pevcem Krt za lepo petje. Lepa hvala faranom iz Šentjanža, gospe Renati Kuhar in lovcem za ganljive poslovilne besede ter častno lovsko slovo. Hvala tudi doktorju Ahlinu za vso zdravstveno oskrbo in Komunalnemu podjetju Kamnik za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Maj 2009 | LANEN CVET tekstilno trgovina Moste pri Komendi 74, S^cin tel.: 01/8341-660 °tr°®se) KRATKE MAČE 7„ V I < bLUžf rAnr>i hi \r % CAPRI MAČE I I OTROŠKA OttAČttA JIH* PIŽAME DROBNI ŠIVILJSKI MATERIAL VSE TORBICE 'M GOTOVINSKI POPUST OD 5. c. DO 15. c. | ZNIŽANJE CEN ! 1 ZA KORUZO, PŠENICO, JEČMEN, REPIČNE TROPINE, UMETNA GNOJILA Jabolka za ozimnico I SEMENSKE TRAVE I GNOJILA ZA DOGNOJEVANJE i AGROPROMET CERKLJE | lU1 ^oMJCLCerkljeJel.: 04/252 6440_ !H Spoštovani! || Ko ob izgubi vašega )> najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno L Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom <( POGREBNIK POGREBNE STORITVE IU Dvorje, d.o.o. DVORJE št. i3, I ' 4207 Cerklje / Tel: 04/252-14-24 j GSM: 041/624-685 I} Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš drag mož in stric JOŽE SADJAR iz Godiča Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala osebju ZD Kamnik, dr. Ambroževi, dr. Rebolju in bolnišnici Golnik. Hvala pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke in trobentaču Marjanu Sitarju za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Saša in drugo sorodstvo Kamnik, junij 2009 « V cvetočem juniju si zastri oči in odšel k večnemu počitku; a vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Žalostni, vendar polni lepih spominov, sporočamo, da je z odhodom zadnjih pomladnih dni hipoma in brez slovesa odšel ljubeči, čuteči, radodaren, nesebičen, požrtvovalen in prijateljski RUDI ZORE Hvala reševalni skupini Zdravstvenega doma Julija Polca, ki se je borila za njegovo ponovno, a žal neuspešno vrnitev v življenje. Hvala gospodu župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt za odpete pesmi, trobentaču Jaki za zaigrano Tišino, gospodu Tomažu Verboletu in Združenju šoferjev za občutena poslovilna govora, kolektivu Žurbi Team-a za podporo. Iskrena hvala vsem prijateljem in sosedom Trdinove ulice, zaposlenim v KGZ Kamnik, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala ga Heleni Leskovar, g. Borisu Cigliču in ga. Andreji Pogačar Špenko za vsestransko pomoč. Hvala ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem trajnem spominu. Tiho je odšel, a pustil nam je bogato dediščino, vero v življenje. Žalujoči: mama Medi, njegova Florjana, hči Mateja, teta Kristina in drugo sorodstvo Junij 2009 ,rh«tJ*||pjp 'fcMZtiiehnica ?lPl?e> aflM Hi BLAGOVNIH ZNAMK ■;> IMfliBr od št 16 - 40 * CICIBAN *GE0X 2T , „ ... * SUPERFIT *NIKE Irgovina z obutvijo * FROBDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat Delovni čas : pon.-čet, : 08-22H pet.-sota, : 08-23U ned.-praz.:08-l 5li Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast.., Brezplačna dostava na dom od 1 Oh do 22h : Tei: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!! PIZZFJRIA, MC KAMNIK, Kovinarska 36 VINTERSPORT B£A\JTiQvj£ HMEERSM ČISTILNICA IN PRALNICA tel ,?_n D 9 r Vse za Solo naroči, v ustvarjalne počitnice skoči! lom poletna kolekcija Izjemne ugodnosti do 30.06 2009 z Mercator Pika kartico: 5 % popust na učbenike in delovne zvezke 20 % popust na šolske potrebščine www.alpina.si Knjigama In papirnica urarstvo mESsrm opsihu Mestna optika je podjetje zdolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. 1892 AKCIJA - 40% Butik za Male Živali Strokoven nasvet In širok Izbor & hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si frizerski saloni ob nakupu kateregakoli izdelka znamke SimPLE \ txQi:MefATiW4G^ Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si DARILO prejmete Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 Mercator Hipermarket Zlatarna Celje INtij bd Livljaijv ujm www.zlatarnacelje.si V poletje z nami! Elita Kamnik vam nudi veliko izbiro moških in ženskih oblačil po ugodnih cenah. Prešita odeja + vzglavnik že za 29,90 €. iSi« nekuj zoi s In še do 50% popust na določene artikle do razprodaje zalog. Vljudno vabljeni! ANDOR - Mercator Center Kamnik Meni je prav Kraljica med srečbajgi Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13 ure Podarite sebi ali vam najdražjim Kamnik, Kovinarska cesta 36, katero od prelepih cvetlic, 0) 01 831 05 53 ..-rezanih afl v Sončku. Fii tlSitStl. KAL1A < Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. www.kalia.si 1 www.semenarna.si ^ |