144 Comparison of maximal force in two handgrip measurement protocols Abstract Handgrip is a commonly used test to measure maximal handgrip strength and endurance. In practice, the maximal handgrip strength is often measured as part of a measurement of endurance in strength. The purpose of the study was to compare the maximal handgrip strength measured in a task aimed at developing maximal force (independent measurement of maximum strength) and the maximal strength measured in a task aimed at developing maximal force and keep it for 25 s (endurance in strength). The study involved 29 male subjects (size 171 ± 12 cm; weight 58.2 ± 5.4 kg; age 15 years). Handgrip with dominant hand and non-dominant hand was measured with a manual electronic dynamometer. For comparison of maximal strength in independent measurement of maximal strength and in measurement of endurance in strength and for comparison of dominant and non-dominant arm, a t-test for related samples was used. The results of the study showed that the maximal handgrip strength was statistically significantly greater (dominant arm - p <0.001; non-dominant arm - p <0.001) in independent measurement of maximal strength than in measurement of endurance in strength. Based on the results, it can be concluded that when measuring the maximal handgrip strength it is important that the measurement is performed independently, that is, it is separate from the measurement of endurance in strength. Key words: handgrip strength, maximal force, subconscious inhibition, endurance in strength. Izvleček Stisk pesti je pogosto uporabljen test, s katerim se meri največjo silo stiska pesti in vzdržljivost v moči. V praksi se največjo silo stiska pesti pogosto izmeri kar v okviru me- ritve vzdržljivosti v moči. Namen raziskave je bil primer- jati največje sile stiska pesti, izmerjene pri meritvi, katere cilj je bil razviti čim večjo silo (samostojna meritev najve- čje sile), in največje sile, izmerjene pri meritvi, katere cilj je bil razviti čim večjo silo in jo zadržati 25 s (vzdržljivost v moči). V raziskavi je sodelovalo 29 merjencev moške- ga spola (velikost 171 ± 12 cm; teža 58,2 ± 5,4 kg; starost 15 let). Stisk pesti z dominantno roko in nedominantno roko je bil merjen z elektronskim dinamometrom. Za pri- merjavo največje sile pri meritvi največje sile in pri me- ritvi vzdržljivosti v moči ter za primerjavo dominantne in nedominantne roke je bil uporabljen t-test za vezane vzorce. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila najve- čja sila stiska pesti statistično značilno večja (dominan- tna roka – p < 0,001; nedominantna roka – p < 0,001), če so imeli merjenci za cilj samo doseg največje sile, kot če so imeli za cilj poleg dosega največje sile še vzdrževanje te sile 25 s. Na osnovi rezultatov je mogoče zaključiti, da je pri meritvi največje sile stiska pesti pomembno, da se meritev izvaja samostojno, torej, da je ločena od meritve vzdržljivosti v moči. Ključne besede: stisk pesti, največja sila, podzavestno varče- vanje, vzdržljivost v moči. Aleš Dolenec Primerjava največje sile pri dveh protokolih meritve stiska pesti raziskovalna dejavnost 145 „ Uvod Stisk pesti je pogosto uporabljen test za oceno funkcionalnosti roke. Pri športih, kot so tenis, hokej, squash, se uporablja za oceno stanja športnih sposobnosti (Cronin, Lawton, Harris, Kilding in McMaster, 2017; Gerodimos, 2012; Nicolay in Walker, 2005; Shyam Kumar, Parmar, Ahmed, Kar in Har- per, 2008), pri starejših osebah se uporablja za oceno funkcionalnosti zgornjih ekstre- mitet in verjetnosti izgube samostojnosti (Sallinen idr., 2010), pri rehabilitaciji roke se uporablja za oceno učinkovitosti tera- pije (Fraser in Benten, 1983), po operacijah vratu stegnenice (Davies, Jones in Shearer, 1984) in operacijah ožilja (Griffith, Whyman, Bassey, Hopkinson in Makin, 1989) pa kot ocena možnosti post operativnih zaple- tov. Stisk pesti se izvaja z dinamometrom, s katerim se meri moč oziroma največjo silo stiska pesti in vzdržljivost v moči. V testno baterijo sta pogosto vključeni obe meritvi, ki se v praksi potem pogosto združita v eno meritev. Namesto, da se izvede dve meritvi stiska pesti, se izvede samo ena, kjer se za- četni del meritve uporabi za oceno najve- čje sile, hkrati pa se isti začetni del meritve uporabi skupaj z zadnjim delom meritve še za izračun indeksa utrujanja oziroma za oceno vzdržljivosti v moči. V dostopni literaturi ni bila najdena raziskava, ki bi pri- merjala izmerjeno največjo silo stiska pesti, kadar je to edini cilj meritve, in izmerjeno največjo silo stiska pesti, ko sta meritvi naj- večje sile stiska pesti in meritev vzdržljivosti v moči združeni v eno meritev. Pri stiku pesti se meri moč oziroma vzdr- žljivost upogibalk prstov. Pri meritvi je potrebno biti pozoren na položaj roke in na pravilno nastavitev dinamometra. Opti- malna nastavitev razdalje med oporo dlani in prstov dinamometra je odvisna od veli- kosti dlani. Ženske največjo silo stiska pesti dosežejo, ko je razdalja med oporo dlani in prstov od 50 do 60 mm, moški pa, ko je ta razdalja od 55 do 65 mm (Fransson in Win- kel, 1991). Zapestje mora biti med meritvijo stiska pesti v nevtralnem položaju, saj od- mik v smeri fleksij oziroma pronacije ali su- pinacije pomeni manjšo največjo izmerje- no silo v izometričnih pogojih (Farooq in Ali Khan, 2012; Marley in Wehrman, 1992). Gle- de tega, v kakšnem položaju naj bo komo- lec oziroma kakšen je najbolj primeren kot v komolcu med meritvijo stiska pesti, si raz- iskave niso enotne. V nekaterih raziskavah so merjenci dosegli večjo silo, če je bil kot v komolcu 90 stopinj (Mathiowetz, Rennells in Donahoe, 1985; Murugan, Dhrumika, Ki- njal, Madhuri in Pranjali, 2013), v nekaterih je bila sila večja, če je bila roka v komolcu iz- tegnjena (Marley in Wehrman, 1992; Parva- tikar in Mukkannavar, 2009), v nekaterih pa niso ugotovili razlik v največji sili stiska pesti glede na kot v komolcu (Shyam Kumar idr., 2008). Zaradi nasprotujočih rezultatov razi- skav je priporočljivo, da je pri ponavljajočih meritvah položaj roke v komolcu vedno v enakem položaju. Nadlaket mora biti med meritvijo spuščena ob telesu, saj je takrat sila stiska pesti in vzdržljivost v moči naj- večja (Farooq in Ali Khan, 2012; Parvatikar in Mukkannavar, 2009). Kadar se stisk pesti meri samo na eni roki, se meritev izvede na dominantni roki. Če je dominantna desna roka, je največja sila povprečno za 10 % ve- čja kot največja sila nedominantne oziroma leve roke, če je dominantna leva roka, pa razlike v največji sili med rokama ni (Incel, Ceceli, Durukan, Rana Erdem in Rezan Yor- gancioglu, 2002; Petersen, Petrick, Connor in Conklin, 1989). Največjo silo stiska pesti se meri v izome- tričnih pogojih. Meritev ima veliko zaneslji- vost (Bemben, Massey, Boileau in Misner, 1992). Priporoča se, da se naredi več pono- vitev. Za končni rezultat se uporabi najbolj- ši rezultat meritev. Vsaka ponovitev lahko traja od 3 do 10 s oziroma toliko časa, da ima merjenec občutek, da je dosegel naj- večjo silo (Bearne, Coomer in Hurley, 2007; Kamimura in Ikuta, 2001). Odmor med dve- ma ponovitvama naj bo vsaj 60 s, še bolje pa 120 s, da se izognemo efektu utrujanja (Shiratori, Iop, Júnior, Domenech in Geva- erd, 2014; Trossman in Li, 1989). Za merjenje vzdržljivosti v moči se pri stisku pesti uporabljajo različni protokoli meritve, ki se med seboj razlikujejo glede na čas, ve- likost in število ponovitev izometrične kon- trakcije. Meritev se lahko izvaja tako, da je čas izometrične kontrakcije točno določen (Nicolay in Walker, 2005), ali pa se meri, ko- liko časa lahko merjenec ohranja določen nivo sile (Gerodimos, Karatrantou, Psychou, Vasilopoulou in Zafeiridis, 2017). Kadar je čas izometrične kontrakcije določen, po- skuša merjenec ves čas stiskati pest z naj- večjo možno silo (Nicolay in Walker, 2005). Kadar se meri čas ohranjanja določenega nivoja sile, predstavlja ciljan nivo sile 40 ali 50 % največje izometrične sile (Chatterjee in Chowdhuri, 1991; Farooq in Ali Khan, 2012; Gerodimos idr., 2017). Pri ponovljenih izometričnih kontrakcijah je število kontrak- cij od 8 do 25 (Bonitch-Góngora, Almeida, Padial, Bonitch-Domínguez in Feriche, 2013; Gerodimos idr., 2017; Wallström in No- rdenskiöld, 2001). Vsaka kontrakcija traja od 2,5 do 10 s in je izvedena z največjo možno silo. Odmor med kontrakcijami je 1 do 10 s (Bonitch-Góngora idr., 2013; Wallström in Nordenskiöld, 2001; White, Dixon, Samuel in Stokes, 2013). Glede na protokol meritve se lahko rezultat izračuna kot absolutna razlika ali kot relativna razlika med največjo silo na začetku meritve in silo na koncu me- ritve oziroma pri prvi in zadnji ponovitvi ali pa se rezultat izrazi s časom, ki pove, koliko časa je merjenec ohranjal določen nivo sile (Chatterjee in Chowdhuri, 1991; Farooq in Ali Khan, 2012; Gerodimos idr., 2017). V vseh primerih meritve vzdržljivosti v moči se za- radi utrujanja izvede eno meritev. Ne glede na to, ali se pri stisku pesti meri največja moč ali vzdržljivost v moči, je za boljši rezultat pomembno verbalno spod- bujanje, povratna informacija in usmer- jena pozornost. Merjenci, ki so verbalno spodbujani in imajo povratno informacijo, izboljšajo rezultat v primerjavi z meritvijo, kjer ni verbalnega spodbujanja in povratne informacije (Campenella, Mattacola in Ki- mura, 2000). Pozornost je lahko usmerjena navzven ali navznoter. Usmerjenost po- zornosti navzven pomeni, da je merjenec z mislimi usmerjen v dosego čim boljšega rezultata. Pri stisku pesti to pomeni, da je merjenec osredotočen na dosego največje sile ali vzdržljivosti. Usmerjenost navznoter pomeni, da se merjenec osredotoči na na- čin izvajanje naloge, kar pri stisku pesti po- meni, da je merjenčeva pozornost usmerje- na na krčenje prstov roke. Za boljši rezultat je pomembno, da je merjenčeva pozornost usmerjena navzven (Marchant, 201 1; Nolan, 2011). Pri izvedbi nalog, kjer je pozornost usmerjena navzven, deluje živčni sistem avtomatsko, zato je taka izvedba naloge iz- vedena z večjo močjo in bolj ekonomično kot, če je pozornost usmerjena navznoter (Marchant, 2011; Marchant, Greig, Bullough in Hitchen, 2011; Nolan, 2011; Vance, Wulf, Töllner, McNevin in Mercer, 2004). Na največjo moč pri merjenju vzdržljivosti vpliva tudi informacija o času trajanja meri- tve. Pri kolesarjenju je bilo ugotovljeno, da bo kolesar, pri avtomatskem izvajanju na- log, podzavestno kolesaril z manjšo močjo, če ve, da bo moral kolesariti več kot 15 s, kot če ve, da mora kolesariti 10 s ali manj (Wittekind, Micklewright in Beneke, 2009). Namen raziskave je bil primerjati največje sile stiska pesti, ko je bila meritev izvedena tako, da je bil cilj meritve samo največja sila stiska pesti in največje sile stiska pesti, ko sta bila v meritvi združena dva cilja: razviti največjo silo in jo vzdrževati 25 s. 146 „ Metode dela V raziskavi je sodelovalo 29 merjencev mo- škega spola (velikost 171 ± 12 cm; teža 58,2 ± 5,4 kg; starost 15 let). Starši ali uradni skrb- niki preizkušancev so pred meritvijo dali pisno soglasje k sodelovanju na meritvah. Protokol meritve Vsak merjenec se je pred meritvami ogrel in seznanil z dinamometrom ter potekom meritev. Širina opor dinamometra je bila prilagojena vsakemu posamezniku tako, da je bil prijem udoben. Merjenci so sami določili, katera je njihova dominantna roka. Vrstni red meritve glede na dominantnost roke je bil izbran tako, da je vsak naslednji merjenec meritev začel z drugo roko: če je bila pri prvem merjencu najprej izvedena meritev z dominantno roko, je bila potem pri drugem merjencu najprej izvedena meritev z nedominantno roko … Najprej je bila izmerjena največja sila v izometričnih pogojih. Z vsako roko sta bili narejeni dve meritvi. Merjenec je pri vsaki meritvi stisk pesti najprej izvedel z eno roko, potem pa še z drugo. Da bi se izognili vplivu utruja- nja, so bili za dolžino odmorov določeni odmori, kot so jih predlagali Trossman in Ping-Wu (1989). Odmor med meritvijo ene in druge roke je bil vsaj 30 s, tako da je bil odmor med meritvijo z isto roko daljši od 60 s. Kot zadnja meritev je bila izvedena meritev vzdržljivosti v moči. Meritev največje sile Za meritev sile v izometričnih pogojih je bil uporabljen elektronski dinamometer (No- raxon Scientific Handgrip Dynamometer, Scottsdale, Arizona, USA). Podatki so bili preko A/D pretvornika LabView system (v. 7.3, National Instruments, Austin, TX, USA) brani z LabChart računalniškim progra- mom s frekvenco branja 1000 Hz. Merjenec je dobil navodilo, da pri meritvi največje sile stiska pesti doseže največjo silo v pri- bližno dveh sekundah. Nato je bil verbalno spodbujan, hkrati je lahko na ekranu raču- nalnika spremljal krivuljo sile. Merjenčeva pozornost je bila usmerjena navzven, to je v dosego čim večje sile. Meritev je trajala vsaj 4 s oziroma toliko časa, da je bilo na ekranu računalnika videti opazno padanje sile. Meritev vzdržljivosti v moči Meritev vzdržljivosti v moči v izometričnih pogojih je bila izvedena z istim dinamome- trom kot meritev največje sile stiska pesti. Merjenec je dobil navodilo, da mora stisniti pest z največjo možno silo in pri tem vztra- jati 25 s. Na začetku je imel približno dve sekundi časa, da doseže največjo silo. Od trenutka, ko je bilo iz poteka krivulje sile vi- deti, da se je merjenec približal največji sili, smo začeli meriti čas. Merjenec je bil med meritvijo verbalno spodbujan. Na ekranu računalnika je lahko ves čas spremljal krivu- ljo sile. Pozornost merjenca je bila usmerje- na navzven, to je v dosego in vztrajanje pri čim večji sili stiska pesti. Obdelava podatkov Izmerjena sila pri meritvi največje sile in pri meritvi utrujanja je bila najprej filtrirana z »median filtrom«, da smo signal očistili motenj. V nadaljevanju je bila uporabljena največja sila, izmerjena za posamezno roko pri meritvi največje sile, in največja sila, iz- merjena za posamezno roko pri meritvi vzdržljivosti v moči. Statistična obdelava je bila narejena z računalniškim programom IBM-SPSS Statistics 25 (IBM, New York, USA). Izračunana je bila opisna statistika. Za pri- merjavo največje sile pri meritvi največje sile in največje sile pri meritvi vzdržljivosti v moči ter za primerjavo dominantne in ne- dominantne roke je bil uporabljen t-test za vezane vzorce. „ Rezultati Rezultati raziskave (Slika 1) so pokazali, da je bila največja sila stiska pesti statistično značilno večja (dominantna roka – p < 0,001; nedominantna roka – p < 0,001), če so imeli merjenci za cilj samo doseg naj- večje sile, kot če so imeli za cilj poleg do- sega največje sile še vzdrževanje te sile 25 s. Z dominantno roko so merjenci dosegli povprečno največjo silo 437 ± 84,2 N. Sila je bila povprečno za 39 ± 34,4 N večja kot največja sila pri meritvi vzdržljivosti v moči. Podobno je bilo tudi z nedominantno roko, kjer so merjenci dosegli povprečno največjo silo 411 ± 74,3 N. Pri nedominan- tni roki je bila sila povprečno za 28 ± 27,2 N večja kot največja sila pri meritvi vzdržlji- vosti v moči. Razlika med meritvama med dominantno in nedominantno roko ni bila statistično značilna (p = 0,224). Primerjava povprečne največje sile, ko je bil cilj samo doseg največje sile, je pokazala, da so mer- jenci z dominantno roko razvili za 26 ± 25,2 N večjo silo (p < 0,001) kot z nedominantno roko. Pri dominantni roki je bila največja sila za 6 % večja kot pri nedominantni. „ Razlaga V raziskavi je bila narejena primerjava iz- merjene največje sile stiska pesti pri me- ritvi, katere cilj je bil razviti čim večjo silo, z izmerjeno največjo silo stiska pesti pri meritvi, katere cilj je bil razviti čim večjo silo in jo zadržati 25 s. Primerjava je bila nareje- na za dominantno in nedominantno roko. Za obe roki je bila povprečna največja sila stiska pesti pri kratkotrajni meritvi moči večja kot pri meritvi vzdržljivosti v moči. Slika 1. Največja sila stiska pesti. P < 0,001; največja sila – največja sila pri meritvi, katere cilj je bil razviti čim večjo silo; vzdržljivost v moči – največja sila pri meritvi, katere cilj je bil razviti čim večjo silo in jo zadržati 25 s. raziskovalna dejavnost 147 Na osnovi rezultatov raziskave je mogoče zaključiti, da je pomembno, na kakšen na- čin je izvedena meritev največje sile stiska pesti. Da bi dosegli čim boljši rezultat, so bili mer- jenci v raziskavi pri obeh meritvah verbal- no spodbujani, na enak način jim je bilo omogočeno spremljanje takojšnje povra- tne informacije in njihova pozornost je bila usmerjena navzven. Raziskave so pokazale, da pri pozornosti usmerjeni navzven izvaja- nje nalog poteka avtomatsko z minimalno zavestno kontrolo (Vance idr., 2004). V razi- skavi je bila pozornost tako pri meritvi naj- večje sile kot pri meritvi vzdržljivosti v moči usmerjena navzven, torej so bile naloge pri obeh meritvah izvedene avtomatsko. Za razliko od drugih raziskav, ki so prouče- vale pomen pozornosti na izvedbo gibalne naloge (Marchant, 2011; Nolan, 2011; Vance idr., 2004), sta bili v raziskavi uporabljeni nalogi, ki zahtevata rekrutacijo različnih motoričnih enot. Pri dosegu največje sile je pomembna rekrutacija čim večjega števila motoričnih enot, medtem ko je pri vzdrže- vanju sile pomembna aktivacija motorič- nih enot, ki so odporne na utrujanje (Alan St Clair Gibson, Lambert in Noakes, 2001). Razlika v načinu delovanja živčnega siste- ma in temu ustrezne rekrutacije različnih motoričnih enot je verjetno razlog, da so merjenci v raziskavi dosegli večjo silo stiska pesti, ko je bil cilj razviti čim večjo silo v pri- merjavi s silo stiska pesti, ko je bil cilj razviti čim večjo silo in jo zadržati 25 s. Drugi mo- žen dejavnik, ki je lahko vplival na različne rezultate največje sile stiska pesti pri različ- nih načinih meritve, je podzavestno varče- vanje. Kadar vemo, da bomo morali nalogo izvajati dolgo časa, podzavestno varčeva- nje povzroči, da posameznik začne dolgo- trajno nalogo izvajati z nižjo intenzivnostjo, kot bi jo, če bi bila naloga kratkotrajna (A St Clair Gibson in Noakes, 2004; Wittekind idr., 2009). Pri meritvi vztrajnosti v moči, kjer so morali merjenci vztrajati pri vzdrževanju čim večje moči 25 s, je lahko na nižje vre- dnosti največje sile vplivalo podzavestno varčevanje. Kateri od naštetih razlogov je v raziskavi prevladal, ni možno odgovoriti, saj v raziskavi ni bila merjena električna ak- tivnost mišic. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugo- tovljeno, da je bila razlika v velikosti najve- čje sile stiska pesti, izmerjene pri kratkotraj- ni meritvi moči, in največjo silo, izmerjeno pri vzdržljivosti v moči, enaka pri dominan- tni in nedominantni roki. Rezultati so še po- kazali, da je bila največja sila pri dominantni roki za 6 % večja kot pri nedominantni roki, kar se ujema z rezultati dosedanjih raziskav (Chatterjee in Chowdhuri, 1991; Fraser in Benten, 1983). Na osnovi izvedene raziskave je mogoče zaključiti, da je pri meritvi največje sile sti- ska pesti pomembno, da se meritev izvaja samostojno, torej, da je ločena od meritve vzdržljivosti v moči. Največja sila stiska pe- sti pri kratkotrajni meritvi je večja kot najve- čja sila stiska pesti pri meritvi vzdržljivosti v moči, zato je pri interpretaciji podatkov o največji sili stiska pesti potrebno upoštevati tudi, na kakšen način oziroma s kakšno me- ritvijo so bili pridobljeni rezultati. Pri merje- nju največje sile stiska pesti je poleg tega pomembno, da se za meritev izbere ustre- zno roko glede na cilj meritve. To pomeni, da pri izvedbi meritve ne merimo največje sile na levi ali desni roki, ampak da roki loči- mo na dominantno in nedominantno roko. „ Literatura 1. Bearne, L. M., Coomer, A. F. in Hurley, M. V. (2007). Upper limb sensorimotor function and functional performance in patients with rheumatoid arthritis. Disability and Re- habilitation, 29(13), 1035–1039. https://doi. org/10.1080/09638280600929128 2. Bemben, M. G., Massey, B. H., Boileau, R. A. in Misner, J. E. (1992). Reliability of isometric for- ce-time curve parameters for men aged 20 do 79 years. Journal of Applied Sport Science Research, 6(3), 158–164. 3. Bonitch-Góngora, J., Almeida, F., Padial, P., Bonitch-Domínguez, J. in Feriche, B. (2013). Maximal isometric handgrip strength and endurance differences between elite non‐ elite young judo-isometric, hand grip, maxi- mal strength, intermittent,hand grip, measu- rement.pdf. Archives of Budo, Science Martial Arts, 9(4), 239–248. 4. Campenella, B., Mattacola, C. G. in Kimura, I. F. (2000). Effect of visual feedback and verbal encouragement on concentric quadriceps and hamstrings peak torque of males and females. Isokinetics and Exercise Science, 8(1), 1–6. https://doi.org/10.3233/ies-2000-0033 5. Chatterjee, S. in Chowdhuri, B. J. (1991). Com- parison of grip strength and isometric en- durance between the right and left hands of men and their relationship with age and other physical parameters. Journa of Human Ergology, 20, 41–50. 6. Cronin, J., Lawton, T., Harris, N., Kilding, A. in McMaster, D. (2017). A Brief Review of Handgrip Strength and Sport Performan- ce. Journal of Strength and Conditioning Research, 31, 1. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002149 7. Davies, C. W. T., Jones, D. M. in Shearer, J. R. (1984). Hand Grip — A Simple Test for Morbidity after Fracture of the Neck of Femur. Journal of the Royal Society of Medicine, 77(10), 833–836. https://doi. org/10.1177/014107688407701006 8. Farooq, M. in Ali Khan, A. (2012). Effect of elbow flexion, forearm rotation and upper arm abduction on MVC grip and grip endu- rance time. International Journal of Occupa- tional Safety and Ergonomics, 18(4), 487–498. https://doi.org/10.1080/10803548.2012.1107 6955 9. Fransson, C. in Winkel, Jø. (1991). Hand strength: the influence of grip span and grip type. Ergonomics, 34(7), 881–892. https://doi. org/10.1080/00140139108964832 10. Fraser, C. in Benten, J. (1983). A Study of Adult Hand Strength. British Journal of Occupati- onal Therapy, 46(10), 296–299. https://doi. org/10.1177/030802268304601009 11. Gerodimos, V. (2012). Reliability of Handgrip Strength Test in Basketball Players. Journal of Human Kinetics, 31, 25–36. https://doi. org/10.2478/v10078-012-0003-y 12. Gerodimos, V., Karatrantou, K., Psychou, D., Vasilopoulou, T. in Zafeiridis, A. (2017). Static and Dynamic Handgrip Strength Enduran- ce: Test-Retest Reproducibility. The Journal of Hand Surgery, 42, e175–e184. https://doi. org/10.1016/j.jhsa.2016.12.014 13. Griffith, C. D. M., Whyman, M., Bassey, E. J., Hopkinson, B. R. in Makin, G. S. (1989). Dela- yed recovery of hand grip strength predicts postoperative morbidity following major vascular surgery. BJS (British Journal of Surge- ry), 76(7), 704–705. https://doi.org/10.1002/ bjs.1800760717 14. Incel, N. A., Ceceli, E., Durukan, P. B., Rana Erdem, H. in Rezan Yorgancioglu, Z. (2002). Grip Strength: Effect of Hand Dominance. Singapore Medical Journal, 43(5), 234–237. 15. Kamimura, T. in Ikuta, Y. (2001). Evaluation of grip strength with a sustained maximal iso- metric contraction for 6 and 10 seconds. Jour- nal of Rehabilitation Medicine, 33(5), 225–229. https://doi.org/10.1080/165019701750419626 16. Marchant, D. C. (2011). Attentional focusing instructions and force production. Fron- tiers in Psychology, 1(JAN), 1–9. https://doi. org/10.3389/fpsyg.2010.00210 17. Marchant, D. C., Greig, M., Bullough, J. in Hitchen, D. (2011). Instructions to adopt an external focus enhance muscular enduran- ce. Research Quarterly for Exercise and Sport, 82(3), 466–473. https://doi.org/10.1080/0270 1367. 2011.1059 9779 18. Marchant, D. C., Greig, M. in Scott, C. (2009). Attentional focusing instructions influen- ce force produstion and muscular activity during isokineic elbow flexions. Journal of Strength and Conditioning Research, 23(8), 2358–2366. 148 19. Marley, R. J. in Wehrman, R. R. (1992). Grip Strength as a Function of Forearm Rotati- on and Elbow Posture. Proceedings of the Human Factors and Ergonomics Society An- nual Meeting, 36(10), 791–795. https://doi. org/10.1177/154193129203601033 20. Mathiowetz, V., Rennells, C. in Donahoe, L. (1985). Effect of elbow position on grip and key pinch strength. The Journal of Hand Su- rgery, 10, 694–697. https://doi.org/10.1016/ S0363-5023(85)80210-0 21. Murugan, S., Dhrumika, P., Kinjal, P., Madhuri, G. in Pranjali, P . (2013). Grip strength changes in relation to different body postures, elbow and forearm positions. International Journal of Physiotherapy and Research, 1, 116 –121. 22. Nicolay, C. W. in Walker, A. L. (2005). Grip strength and endurance: Influences of anthropometric variation, hand dominance, and gender. International Journal of Industrial Ergonomics, 35(7), 605–618. https://doi.org/ https://doi.org/10.1016/j.ergon.2005.01.007 23. Nolan, R. P. (2011). An External Focus of Atten- tion Enhances Isometric Wall Sit Endurance Time : A Quantitative and Qualitative Analysis of the Attentional Focus Effect. Southern Illino- is University Carbondale. 24. Parvatikar, V. in Mukkannavar, P . (2009). Com- parative Study of Grip Strength in Different Positions of Shoulder and Elbow with Wrist in Neutral and Extension Positions. JOURNAL OF MEDICAL EXERCISE SCIENCE AND PHYSI- OTHERAPY (JESP), 5, 67–75. 25. Petersen, P ., Petrick, M., Connor, H. in Conklin, D. (1989). Grip Strength and Hand Dominan- ce: Challenging the 10 % Rule. American Jo- urnal of Occupational Therapy, 43(7), 444–447. https://doi.org/10.5014/ajot.43.7.444 26. Sallinen, J., Stenholm, S., Rantanen, T., He- liövaara, M., Sainio, P. in Koskinen, S. (2010). Hand-Grip Strength Cut Points to Screen Older Persons at Risk for Mobility Limitati- on. Journal of the American Geriatrics Society, 58(9), 1721–1726. https://doi.org/10.1111/ j.1532-5415.2010.03035.x 27. Shiratori, A. P., Iop, R. da R., Júnior, N. G. B., Domenech, S. C. in Gevaerd, M. da S. (2014). Evaluation protocols of hand grip strength in individuals with rheumatoid arthritis: A sys- tematic review. Revista Brasileira de Reumato- logia, 54(2), 140–147 . https://doi.org/10.1016/j. rbre.2014.03.009 28. Shyam Kumar, A. J., Parmar, V., Ahmed, S., Kar, S. in Harper, W. M. (2008). A study of grip en- durance and strengh in different elbow po- sitions. Journal of Orthopaedics and Trauma- tology, 9(4), 209–211. https://doi.org/10.1007/ s10195-008-0020-8 29. St Clair Gibson, A in Noakes, T. D. (2004). Evidence for complex system integration and dynamic neural regulation of skele- tal muscle recruitment during exercise in humans. British Journal of Sports Medicine, 38(6), 797 LP – 806. https://doi.org/10.1136/ bjsm.2003.009852 30. St Clair Gibson, Alan, Lambert, M. I. in Noa- kes, T. D. (2001). Neural control of force ou- tput during maximal and submaximal exer- cise. Sports Medicine, 31(9), 637–650. https:// doi.org/10.2165/00007256-200131090-00001 31. Trossman, P. B. in Li, P.-W. (1989). The Effect of the Duration of Intertrial Rest Periods on Isometric Grip Strength Performance in Young Adults. The Occupational Therapy Jo- urnal of Research, 9(6), 362–378. https://doi. org/10.1 177/153944928900900604 32. Vance, J., Wulf, G., Töllner, T., McNevin, N. in Mercer, J. (2004). EMG activity as a function of the performer’s focus of attention. Journal of Motor Behavior, 36(4), 450–459. https://doi. org/10.3200/JMBR.36.4.450-459 33. Wallström, Å. in Nordenskiöld, U. (2001). Assessing hand grip endurance with repe- titive maximal isometric contractions. Jour- nal of Hand Therapy, 14(4), 279–285. https:// doi.org/https://doi.org/10.1016/S0894- 1 130(01)80006-5 34. White, C., Dixon, K., Samuel, D. in Stokes, M. (2013). Handgrip and quadriceps muscle endurance testing in young adults. Springer- Plus, 2(1), 1–8. https://doi.org/10.1186/2193- 1801-2-451 35. Wittekind, A., Micklewright, D. in Beneke, R. (2009). Teleoanticipation in all-out short- -duration cycling. British Journal of Sports Me- dicine, 45, 114–119. https://doi.org/10.1136/ bjsm.2009.061580 doc. dr. Aleš Dolenec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana ales.dolenec@fsp.uni-lj.si