„._ 1^/1904/85 1 • V-4 ■ ^ r /// yw/ Pilon? - Ne,še nikoli nisem slišal zanj.,, ... Slišal sem ze, ampak kdo je... ne,tega pa res ne vem... Od kje naj pa vem? Saj mi ni nihče povedal... (in naposled, dokaj ponosno) Ja, SLIKAR! - Veste, da imamo na "šoli 00 ZSMS? Da je njeno delovanje razdeljeno na več komisij? -.., Ph? oe nikoli nisem slišal,,. Lorda,... Hmm, Ne jaz ne vem zanjo.,. - Sploh veste, da ste mladinci? Jaaa... Ma, tudi če ne... Mladinci?? Ha.0.. - In kako je z delegatom? Sploh imate delegata, ki naj bi hodil na mladinske ure? Vam kaj poroča? - Ja, ko je potreben kakšen seznam,.. Sicer pa - kdo ga sploh posluša. Hahahaha.., - Bi mi povedali, kaj delate pri vaših razrednih urah? - Ma... "ttšica pogleda ocene,., kakšne kritike... * - In mladinske ure? (5»tem vse tiho je bilo) - Sploh veste^kaj so mladinske ure? (po daljšem premoru)., ne.. Mladinske ure?.?. Ne, res ne vem... - 51 - Organizirane naj bi bile okrog razrednih ur, pogovarjali pa naj bi se o,.. -A... ja, ja.. Saj smo se nekaj pogovarjali, 0 temah in to ... Je to to ? - iJa, ja "To je "to" s"te predlagali kakšno teme? ~ 0, kako da ne!..., 0 športu, računalnikih... - Pa ste se sami javljali za pripravo teh tem? - A«, me^ne, Vršiča je šla kar po redovalnici, - Tako? Za konec bi rada slišala, kakšna se vam zdi Ajdovščina? Vam kaj ni všeč,.. - Ma ... meni ni preveč všeč... tako, zdi se mi preveč... !zabaČena;.' 'Saj nimaš nikamor iti... ~ Kaj bi pa želeli? - Ja... kakšen disco, plesi... kaj jaz vem... - K9 smn že pri plesih, boste prišli, ko b*do šolski? - Ma, ja!... Pa še ne vem. Bomo videli... Tt»liko je torej povedal teleprinter. Kaj naj si pa sami pri tem mislimo? Haj njihovo;;nevednostw vzamemo v nemar, ker so pač prvošolci? Ali pa naj si vseeno dovolimo vpr-šanje: Kakšni bodo mladinci, ki" o svojem mladinstvu še prav ničesar ne" vedo? Če gramo še. malo naprej j Sploh želijo kaj vedeti? - O - PRVO SC1CI O SEBI V srednji šoli je vse drugače kot v osnovni. Na tej šoli, ki je skoraj nsva, je večja disciplina. Pri urah moramo hiti zolo tiho, kajti zgodi se, da padu tudi kakšna neopraviče a ura. Tudi pri telovadbi je velika razlika v osnovi}! smo telovadili zunaj , na tej šoli pa v novi telovadnici. . Bogdan Po završetku c snovne*, škole nišam znac u koju školu da se upišem. Hteo sam 3e prijaviti u školu u Bosnnskoj Gradiški, ali mi otac nije dao. Iznenada mi je strio, koj i radi u Novo j Gorici, javio da mogu da se upišem na SGŠ ti Ajdovščini. Odlučio sam da se upišem za zidara. Kada sam došao u Ajdovščinu viieo sam da je to lep grad. U dačkom domu mi je bilo neobično dok nišam nasao svog prijatelja Osmana. Bio sam sretan da smo zajedro u sobi. Prvi dan u skoli je bio neobičan — počeo sam učiti slovenski jezik. ' Osmo L. ' •/ ' ■ '. 31.8.1984 sem prvič sam odpotoval od £ema. Zelo težko sem se poslovil od staršev in prijateJLjev. Ko sem pripotoval z avtobusom v Ajdovščino, se sploh nisem znašel. Pred domom som srečal učence iz višjih letnikov. Zafrkavali so me, da sem fazan in da sem neumen, ker sem prišel na to šolo, Kemaj sem čakal, da mine prvi teden, da bi spet videl starše in prijatelje, ^edaj, ko sta dva meseca že za mano, mi je, veliko laže. Same včasih se spomnim na mamo, ki mi je pripravila -€2di, kakršne sem hotel, Tukaj v domu pa ni take. Pojesti moraš", kar ti dajo, pa če si lačen ali ne, Sele sedaj sem spoznal, kaj mi pomenijo starši. Ivlar j an Na začetka jo bilo m/lo hudo, vendar človek se navadi. Spoznaš nove prijatelje, nove učilnice in prejšnja trema po nekaj dnevih izgine« Vendar ne povsem,, V novi šoli je veliko sprememb,. Malica se deli drugače, predmeti so se spremenili, ur imamo več. Navad ti se moraš na zvonec in zvočnike o Omeniti moram tudi učitelje« V osnovni šoli so bili do odličnih popustljivi, do slabših pa nikakor ne. Na tej šoli je drugače« Tudi kriterij se razlikuje» Nekateri so bolj strogi, drdgi man j» Robert K. Šola mi je zelo všeč« Opremljena je zelo dobro in estetsko. Je na zelo mirnem kraju. Tovariši in tovarišice so prijazni, seveda če smo pridni-, Glede malice nimamo nič proti, pripravljajo jo po naših zahtevah in cena je primerna„ Ni mi pa všeč, da v glavnem odmoru ne smemo v mesto, da bi si kupili malico o Za nekatere učenco jo je v šoli vseeno premalo„ Bogomir Sola :.ai je všeč- tudi zato, ker ima dosti športnih in drugih dejavnosti. Jaz sem se vpisal v krožek za namizni tenis. Na žalost pa ne hodim več, ker se je prijavilo premalo učencev. V našem razredu smo sami fantje in si vedno nagajamo, Zato pa kdaj dobimo tudi ustrezne kazni« Moti, me,ker ocenjujejo domače naloge takrat, kadar jo nimaš. Če je večkrat nimaš., dobiš ustrezno oceno« Najraje imam telovadbo, v ta muci pa me biologija in kemija« SIcer pa še kar gre* Robert V, KAM Z I\TA3lMI ČEVLJI? 5 "preselitvijo v novo šolo je nastalo tudi veliko novih problcqpv. Eden i^ilcd teh je odlaganje garderobe učencev. Za <-arderobi sta bila predvidena prostora v pritličju desno ob vhodu v šolo. V začetku smo tam garderobo tudi odlagali.'po kratkem času so obe alnike in klopi prenesli v nezasedeno zaklonišča. V garderobah so se začele pojavljati kraje. Problem smoredili z uvedbo dežurstva. Vsak dan je bil med časom pouka dežuren po en učenec v vsaki garderobi, dostop do gar, erobe _:>a je bil prost. Ker so se lani kraje kljub tonu pojavljale, je bilo letos treba problem reSiti drugače. V začetku šolskega leta se je Šolska skupnost s tem dolgo ukvarjala. Zbirali so predloge ;o razredih in jih na svojih sejah obravnavali, Učenci so dali različno predloge. Eden izmed njih je bil tudi nabava omaric, iredlog je bil zavrnjen, ker, Šola za nabavo le teh nima dovolj denarja« Pa. kljub vsemu, kot pravijo, izkušnjo na drugih šolah kažejo, da so uaonci vdirali v omarice. V tem primera s tem ne bi rešili problena. Po mnenju učiteljev jo bilo lansko dežurstvo med poukom iz.cuba časa, zato so se letos dogovorili za; nov sistem dežurstva. Dežurata po dva učanca in to samo med odmori. Vsak učenec naj bi dobil svoje stvari ootem, ko bi pokazal svojo Številko. Mod poukom pa so garderobe zaklenjene. Kraj sicer ni več, vendar ima ta rešitev tudi svoje slabe strani. Ob odmorih nastane namreč v garderobah precejšnja zmeda in dolgo čakanje, k3r ni dobro niti za vozače, niti za ostale učence, ki seveda komaj čakajo, da gredo domov« ...........b POD J>" Ce učenec priSe ali kamorkoli gre med uro, uobi ključ v tajništva, kar j precej zamudno* Zato se je v praksi uveljavilo, da v takih primerih gredo učenci v razred kar obuti, kar je sevoOa najenostavneje. V garderobah zelo zobe in to je za dežurnega učenca zelo neprijetno. Ta zjutraj pride nekaj minut 'red sedmo uro in potem, ko vsi r zredi končajo s poukom, zadnji odide in odda ključ v tajništvu. Včasih se zgodi, da tajnice -rej končajo službo in tako dežurni nima kam oddati ključa, zato ga nese domov, kar ni pametno. Poleg tega pa se pojavlja vprašanje ali je to, da imamo v zakleni iču garderobe soloh pametno ali ne, kajti ta so, ot vemo, zgrajene s povsem drugim namenom, res pa je, da so sedaj ne izkoriScena. Pravzaprav je bil naš cilj ta, da preprečimo kraje in to nam je zaenkrat tudi uspelo. Vendar morajo kljub vsemu težiti k temu, da bo dežurutvo čimbolj enostavno .in praktično za vso. Torej: Na dan z vašimi predlogi! Baje Vida 3.dr POD ?sCŠ!2^CVP '/LAVO OSJ5*m IZKPZ^ISA %'TT*3>rr • r* oiivitt r1"? tttt>T T -'Hm j Vili O - > : ij -i. .1 .. w Ji _uw ' J..IU , • >lVV Alenka GoljevPčekj "'od Prešernovo -1 v o Uriio'?^ SLIE3 (konec neznan; individualno delo -izberi si ga sam!) Z novo r.režo Sol v usmerjene« izobraževanje se mora gimnazija Ivana Cankarja združiti o kovinarsko volo. Zbornica je -proti. Goliti Sen aparat - za. šolska mladinski orga-nizacija -predlaga referendum. Zaman je prepričevanje po sili Razmer lojalnega ravnatelja (Dare Ula:;a) in zadrte i omunistke (Marjeta Sregorač) - referendum no uspe. Lekcija iz praktičnega samou r vljanjs je končana. Politika gre svojo pot "napredka" - v imenu koga, za kopa? • t* regija; Zoran Šeulbauer I scenografija: Sveta JCvanovič kos turni : sa*. j a Jurca igra: 21 igralcev ansambla I*GL •i • Pa še to: čez reberniske serpentine se je coctail isva-jalcev inporabnikov usmerjenega izobraževanja iz nase oranžne škatle odpravil v Ljubljano. Katarze nismo doživeli, - ker že jutri - te tretjič čaka socialni realizem in drugič boč obvePčen o vseh frontah 1. svetovne vojne... To pa že ni več problem obravnavane igre, temveč življenja. POD PREojoIUTOVO GLAVO ali Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane, da naturi take rekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti ■ nje pravo obličje% stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe Hamlet Pod njega glavo o nečednostih, čfururastih, zmotah in zablo» dah, ki so se zgodile na natanko določenem kraju - Gimnazija Ivana Cankarja "Ljubljana, čas - pred temi leti, v ^kviru prehoda v vek usmerjenega izobraževanja, ko je bila le-ta sredi travmen in aferic na surov način razdružena. RAZFORMIRANA, Na empiričen, realističen, dokumentaren način, o„vtorioa je tudi sama poučevala, izvemo, kako se učitelji, učenci in politiki ;'igrajo;; usmerjeno izobraževanje. Začetek žal^igre je res nekoliko papirnat, kot je bila tudi sama reforma, pa se kaj kmalu sprevrže v žalostinko idealizmu, v film straha-vanj, cinizmov, primitivizmov in pritiskov, s katerimi pfli-tična volja uresničuje svoj načrt, "pokončani ali omahljivi, moralno diskvalificirani, cinični, malomeščanski, idealistični, *ln.pani razumniki so potisnjeni ob zid - do -ycu remember THE VaALL? i.;ora se zgoditi ali politika povozi vse, tudi sama sebe, ker njena hirarhija ne prenaša neuspešnih figur v svoji travmi napredka. Maska burkastega nčeta in neusptšnega političnega žigoloja (Zlatko Šugman) zbledi v vprašanje in dvom - ČEMU in zaključek anarhističnega sina tega očeta in mogoče tudi očeta tega sina- fašizem in. komunizem sta eno in isto-IZMA! Pomočnica Marija (Marjeta Gregorač) - zanesena vernica v pravilne odločitve od ''Zgoraj" hčerka nekdanjega komunista in re~ volucifnarja, v lovu na čarovnice poslanega na Goli ot«k, invalida, priklenjenega na voziček, ki živi skupaj s svojo hčerko - Marijo pomočnic^; šolsko pomočnico Marijo, se sama loti lova na bavbave ali proti-državne elemente. Najde ga v stari revolucionarki^ ki v sobotah, vodi mladoželjne nadf&udne-že na lastne stroške po lepi dolini šentfl^rjanski in hramih božjih njenih. Ali neumnost ni le neumna, temveč je tudi bogata, Zatr> so jo sorodniki zaklenili v izbo in so ji rekli j"Nikar ne hodi na cesto, da ne zapraviš svoje neumrljive duše..." ( Hlapci) informirani smo o napol javnih skrivnostih, prepovedanih teK.ah, Fabula izhaja iz konkretne družbene sfere, tako je igra realisffena, neteatralična, dinamična, zaradi svoje aktualnosti, poant in ciničnih dialogov, ki so izzveneli v gromoglasnem smehu—znaku moralne superiornosti ali samokrivde in moči, porog-.-.ali bes? T6mu sledi tsrma v kateri poslušamo dokumentarni zapis o neusmerjeni uri glasbenega pouka. - V sovražnikex2 obrazov. rodd naj naŠvga treši grom; prost, ko je bil očakov, - naprej naj bo Slovencev dom; i naj zdrobi ; \ \ v ■ njih roke ....................si spone, ki jih še tež^I* (Zdravljica) Prešeren - slovenska kultura ostane z masko sredi etično j očiščenega sveta politikov - Sem dolgo upal in se bal, slovosem upu, strahu dal: Formula za nerazumljiv© splete črk je SKA ( slovenska katoliška akcija). PMK ( pomolite narodu Kosova). Ekse-1- ■ kutor pomočnica Marija je dovolj religiozno blazna, da prepriča vse člane 0# ZKJ na šoli, da je tov. umetnostne vzgoje, stara revolucionarka pohujšanje, ta I&ter in hudič šentflorjanski. srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. ' r (Poezije) Pod Prešernoro glavo je igra o tem trenutku,.r nas, ki nas dokumentaricnost? kar sama potiska v smešncst. Na Šubičevi cesti v Ljubljani so sneli Prešernovo glavo in na. njej piše: . . . Srednja zdravstvena šola ZDAJ PA NASTANE VPRAŠANJE, LJUBI MOJI: KAKO BI SE DOLINA SENIFLORJANSKA UPRLA POHUJŠANJU! (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski) 1 ODDD D j U U t E, T, IN KRVODAJALSKA AKCIJA Imam univerzalnega prijatelja iz drugega planeta - imenuje se E.T, Skupaj skušava razumeti ljudi. Mislim. . Redil se je slabokrven otrok. Življenje sta mu rešili dve 5 del steklenički krvi. Sploh si ne morem misliti, da me ne bi bilo. E.T, se zahvaljuje neznanemu darovalcu za čarovnijo iz stekleničke. Govorim, Homo sapiena ali človek ima 7-81 krvi, ^e ta količina pade ped 5 1, človek izkrvavi, sodobna rečeno - se preseli. Življenje mu lahko reši rdeči vrag. Saj vem E.T. - Kako? Član RK - mačka, oh E,T., izgubil si jo? Poguba! Prtem se greš majhno uganko. Rešitev je A,B in nič, Tft niso muhe razreda niti formati papirja - bris krvi,, iz palca in brezbarvna tekočina, ;;Zvezdogled!i prebere...B. Izmerijo ti šewšprint'\tega rdečega vraga po progi tvojega telesa. Hitrost vpliva na tvojo sapo, ko prehodiš vseh 200 stopnic do svojega doma. Še milostni pregled za sodnika, ki te bo olajšal za del tvojega bogastva. Copate, Nihajoča vrata* Ljudje v zelenem za vtis življenja na zelenem planetu. Odtankali mi bodo 3 del, E. T.,- da me ne pozabijo. Življenje mi odteka! V vogalu je pajčevina. Konec,. Na, jej EVI., še košček klobase. Ne maraš? Sploh pa E.T, ne potrebujem te, moja vrsta nima florescentnih oči, lahko pa bi bila humana. Zakaj ni humana. E.T. ima rad rdečo barvo, S seboj na pot med zvezde je vzel plakat krvodajalske akcije, "Dajte kri£ ki rešuje življenje. Mogoče že jutri vaše!!i ,, Krvo dajalk a PREdTEVANKA "Hej, kdaj bo ples? Čas bi že bil, kaj pa dela tista vaša komisija, a?" "Vaša - ja kdo pa si ti?" Kratka lekcija, (Jez nekaj dni obrnjen položaj : •Prideš danes na predavanje?'' "Ne vem, veš, moram domov. Jutri pišemo, bom videl, no,,,"' i;Kaj pa na ples? Na ples boš pa j a prišel?1-' Nimam časa. Sploh pa - glasba bo itak zanič, saj vem, vzdušja ne bo,:... Zaman vse rohnenje in besnenje. Neprehoden zid je pred tabo brž ko spregovoriš:"Kaj pa TI predlagaš, Kako bi TI to naredil?" Morda kdo ne mara ali ne zna plesati, zato ga ni na ples, morda mu predavanja sploh niso všeč, ker ima t občutek, da so mu prilepili" še eno uro, morda ne poje, ne piše pesmi, ne slika, ne igra nogometa,.,, toda nekje vendar je nekaj, kar ga zanima?? In če ne zna, zakaj bi se ne potrdil in se naučil? Seveda dosti lažje, lagodneje jp pluti s tokom kct plavati proti.toku. Na mladih svet sloni. Pojim se, da smo mu majave in trhle noge. Govorili naj bi o -ustvarjalnosti mladih. Zaradi premajhnega števila prijav odpadlo. Prvič. Bil je petek, ^etki pa so tako dvomljivi, vsem se mudi. Odpadlo drugič, T '8 V tretje gre rado.. Torej, smo se zbrali v amf i teatralni učilnici. Radostno nasmejanih lic, nestrpni kot otroci, ki čakajo Dedka Mraza, In smo šteli. Eden, dva, tri, štiri,,.. Bilo nas je toliko-, da je zmanjkalo prstov na rokah. N' l To pa je nekaj ! Predavanje je bilo zanimivo. Izvedeli smo, da neka mularija tam v Splitu sanjari o vilah in luksuznih avtomobilih, namesto da bi premislila, kako bi do tega prišla. Morda se je kdo nelagodno presedel, ko je izvedel, da bi morali prej pomisliti na - delo. Ob zlobni pripombi, da so taki tudi med nami, pa smo le s kotičkom očes poškilili na soseda. Ko sta se pogleda srečala, smo pogled seveda takoj uprli v konice čevljev ali stensko uro. Nekateri prav nestrpno. ''Zdaj bi bil pa že čas, da konča! Nekam vroče je!;i Huda ura je minila. ^ebo je spet jasno. A glej čudež: čisto zares se je razvil razgovor«.. predlogi! Govorili sme o mladinskih delovnih akcijah, o pasivnosti v naši 00 ZSMS, o prehodi iz pionirske, v mladinsko organizacijo, o kulturnih dnevih, literarnem večeru, ki ga "bomo pripravili... Skratka: vredne posnemanja, a tudi izvedbe. ■Bi napisal kaj za naš literarni večer? Kaj ko bi pomagal pri organizaciji naslednjega plesa" Boš? Boš???"' 4 Darja-Pavlic, 3. družb. i LIKOVNIKI SE PREDSTAVLJAMO » Likovni krožek na naši šoli deluje pod vodstvom mentorice Irene Jažblrjeve. Z delom smo pričeli že ob koncu lanskega šolskega leta, letos pa se sestajamo od začetka oktobra. 4! Lani smo se ukvarjali predvsem z abstrakcijo ter Slikanjem starih delov Ajdovščine, Nastala dela letos pripravljamo za razstavo na šolskih hodnikih. Tudi letos smo začeli z.abstraktnim slikanjem, vendar vezano na motive iz rastlinskega ali ž .valslcega sveta, V prihodnosti se nameravamo preizkusiti v slikanju portretov, oblikovanju z mavcem, slikanju na tkanine.:'Mentorica nam največkrat prepušča, da si temo izberemo sami,;.prav tako tudi tehniko dela. Prinaša nam tudi literaturo o raznih zvr;steh likovne umetnosti in tfeh~*» ii nike slikanja „ * &ubej Nataša,4.b OGLED KITAJSKE RAZSTAVE V ZAGREBU Šli smo v soboto zjutraj ob 7 uri. Avtobus je bil skoraj poln, če odštejem tiste, ki so si v zadnjem hipu premislili. Razpoloženje v.avtobusu ni bilo preveč vedre, verjetno zato, ker smo bili vsi še nekoliko zaspani. Peljali smo se skozi Ljubljano, Brežice in približno čez 4 ure smo bili v Zagrebu. • Prvi vtisi, ki jih je name naredilo mesto, so bili lepi'. Ob cesti, do koder sega oko, vidiš same stolpnice, hiše, kot da bi tekmovale med seboj, -vzpenjajo više in više. Mesto je razmeroma čisto. Stari del se strogo loči od novega; stare propadajoče hiše, slabe ceste. Avtobus je ustavil pred zagrebško katedralo, velikim spomenikom gotske kulture. Nekaj časa smo jorali peš v hril po tlakovanih ulicah, da smo prispeli do stavbe, kjer je že množica ljudi opozarjala, da se tam nekaj dogaja. Na naše prijetno presenečenje smo prišli kmalu ra vrsto za oglet, ljudi so spuščali v stavbo v majhnih skupinah. Treba je priznati, da so Zagrebčani ogled dobro organizirali. Zunaj na dvorišču so bile mizice, kjer so stregli s pijačo nestrpnim radovednežem, ki so morali precej časa čakati, da je prišla vrsta tudi nanje. Na zidu je visel telefon, za red in disciplino so skrbeli miličniki, jih ni bilo malo. Na hodniku v stavbi so mladi prodajali razne brošure, v katerih so opisani razstavljeni predmeti j In odgovarjali so tudi \ na vprašanja, ki so se porajala oglec^^aift^m^edmeti so bili razstavljeni po prostorih, na zidu pa so bile table z napisi ki so pojasnjevali razstavo, ki je bila časovno razporejenaod najstarejših najdenih predmetov do na j a J. a jših. 8»b raznih čašah za vino, umivanje rok ter kuhanje hrane, pa nakitu, je bila vendarle najzanimivejša obla_ka, sestavljena iz majhnih kosov dragocenih kamnov, povezanih z zlato aico, s kater« s*" oblekli mrtveca« • • , Ne moremo tudi mim« ogromnega najdišča neštetih vojakov in konjenikov, narejenih, iz žgane gline v naravni velikosti. Razstavljena sta bila .u dva vojščaka in slika najdišča. Nenavaden je bil inštrument, sestavljen iz več zvončkov, ki so viseli na leseni < podlagi, in so, kot pravijo znanstveniki, še vedno točno uglašeni, pa čeprav so ležali čez 2ooo let pod zemljo. Ko smo si ogledali vse to in še"marsikaj drugega, so nas presenetile prodajalke s svilenimi"oblekami, kitajskim ■ i ' ■ nakitom in spominki, seveda z zelo visokimi cenami.1 Ker nam je časa še ostalo, smo si ogledali §.e razštavo keramik, ki je bila nedaleč od kitajske razstave. Razstavljali so najpomembnejši svetovni grafiki. Izdelki kažejo razmišljanja in težnjo po vedno novi ustvarjalnosti in predstavitvi tistega, kar želijo povedati. Po^em smo imeli nekaj časa za oglei mesta in tudi zato, da smo poskrbeli. -naše. prazne želodce. Pred odhodom smo si nekateri ogledali še čudovito katedralo. .... Pot domov je bila bolj dolgočasna, ker smo bili že precej utrujeni. Pa vendar - zadovoljni. Vida Baje 3.družb. 3 ?aorPVN.4 jaCSKURJŽI J A/ . Zadnji teden "počitrP c. Res prav, da si človek malo več privošči'. ra naj bo to doma, na morju, v hribih ali na strokovni ekskurzij .i ... in menda si jo skupina, triinsvdem-desetih učencev na svoji tedenski ekskurziji po Jugoslaviji res nrecej privoščilo... Začelo se jo v sobote 25. 8., ;oo smo se "Četrti" družboslovci' in gradbinci od-al j ali i-roti. Reki. Na poti smo se naj roj ustavili v Hrastovijah in si z "odprtimi očmi in lAšnsi" ogledali znane gotske freske. Vso v stilu.V. V Reki nas je čakala ne ozabna ladja ILIRIJA, da nas kot palubne potnike pripelje v Dubrovnik. Preživeti dvaindvajset uric ta o na ladji niso mačjo solze. Treba si je nekako pomagati s kvartanjem patjam, soanjem (...), pitjem. Sk da le, da d.en r tako neopazno spolzi Človeku iz rok... Vse v stilu... Da sno imeli" dobra vodiča in organizacijo, smo ugotovili takoj, ko smo prišli v Dubrovnik in r.ismo na li svojih prenočišč. In ko smo jih, je večina mislila, da smo sezonski delvci, ki bodo vse nudili za prihod pravih gostov... Tudi v stilu... V Dubrovniku smo si naj rej ogledali stari del mesta. Dubrovnik, kako leoo mesto... to, čez dan -e, zvečer v discu pa marsikdo ni dobro videl... V torek je bil res naporen dan. Odpeljali smo se v :Cotor in Oetinje. tgled mavzoleja -etra II Petroviča Njegoša nas je tako utrudil, da so nam zvečer naši tovariši predlagali, naj premo čimprej spat (vsaj do 24. ure) in si tako odpravimo kronično utrujenost. Toda ni bilo rešitve, res sne bili že kronični.•. I bo' nam je o vsej verjetnosti dajalo vsakodnevno dvakratno uživanje zelja in "zelo svetega" kruha... In v sredo naj bi imeli prost dani No, saj smo lahkb pro-j« sto plavali pod nadzorstvom tovariševo Vse v stilu... Upam, da smo se vsi vsaj. za trenutek zresnili na Tjentištu, kjer so v nas prodrle žive misli o naši revfluoiji, o težkih pgojih .r,v> ji boja^o svobodi, v kateri živimo tako brezkrbnoo.» Mi smo živeli tako brezkrbno, da včasih nisem vedela, če sploh živimo..e fznaka za oba zadnja večera, ki smo jih preživeli v Foči, oziroma v Jajcu; kot nuhe smo se zabubili v svoje soVe« P<$ enotedenskem skupnem bivanju nismo mogli ustvariti skupnosti? Smo iz strahu pred različnostjo sovrstnikov zaklepali svoja vrata in poskrbeli, da bo uspel le naš žur? Bilo pa je mnogo-več ali manj - uspelih ž rov ..... Kdor je imel interes ( in tudi taki so se k sreči dobili), ; \ lahko videli veliko zanimivosti naše domovine: Muzej Mlade Bosne, Hu&gfbegovo Hžamijo, rojtactni kraj IvP- Andriča, muzej II. zasedanja AVNOJ-a, muzej v Drvarju«,*^- f Ostali pa so verjetno bili preveč utrujeni , da bi mogli vse. drjeti. Naj vsak presodi zase« In približala se je sobota, ko se je končal naš maturantski (oh, oprostite) strokovni ogled Jugoslavije. Gotovo je , da smo vsak po svoje doživljali ta teden in imamo nanj najrazličnejše spomine. Predvidevam, da spomini naših tovarišev niso najbolj rožnati« Še bolj gotovo pa je, da bi nam bilo še lepše, če bi bili malo bolj solidarni drug dn drugega (in sebe), če si ne "hi privoščili zamua, če bi se gradbinci in družboslovci še malo boljše razumeli, če le ne bi imeli pretirane kronične utrujenosti in še nekaterih kroničnih "bclezni j oziroma navad in če se vse skupaj ne bi odvijalo v tako čudnem stilu.. Krapež Marjetka 4. družb. POVZPEL SEM SE NA TRIGLAV Triglav je že od nekdaj simbol naše domovine, zato smo Sluvenci upravičeno ponosni nanj. Poskusi prihodov na ta vrh segajo že v prejšnje stoletju. Prvi so so nanj povzpeli štirje močni možje. Že pred prvo svetovno vojno 33 se Italijani, Avstrijci in Slovenci borili, da bi vrh priključili k svoji domovini, Številne spore je rešil Jakob Aljaž, ki je kupil vrh Triglava, V spomin na ta dogodek je PZS po njem poimenovala stolp na vrhu slovenskega o čaka, Že kot učenec tretjega razreda osnovne šole sem si zastavil cilj, da se nekoč povzpnem na najvišji vrh Jugoslavije, Večkrat sem se že nameraval g ID povzpeti nanj, vendar je izlet iz enega ali drugega vzroka odpadel. Oče pa je nekega dne rekel, da se bomo letos s celo družino odpravili na Triglav, Prišel je težko pričakovani dan. Na višini 2132 m so jutra zelo mrzla. Tako sem jutro skupaj s starši dočakal v Tržaški koči na Doliču, Po bližnjih gorah se je valila gosta megla. Nameravali smo se povzpeti na Triglav, zato smo zgodaj vstali, S3 toplo oblekli in poma-licali ter se pripravili na vzpon. Ku smo stopili skozi vrata, nas je presenetil zelo mrzel veter, ki nas je prisilil, da smo si nadeli kape in rokavice, Hodili smo po kamniti poti, ki nas je vodila v meglo. Na dobri polovici poti smo se odpočili pred zadnjim, strmim in' nevarnim vzponom. Le-ta je bil dobro zavarovan s klini in zajlo,. Pot nas je vodila mimo velikih prepadov. Po dveh .urah hoje smo v megli zagledali Aljažev stolp. Kdor je bil tu prvič-, ni skrival veselja, saj je naposled le zagledal vrh Triglava. Najprej smo si vtisnili žig v planinsko knjižico, zatem pa nas je vodič 'krstil5''. Zaradi megle nismo videli pogorja Julijskih Alp. Po odmoru smo se spustili po strmi poti na Triglavski dom na Kredarici,od koder smo pot nadaljevali proti Domu Planika. Tu smo malicali. Oaz dobro uro smo se vrnili proti koči na Doliču. Hiteli smo po pogorju Triglava, katerega pa žal nismo videli. Iz Doliča srno šli proti Triglavskim jezerom. Po tričetrturnem vzponu smo prispeli na planoto Hriba-rice, od koder srno zagledali Zgornje Triglavsko jezer, San Salvador, Lisbona, Frankfurt, Zttrich... še en zaokret nad Ljubljano in zopet začutim tla moje domovine. Nekaj je, kar se ne da omejiti kot države, nekaj, kar ne bledi kot fotografija in nekaj, kar je postalo del mene. Kalin Valentina, 4.družb. 1.U VSAKDAN • , ,. Kg je zjutraj vstal, je bil še ves krmežljav in zaspan in je s eolsko torbo v roki zdrvel po stopnicah, iz 10 nadstropja, ker dvigalo že več kot mesec dni ni delu-l«. \fao noč ni zaspal, ker je pijani sosed sredi noči pretepal ženo in metal krožnike skozi akno. Jezilo ga je, ker se je znašal nad njim in ženo in še nad drugimi sosedi v bloku, ki jih njegov problem čisto nič ne briga. Raje bi zakopal glavo v zemljo, n«j! Menda so ga zasačili, ko je inteligentno kradel družba. No, saj bi bilo vse dobro, če bi bil potem, ko so ga dobili, voljan deliti še z drugimi kolegi. Pa je stari kar vse sam pobasal, zato jo ga likvidirali, ha. Ja, tovarna je na psu. No, pa 'saj tako ni važn«, saj ni edina, bodo že solidarno zamašili luknje. Tako si je mislil, ko je drvel po pločniku in žrl smog v kockah in vohal gnoj zanemarjene reke. Preklinjal je teh sedem ur, ki so ga čakale, preklinjal je starega in smog in smrad in sebe. Lati mu stalno govori, da gara od jutra d» večera, zato da i»n hodi v šol*. Kaj mu sploh to govori? Kaj pa ima on od tega? Povprečnih osem ur v š«li mu filajo možgane z razn*raznimi bedarijami, ki bodo po štirih letih ostale b«gve kje. In k* pride domov, se na-fila še sam, tako, da mu že lasje rastej« pokonci in ušesa štrlijo, j.,»žgane ima že Čisto -skravžljane- . In ko se končno spravi spat, mu še sosed razbija škatle. K»nčuje to srednjo š»lo, pa o svojem pokliou tako malo ve, da ga je groza. Nekaj se spomni o z^odovinij pa, o angleščini, informatiki, nekaj ve še iz bibli^tekarstva, pa celo nekaj o osnovah tehnike in proizvodnje - OTP. Pa se ne sekira preveč. Imel je sreč«. V štirinajstih dneh prakse si je lahko bežno »gledal elektrarno, v kateri naj bi nekoč delal. Ko je zadnji dan stopil iz nje z zelo uspešno opravljeno prakso, se je prekleto dobro zavedal, da vanjo ne bo nikoli več stopil. lazil se je s tem, da jo je vsaj videl. Tisti, ki 30'. šli na praksi v razne DO, pa TOZD, pa S0ZDt pa kaj ve kam še vse, so delali nekaj na, tekočem traku in menda kopali "jarke; Kablov in žič menda niti vohali niso, No, pa saj je vseeno« Eo pač kopal jarke. In še drugi jih bodo kopali. "Vsaj ne bo treba uvažati tuje delovne sile. Sicer pa politika ni tako slaba. Začneš pri jarku, končaš na vrhu. Eni znajo, Se bo že naučil. Po pouku se bo ustavil še malo v kavarni, spil par spricarjev in jih nekaj pokadil, da §e bo malo sprostil. Na srpanje in žaganje nadarjenih prvakov se je že kar navadil, Na začetku mu je bilo malo nerodne, ker vseh pesmi ni poznal in tudi ni vedel, kaj vse tiste besede pomenijo. Držal se je bolj v tistem zadnjem kotu. Le če mu je kdo preveč zatežil, mu je z užitkom zbil kak zob. Ne, govoriti ga je naučila njegova mati. Ne, tega ga pa ne bodo učili drugi. Sobote in petke popoldan preživi v bližnji'tovarni, kjer ga pač vtaknejo kamorkoli. Pa saj ni važno, Ze preživi, i-ed razbijanjem Strojev ga nihče ne sliši in lahko mirno iz dna duše zakolne in pljune na tla, da se zlepi prah;v katerem se valja. Včasih malce ponori, ker ga delavci zafrkavajo. No, seveda, kaj bodo oni s takimi intelektualci, takih ne potrebujejo. Končno imajo * # • m prav. Vsi naj gredo k vragu. Tista dva črna in dva bala, ki jih bo poštar vrgel za njim^bo porabil za kak špric ali ci- * garete, Sicer pa namerava naslednji teden čez mejo po kav-bojke, ker so te že kot rešeto, Žal mu je,*da bo zanje prodal svojo svobodo, vendar se spet tolaži s tem, da si bo kupil še sladoled, pa. morda žvečilne gumije. Nekaj pa" že mora imeti od teh najstniških let, Čisto tako pa ne morejo mimo. Prej kot bi zaplaval v jarkih, bi rad obiskal teto v * Ameriki. Ni prav med revnimi, vendar ni škrta. Nekaj bc pa že morala dati za njegovo prekleto življenje. Sicer mu pa kar gre. Včasih na okno bloka nariše kak križ, ali napiše § kako črko, največkrat pa si zavrti Bandiero roso!! * V glavnem pa misli na teto. Baje Vida '3« družb* / obrazi s Plakatov i j /fJ h i •• r Ovo) , j rf ^jih kako 3 5- -api^e^ j a rzi vdrtimi v nič\ ve oči, z voderiTmi pogledi jajo se nikjer } - < » M«, 'C, i Je postanite tudi^i ^ c"brazdi s\plakatov o nasmež^ -bis^ VRŽEN SEL V SVET, KI NAJ GA OBLIKUJEM Kot roža,, ki razpira svoj cvet proti jutranjemu soncu, ja naša mladost, polna negotovih korakov proti novim razsežnostim tega sveta, Zavrtel se je vrtiljak novih slik, dogodkov, spoznanj. Na njem se nagibaš, bežiš in se približuješ. Greš, a si tu, gredo, a se vrnejo. Krepko se je treba oprijeti. Nisi vprašan ali bo^ lahkr. Zdaj si v krogu, bingljajoči delec. Porodil se je strah pred tistim trdim okoljem. Bilka, ki je ni, le straši. Naše življenje je nenehno tavanje. Jaz in okolica. Meni je okolica on, njemu sem jaz, ti,.on. Bili naj bi skupek, saj nam je usoda enaka.. Pa smo tako egoistični in osamljeni, Mogoče bomo izjeme. Bo kdo izbranec? Bo kdo ubežal? Iz uklenjenosti je pot naprej, le v novo uklenjenost, obsojeno st svoje poti. Usedem se in preveva me, ^aspim in pozabim. Jutro prinese olajšanje. Sonce je začetek nove akcije, borim se z znojem, družbo, potjo, časom, Obsojena sem, da obsedim. Glava je težka. Pogled mi je uprt.v svet. Pa ne vem, ali vidim, res vi -dim, ali se mi zdi, ali čutim. Saj so še drugi tu, kolegi. Strašno kclegialni smo: čas nar biča in ritem razbija. Kaj naj si mislim? Molčim, D- izl nas zc.bava. ?o"eljeT napor ali razmerje. Toda tam rotr." tam, kaj Je. .-.j ris je moj. Napišem ga, izrazim z znanimi besedami, a t® so ^sede družbe, sporazumevanja., ^e k j-i tiči tisto bistvo - vtis, čustvo, razum, Kam pridem? Tukaj smo, da živimo skupaj in najbolj v notranjosti hiše, gozda nisi sam. Drugi so še - ta prva zakonitost. Lahko začutiš, lahko razumeš, lahko se naučiš -.živeti ne moreš v tri dni. To je predvideno, ono je predpisano, treba je. Otroci se igrajo s kamenčki - tu poskočiš, tu odskočiš, tam zadeneš. Včasih mi ne manjka poleta. Takrat vse razumem, vsi so mi dobri in življenje mi je na dlani. Ko pa se ustavi, je ta tempo in vsakdan, ki zateži. Ne izbiram si življenja, lahko pa si prijatelje, majhna veselja in radosti. Obnovim si moči in se zaženem ob hrib - vedno znova -, da se upeham. Verjetno tudi drugi tako. Preko lepih stvari moramo tudi mimo nevšečnosti in osebne stiske. z belo dušo z okajenim telesom MOŽ S ČRNIM METULJEM s prostimi mislimi s pribitimi rokami Irena Baruca, 4.a M02 S ORNIM METULJEM z razneženim srcem s trdim obrazom MOŽ S ČRNIM METULJEM SI RES SE MOZ? SI SPLOH ŽE BIL KDAJ MOŽ? / t , ,{.;/><* k 3 — ■ ■■ ........ ■ HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI Stal je sredi mrtvega polšja. Blato ga je nemo vpijalo vase. Vse globlje. Bil je sam. Le oblika kipeča iz kalne globine. Oblika brez volje. Žalujoč ostanek. Zagledal se je v obraz ubite zemlje, zemlje krhke od preteklega življenja in umiranja. Mora jo rešiti! Zgladiti jo mora! Znova! Sklenil je roke^ kot bi se bal, da mu bo čas spet neslišno uhajali med prsti. Stisnil se je vase. Bil je misel vpeta v lastno vlažnost. Misel, ki raste, ki se uči rasti. Polje je ostalo le privid, ki se ga mora znebiti. Nekaj, kar je mimo. Njegov grad je rasel. Gradil ga je s svojimi nevidnimi dlamni, z nežnimi ustnicami svojega dotika, Kristalčki peska so se nadgrajevali. Se dopolnjevali. Se sprijemali ...o v celotc, V eno njegove duše. Vanj, Gradil je hodnike in okna. ivinpgo oken. Hotel je spustiti čim več sonca v svoje skrivnostno kraljestvo. V mehke prostore , skrite med stenami je kopičil svoje misli. Delce svoje duše. Jim dajal smisel. Jim dodeljeval mesta v labirintu samega ssbe. Bil je kot ptica, ki si gradi gnezdo. Bil je srečen! Bil je lep. In dober. In nov svet je rasel v njem. Svet, ki ga bo branil. In ljubil. Nedostopna trdnjava časa in ljubezni. * V nji bo prostor le za mehke rjaže. Tiste njegove. Samo njegove. Vsrkal se je v naročje svojega gnezda. Mehko se je vsidral v njih in si obljubljal slavo. Napredek. Življenje. Pripravljen na boj In žrtve. Zaščiten z voljo. Skle- sal je kr-nc iz mehkega, kamenja. Prišli ao- Grči. Črni* Bili so netopirji, nevidni v zeleni temi gozda.'*Podirajoči se, umazani od boja. Iztrgali so ga iz f/bjema rož. Iz objema sreče, ki si jo je zgradil. Izzivajoč ga v boj« V smrt. Trpljenje, V njem je bilo le eno. Bj 1 je doni, ki ga je gradil, v katerega je vložil vse, kar irflS., V katerega je vložil sebe, svojo dušo. Grad, ki je bil njegov svet. In boril se je zanj, Zažrt v so vraga-Razpenj en od besa, Krčevit kot kepia svinca, ki jo bo razneslo. Kot boben, ki buči ^d vetBa, Vpet v me^e samega sebe , . "•G Bil je boj, brez konca, Večni boj. Postal je žrtev svojih pelj. Krvav*6d ran je padel v zrak, -hcilon- od krikov, od strahu, .*>■'• In naučil se ]s boriti. Njegove roke so grabile lepote sonca. Postale so sončni žarki. Božajoči kot nežne tipajoče rol'e. -Bil je beseda zrasla v svojem srcu. Lepa beseda. Bil j.e še bliže samem, trebi. Bil je svoja duša. Bil je svoj dom. Naj 1 epši.. Iva j glo b j i „ o Stal je sredi polja,, Vedno bliže je bil blatni grudi. r- Vedno globlje se je zraščal z njenimevonjem. Se spajal z njo c Postajal eno z0 zemljo, kateri je vrnil smisel živi j en je:.. Pogačnik Ajra, 3. ,družb. o DANES Neslišne trave plavajo v vetru.Biserno čisto nebo mi vrača nasmeh. Sladka opojnort je v zraku, širi se kakor mamljivi vonj zvežega kruha«. Z gubami pisanega krila je objela mojo doline in vsadila vanjo žarkost tega jutra. k Čutim kako moje misli odtekajo kaor kamen, ki ga zaženeš v globinooKamen sem , ki pada v neznano in njegov pljusk je le odmev mojih korakov. Maslo sem, ki se topi pod vročim soncenu Muhe prihajajo, sedajo name, s svojimi noži cami gcmazijo po meni in pijejo, pijejo. Ne morem jih odgnati. Tako trudna sem, tako daleč sem... Jaz ni.»em JAZ, moja uroka je hr^ma in moje misli bežijo s potap ljajoče se ladje0 Brez teže lebdim v breztežnosti, razblinjam se. Nič je tako blizu, vabljiv. Nič je konec poti. Prijetno je biti nič. Dvom? Če si Nič- nisi nič- kaj potem SI ? Glej, ta težka iroka , okorni prsti so del mojega telesa! v- * Lahko jim ukazujem in pokorno se stisnejo v pest, popravijo nagajivi pramen.,. V črni travi žari tisoče sonc, v norem plesu se podijo tvkrog mene, vi izžigajo oči. Sesedem se. Bobni mi v glavi, misli se bistrijo,, V travi se smehljajo regratave glavice. Žejna sem. Vesela sem tega. Vesela sem, aa sem spet tu, Lanes hočem živeti, danes je ^o mogoče. Jutri... Darja Pavlič I Z V. I R Glasilo Srednje gradbene šole Veno Pilon Ajdovščina Številka: 1 šolsko leto 1984/85 Glavni urednik; :Žgavec Vojka f -- . Uredniški odbor: Batagelj Nataša Krapež Marjetka Baje Vida Pavlic Darja Pogačnik Ajra. Likovna oprema: Pogačnik Ajra in likovni krožek Mentor: prof. Zdenka i>lažku -•V? ,3 1303 X z Uit*ipt OB KULTURNEM PRAZNIKU NAROD BREZ KULTURE NE BI BIL NAROD. Bil bi le posoda brez dna, v kateri se ne bi obdržala še tako dobra vsebina. Ljudje, ki jih ne bi po voz ovalo nič globljega, kot skupen življenjski prostor, bi bili le smeti, v začasnem zatišju. Ko bi zapihal prvi veter, bi jih odneslo, za njimi ne bi ostalo ničesar. Ne ustvarjamo zato, da bi bili nesmrtni« Ustvarjamo zato, da bi sploh lahko rekli, da smo. Za tistega, ki se ne moro dokazati z nobenim svojim delom, je neupravičeno trditi, da je. Ustvarjanje je delo, je bogatenje, je prispevanje k popolnejšemu, je KULTURA. Letošnji kulturni dan smo oblikovali z namenom, da bi dokazali, da res - SMO, Razdelili smo si področja naše ustvarjalnosti na tri dele. Vsak del je deloval kot sat mostojna celota in si pripravil program, s katerim se je predstavil. Tako smo po dolgem molku spet slišali naše glasbenike, ob pomoči mentorice (tovarišice Jazbarjeve) amo se prvič bliže srečali z deli likovnega krožka. Imeli smo tudi možnost spoznati, če smo sposobni popolnoma'sami ustvariti neko dramsko delo (od literarne osnove, scene, režije, do izvedbe). Ta dan je s svojim predavanjem obogatil tudi tovariš Pogačnik, ki nam je spregovoril o sodobni kulturi, V pomoč pri oblikovanju sodbe, koliko nam je uspelo dokazati naš obstoj, ustvarjalnost in kulturo, smo pripravili tudi to številko Izvira, UREDNIŠKI ODBOR. KULTURA JE DUHOVNA (NEVIDNA) VREDNOTA Kultura niso skladovnice knjig v knjigarni, nisc s slikami obložene stene galerij, niti muzika simfoničnega orkestra. V zgodovini so si oblastniki cesto prigrabili najlepša umetniška dela, pa o kulturi v njihovih dejanjih vendar ni bilo sledu. Prešeren je v več pesmih jasno govoril o tem, da kopičenje materiala (bogastva), torej materiji izključuje poezijo, umetniško- ustvarjanje, V današ-njem svetu ponovno srečujemo težnjo, da bi umetniško delo postalo predmet porabe, nakakšna kulturna proizvodnja. Kulturni predmeti kot so knjj-ge in gledališke predstave so postavljajo ob br>k industrijskim predmetom. ' Vrednost umetniškega dela je prav v tem, da seže čez meje tega(kar človek pozna in priznava kot vsakdanjo resničnost. Pri tem prinese v našo zavest in v naš svet drobce skrivnosti o izvoru sveta in c smislu življenja, skrivnosti o katerih se človek ne uči v nobeni šoli in ki nico razložene v no oeni enciklopediji. Prešernova ljubezenska poezija zrelih let je odličen primer, Ljubezen do Julije se preobrazi v opevanje ene najstarejših skrivnosti, v katero ee je človek poglabljal tisočletja. V podobi jo je imenoval Veliko mater,/Orfej jo je imenoval ,ti!vridiko, krščanstvo jo je preimenovalo v Mater Marijo. Prešeren jo je znova odkril v ljubezni do Julije in jo tako vgradil v slovensko kulturo. Primičeva Julija, France Prešeren in Poezije so danes za i} slovensko kulture obrobnega pomena. Pomembno je, koliko to ljubezen Jcatere iskro je pesnik prinesel med nas, uresničujemo v naših medsebojnih odnosih, v našem ravnanju z vsakim drob'cem življenja. Marko Pogačnik KAKO SI HI 3 SI IN KJE SI - 3- KOM SI IN ČEMU SI. IN ZAKAJ SI IN ZDAJ kaj v roko so sami maje roko. so oci, M«ju oči ki gleda^ j o vame. Moje so roko in m«je so oči ^s kateri se borim. Tam preko morja je sonce. Tja zašlo. In nek«č se 1 od tam. Z dlanjo bom zajela mokre kaplje bo razpadel v pesek pod mojim dotikom." morja in prod Znebila se bom mreže, ki so jo spletli sončni žarki. Znebila se bom vsega, kar ni moje. T ' maj Jaz sem ,samo svoje morje. Kot bi od veko želela razbiti svoje bregove. Zaletavam se vanje. Zajedam se. Kopijem med prod in razbijam o^ire same sebe. proti vzhajajoči svetlobi jn proti tebi. se, dvigam se * t Vendar čutim, čutim, da je moj boj le boj zgubljenega galeba v vetru. Borim se za nekaj, česar ni, skušam objuti mesec, ki je predaleč. Skušo,m prodreti v svoje t^mne globine, spoznati neskončne podmorske h&dnike, vendar so pregloboko v meni in preveč temni, da bi jih lahko dosegla. Tako stopim ujeta v svojo, omejenost. Vem, da nekje je pot. Čutim j«. Vidim jo v sanjah.: A je preveč zakopana v skrivnosti življenja* In skrivnosti bodoza vedno ostale skrivnosti, Prijel je školjko in si jo prislonil na uho. Slišal je šumenje morja. Večno bučanje valov, §lišal je mene. Slišal me je kot oddaljeno petje ujete ptice. Ptice, ki ne ve, kam je ujeta, ki ne ve, ali zna peti, ki ne przna toplote sonca. Večno se bo moj glas skrival v koščeni lupini. In on bo večno gledal zlo.te barve in vzorce mrjega zunanjega telesa. Če bo želel videti moje petje, če bo želel videti obraz mojega morja, bo moral razbiti školjko. Vendar on ne bo storil tega, zato, ker mu je žal lepe školjke. Ker mu je žal neverjetne stvaritve nekega morja, ker ljubi nenavadno obliko moje zunanjosti in je boji morja, ki se l>o razlilo v njegovih rokah, ko ne bo več uje t» v meje samega sebe. Zato je položil školjko nazaj v pesek, Glodal je kako so se valovi poigravali z njf, kako so jo odnašali in zopet naplavijali med zlizano kamenje. Stisnil je v dlani krhke lupino. Molčale so poslikane stene. Zato jo je vrgel nazaj. Padla sem sama vase. Pogreznila sem se v svoje globine. Oklep se je raztopil v sobi. Ostala sem jaz. Nihče več ne bo vedel zame. Sedaj ni več pojoče lupine, ki bi jo mogel streti v.pesti. ^ar je ostalo, je ostalo le zame. Je samo moje. Moje so oči in dlani in besede, ki jih ne znam izgovoriti'. Moje je vse, kar pojejo moje sanje, vse, kar nosijo moji valovi Moje je vse, kar je moje morje. A j ra P I S ' M O V vitraju večera, je tvoj in moj obraz, so tvoja in moja, kot semona razpršena Čustva. Prisluhni mi. Danes je ponedeljek, V preblisku intermediarne svetlobe it se najdeta dva - ona in on. Nikoli več ti in jaz. Vem,- trgam, ti spomin zapreden v votivo sedanjika, Moram. Po koordinatnem sistemu zaplešeta dv* nitki življenja - ljubi, ne ljubi, bo ljubil, je ljubil.,, nagib v negativno polravnino. V glavi prazni ultrazvok. Razbita čustva. Valovi odplavajo in galebi odletijo. Nekaj spolzi iz nepregibnih rok. V V digitalni mreži, se lahko lovijo pečki solzo - igra steklenih biserov. Danes je ponedeljek. Ponedeljek se odtrže v. znamenju nabreklih čustov. Njegova barva je bela. Bela. Še en dan tvoje odsotnosti, izdolbljen v tehtcnilco moje osamljenosti. Tisk spomina na zavesti moje konstrukcije. Imenovala sem te Janus, Ti hočeš ples bleščic, neobvezujoči smeh za dva. Veš, jaz sem neobstojna razsežno misleča stvar, ponedeljkova deklica, ta Jolie Ljubila te je Ereogeta in njena na nič odtisnjena ljubezen. Nataša Če bi bila/danes,- me ne bi bilo jutri. In če bi bila že včeraj, me danes prav gotovo-'ne bi bilo več,- Pozabim, pozabiš, pozabi, pozabimo, pozabite, pozabijo,,. NEDOLOČNIK: POZABITI. P leg še dajatve, da nekaj ali ne- v o koga pozabiš hitreje, temeljiteje,. „. Mene bi prav gotovo pozabili "ekspresno": hitro, temeljito, zanesljivo. Komu pa je pravzaprav mar, da imam plave lase, modre oci, piko pod desnim • licem? Ali pa, da sem njej nekoč rekla: "OSEL!Ali pa, da mi je--on nekoč dal velik okrogel in popolnoma bel kamen in sem mu jaz šepnila: '"••RAJČA TE-IMAM!" Popili bi mi usta, prigriznili moje misli"in si morda zaželeli še - KREKER,,, Če sem bila, še sem, če bom... Kolika problemov! Mar ni bolje, da ni čo-jev,'da ni danes, včeraj, jutri... -cM me enostavno sploh-NI?! Ali pa - da -vseeno- sem?«c0 Čisto nekje v kotu stropa. Gledam Vas.. Z^mrežastimi očmi, ker pajki vidijo mrežasto.. Vem za vs&, , kar se zgodi tam spodaj, a.vi - zame.ne veste •t Kdo bi se menil za pajka,in. zaradi njega zamudil posebno ugodno sezonsko znižanje cen?! Slišim bobnenje. Slišim vaše- korake. Čutim vaše misli. Vem, vi niste topovi, pa ravno iz vas prihaja bobnenje. Topovi molčijo. Lahko so čisto prijazni in ljubki - z nasmehom 3ia tistih. Spregovorijo le, če tako želijo vaše misli Ste še prepričani, da vi prav gotovo nimate nič skupnega z njimi? Ja tudi tebe vidim. Vidim, da si nekje med znižanjem cen in stavkujočimi rudarji. Med hrumenjem topov in novimi pogajanji za ustavitev ognja- na južni fronti..,. Praviš, da je 17 let?'Sem pa res neumen pajek. Mislila sem, da imajo grfio le starke, zdaj pa vidim, da ni take,..,da jo imaš tudi ti, Ali pa - pri sedemnajstih nisi več dekle, am'jpak že starka? Kateri dal tebe igra? Kdo je producent, kdo režiser? Sploh kdo režira? Igraš, ne da bi vedela zakaj? Ima tvoja igra naslov? Se ne? In otrok, za katerega veš, da ne "or nikoli rojeu? Tudi on še nima imena? Mi govoriš, da t« NI OTROK? Da je le EETUS? Še koliko časa ga boš nosila? a r, Se tri mesece? Da bo potem star pet mesecev? In 'potem? Umetni popadki? A, tako. Cena "splavljenega fetusa pri petih mesecih je višja. Vem, vem,., hidratantne kreme iz * placent. SVEŽA, MLADOSTNA, VEDNO UREJENA, MLADA ŽENA. Kaj ti xiisi žena? Oh, oprrsti, saj si že omenila - ti si le tovarna fetussv. Res, da vidim mrežasto, vendar,,, vidim vseeno, Ze nekaj časa te gledam in ne morem razumeti. Kako potem? Imaš ali aimaš - to svojo krono? Jaz je ne vidim, vendar ti,., obnašaš se, kot bi jo imel. Ko hodiš, za ceno svoje krono piipcl noma mirno, gaziš vse, kar je nižje o* tebe: otroke, ki se igrajo v mivki, metulje, ki se ljubijo v travah... celo senoo., ki pada predte ,' On je bil nekoč ravno tako velik, kot ti ali pa še večji, Z leti pa se mu je hrbet ukrivil, rame upognile. Da nes ti sega le se do brade. Neomejeno lahko gledaš čezenj in pravzaprav te v ničemer ne ovira. Moraš torej res tudi njego, pregaziti? Le zato, ker si ti še dovolj mlad, da lahko0hraniš svojo krono? v v Cemu jo toliko časa gledaš? Cemu je takoj ne pregaziš, saj veš, da je nižja od tebe? Mar ti nisi več ti, ali pa ti je hudo, ko moraš priznat, da jo 7! MAŠ pravzaprav RAD?! - Naposled je izpod tvojih krvavih gosenic špricnila tudi nj eraa kri. 9 Reci mi, si ob vseh ten solzah in bolečinah vsaj ti srečen? Čudiš se?-Se ti . res vse življenje pravili le. o kronah in nikoli o neki - "sreči"? Čisto majhni in preprosti, tako majhni, kot kamen in tako preprosti, kot je- njegova belina? Ne, nočem, da sem! Nočem hiti niti pajek! Nočem hiti v kctn. Niti0 v najbolj oddaljenem in pajčevinastem ne. No-čem gledati na vas..,. Na vašo igro brez naslova. Na vaše •braze brez čustev. Nočem svojih mrežastih »či. Mreža za njimi mi prekrije premalo resnice. Moje sanje za njimi ne mjrej« zaživeti. Sploh nočem več biti I Te je sploh kdo kaj vprašal? Zapri gobe* - bodi! Z mislimi, ustmi, očmi. Za kr^ekerje je že poskrbljeno! Vojka * Literarni del kulturnega dne naj bi pripravili družboslovci, V ta na.men smo pri uri slovenščine pisali razmišljanja na tri možne naslove: 1. Sposoben je najsvetlejšega odkritja in svoje najstrašnejše nesreče. 2. Najhujše je to, da nihče ne more ničesar ustaviti ali pospešiti. .Iti moramo skozi ogenj, pepel in veter in ostati. 3. Kako si in s kom si in čemu si. In zakaj si in kdaj si in kje si, Zaradi velikih možnosti, ki jih dajejo naslovi, se je rodilo veliko sorodnih razmišljanj. Če bi v celoto skušali^ sestavljati le posamezne'misli, bi bil rezultat podoben recitalu ob 29. novembru, obenem bi se uničilo bistvo in enkratnost vsakega sestavka. Za osnovo smo si tako izbrali le tri sestavke, ki so stilno med seboj zelo različni, vendar se v sporočilu dopolnjujejo in dajejo slutiti, da bi njihova združitev lahko dala zanimivo celoto. - ČE BI BILA DANES, ME NE BI BILO JUTRI. IN ČE BI BILA ŽE VČERAJ, ME PRAV GOTOVO DANES NE BI VEČ BILO. + ... ALI PA NE. SAJ JE SONCE OB MRKU LE NA VIDEZ MANJŠE. V RESNICI SVETI Z ISTO MOČJO...NEODVISNO OD TEBE JE TAKSNO, KOT NA ZAČETKU,- - POZABIM, POZABIŠ, POZABI, POZABIMO, POZABITE, POZABIJO... + NEDOLOČNIK: POZABITI - JA, POLEG PA ŠE DEJSTVO, DA NEKAJ ALI NEKOGA POZABIŠ HITREJE, TEMELJITEJF,.. - MENE BI PRAV GOTOVO POZABILI EKSPRESNO. KOMU PA JE PRAVZAPRAV'MAR, DA IMAM PLAVE LASE, MODRE OČI, PIKO POD DESNIM LICEM? - ALI PA; DA SEM NJEJ NEKOČ REKEL: "OSEL!" + ALI PA, DA MI JE ON NEKOČ DAL OKROGEL IN POPOLNOMA BEL KAMEN IN SEM MU JAZ ŠEPNILA: "RADA TE IMAM."? + ČEMU NE SPREGAMO RAJE GLAGOLA UPATI? - VEŠ, JAZ SEM POZABILA, KAKŠNAVJE PRVA OSEBA EDNINE.., + VIC PRVIČ + JAZ SEM LAČNA... + JAZ TUDI... + JAZ BI JEDLA,.. - POPILI BI MI USTA, PRIGRIZNILI MOJE MISLI IN SI MORDA ZAŽELELI ŠE ■ KREFS1. .- ČE SEM BILA, ČE SEM,' ČE BOM,,, + MENI JE DOVOLJ, DA SEM.,. NOBENEGA ČE,,. - KOLIKO JE PROBLEMOV. MAR'NI BOLJE, DA NI ČEJEV, DA NI • DANES, VČERAJ, JUTRI,... DA ME ENOSTAVNO SPLOH NI... + SAJ SI NOR, ČEMU SE TAKO ZAPLETAŠ.., RAJE IGRAJ, VRSTA JE NA TEBI. Celota izhaja iz razdvojenosti okolja, družbe- in tudi posameznika. To se pokaže že v prvem delu, ko se med na videz nerbvezujočo, lagodno partijo kart kažejo razlike med mišljenji, karakterji in različnimi gledanji posameznikov, Skupina se ob teh nasprotjih počasi, vendar vztrajno razkraja, dokler se ne razdeli na dva dela; na družbo, ki vztraja pri igri kart, ob kateri si lahko zatiska oči in sprejema življenje kot samoumevno'(Tako je, kaj bi se sekirali!), in na posameznike, ki si nočejr in ne'morejo več lagati, temveč se zaradi čustven« prizadetosti (razočaranja,v prijateljstvu, ljubezni,,.) in nemoči, da. bi kaj spremenili, umaknejo Iz kroga igralcev in postanejo le opozicija, opazovalci človeške, komedije, vest' družbe, pajek v najbolj pajčevinastem kotu., S plusi so označeni' posamezniki "družbe normalnih", "povprečnih", z minusi pa pajki kot "nenormalni", "sodniki z zavezanimi rokami", II. - VRSTA JE NA MENI... DA VSEENO SEM? - ČISTO NEKJE V KOTU STROPA, - GLEDAM VAS. - Z MREŽASTIMI OČMI, KER PAJKI VIDIJO MREŽASTO. - VI ZAME FE VESTE. + VIDIŠ PAJKA? + KJE? + TAM, V KOTU. + KDO BI SE MENIL ZANJ IN ZARADI NJEGA'ZAMUDIL POSEBNO UGODNO ZNIŽANJE CEN?-+ VIC DRUGIČ - SLIŠIM BOBNENJE. - SLIŠIM VAŠE KORAKE,, - ČUTIM VAŠE MISLI. - VEM, VI NISTE TOPOVI, PA RAVNO.IZ VAS PRIHAJA BOBNENJE. TOPOVI MOLČIJO. LAHKO SO ČISTO LJUBKI IN PRIJAZNI, Z NASMEHOM NA USTIH, ZAROHNIJO LE, ČE TAKO ŽELIJO VAŠE MISLI, MAR 'SE RES NE-gZAVEDATE, DA SO VASE MISLI TISTE, KI BUČIJO? KO SE ZARADI OJESTNOSTI ZADEVAJO DRUGA OB DRUGO.,, + MOJE ROKE SO.SAMO MOJE ROKE. MOJE OČI SO OČI, KI GLEDAJO VAME, MOJE SO ROKE IN MOJE SO OČI, S KATERIMI SE BORIM, - TAM, PREKO MORJA JE SONCE. TJA JE ZAŠLO. SE BO KDAJ VRNILO? + RADA BI SONCE,,. + KAJ BO TEBI SONCE? HAHAHA.,. ŠE ZA ČISTILKO NISI DOVOLJ DOBRA« POBRIŠI ŽE TISTO PAJČEVINO V KOTU, ŽE CEL TEDEN MI VISI NAD GLAVO, + PRIJEL JE ŠKOLJKO IN SI JO PRISLONIL NA UHO. SLIŠAL JE ŠUMENJE MORJA, VEČNO BUČANJE VALOV. SLIŠAL ME JE KOT ODDALJENO PETJE PTICE, KI NE VE, KAM JE VJETA... KI NE VE ALI ZNA PETI, KI NE POZNA TOPLOTE SONCI. VEČNO SE BO MOJ GLAS SKRIVAL V KOŠČENI LUPINI. ČE BO ŽELEL VIDETI MOJE PETJE, OBRAZ MOJEGA MORJA, BO MORAL RAZBITI ŠKOLJKO. - VIDIM, DA SI,' + COGITO ERGO SUM. + MISLIM, TOREJ SEM. - NE VEŠ, KAM? - PRAVIŠ, DA TI JE SEDEMNAJST LET? SEM PA RES NEUMEN PAJEK. MISLIM SEM, DA IMAJO GRBO LE STARKE, ZDAJ PA VIDIM, DA NI TAKO, DA JO IMAŠ TUDI TI. - ALI PA... PRI 17-ih NISI VEČ DEKLE, AMPAK STARKA? + ON NE BO RAZBIL ŠKOLJKE. ŽAL MU JE NEKE NEVERJETNE STVARITVE, KER LJUBI NENAVADNO OBLIKO MOJE ZUNANJOSTI IN SE BOJI MORJA, KI SE BO RAZLILO V NJEGOVIH ROKAH, KO NE BO VEČ UJETO V MEJE SAMEGA SEBE. - KATERI DEL TEBE IGRA? ~ KDO JE PRODUCENT? - KDO REŽISER? - SPLOH KDO REŽIRA? -IGRAŠ, NE DA BI VEDELA ZAKAJ? - IiviA. TVOJA IGRA NASLOV? - ŠE NE? - IN OTROK, ZA KATEREGA VEŠ, DA NIKOLI NE BO ŽIVEL, TUDI ON ŠE NIMA IMENA? . - MI GOVORIŠ, DA TO NI OTROK? - SEVEDA, TO JE LE FATUS. + SEM VAM ŽE POVEDALA? NAŠA MUCA BO IMELA MLADE. + KAM PA BOSTE Z NJIMI? + ŠE NE VEM.,. + MENI SO TAKO VŠEČ MLADE MUCKE. ČISTO TOPLE, PUHASTE ZASPANO PREDEJO! + JA, SAJ SO ŠE SLEPE. + NAJ TI ENO PUSTIM? + SAJ BI, AMPAK VSEENO... VEŠ PRAVZAPRAV SE MI MAČKE ZDIJO HINAVSKE. + TOREJ JIH BOSTE MORALI VSEENO UTOPITI. + VIC TRETJIČ - KOLIKO ČASA BOŠ ŠE NOSILA SVOJ EETUS? - ŠE TRI MESECE, DA BO STAR PET MESECEV? - IN POTEM? UMETNI POPADKI? - A, TAKO. CENA SPLAVLJENEGA FETUSA PRI PETIH MESECIH JE VIŠJA... - VEM, VEM... HIDRANTNE KREME IZ PLACENT. - SVEŽA,MLADOSTNA, VEDNO PRIVLAČNA MLADA ŽENA. - KAJ TI NISI ŽENA? - OH, SEVEDA, SAJ TI SI LE TOVARNA FETUSOV... + DOVOLJ O MAČJIH MLADIČIH, DAJMO RAJE O NAŠIH. SAJ VESTE ZA TISTO: '''NAJPREJ POMETI PRED SVOJIM PRAGOM. + DANES JE PISALO V DELU, DA? JE V ETIOPIJI UMRLO ŽE 5000 OTROK. + KAJ V ETIOPIJI: POMETI NAJPREJ PRED SVOJIM PRAGOM. ČE TI NE GRE NA BRUHANJE, TI POVEM: DANES SO NA CELOVŠKI NAŠLI MRTVEGA NOVOROJENČKA. + KOLIKO TI DAJO ZA DETOMOR? "Družba normalnih" S3 zaveda prisotnosti pajka, vendar je enostavneje, da ga ne prizna, da se obnaša, kot da ga ni. Kiju1« temu pajek vztraja- t obsojanju, pri čemer doseže, da "družba normalnih1' razpade na "'normalne posameznike", ki se že vprašujejo po svojem, bistvu"in smiselnosti, in so tako vse manj "•družba'"'. Zaradi osebnih vzrokov nekateri zavrnejo igranje kart in postanejo razdvojeno! med družbo in pajk«m, obremenjeni s t^žo lastne identitete, invalidi v duši, III. ' ..t ■ - * * + KAJ NISI 3E POBRISALA... KAJ BULIŠ, VSAJ KRPO MI DAJ, BOM JAZ, - RES, DA VIDIM MREŽESTO... VENDAR: VIDIM VSEENO! - ŽE NEKAJ' ČASA TE GLEDAM IZ SVOJEGA PA JČS VINA S TEGA KOTA IN NE MOREM RAZUMETI. - KAKO POTEM: IMAŠ ALI NIMAŠ... TO SVOJu KRONO?. -,JAZ JE NE VIDIM, VENDAR TI.., OBNAŠAŠ SE, KOT DA BI JO IMEL! - KO HODIŠ, ZA CENO SVOJE KRONE GAZIŠ VSE, KAR JE NIŽJE OD TEBE. OTROKA, KI SE IGRA V MIVKI...METULJE, KI SE LJUBIJO V TRAVAH... - NE, RES NE GRE, DA BI TI ZARADI NJIH PADLA KRONA-. - TVOJA LEPA IN DRAGOCENA KRONICA, V ^ + SAJ MI NE BOSTE ZAMERILI. RADA BI NAPISALA PlSiJt. + PISMO?!* ' + KOMU PA? + ZAKAJ PISMO? + DA BOŠ ZAMUDILA 1 CELO IGRO ZARADI PISMA? + JA, ZARADI PISMA... "Družba" se zave, da jo pajek onemogoča, zato ga kljub temu, da je prej zanikala že njegov obstoj, zdaj priznava. Če hočeš sovražnika uničiti, ga moraš nam»eč prej priznati. PISMO , w « » Črviček se zajeda v dušo in spomine normalnih ljudi. Pred njim se hočejo rešiti. Pri tem ne izbirajo sredstev. Tako au ona s pismom obrne na ljubljeno osebo. Vendar spozna, da p«ncvno čustvo ni možno. Obstaja rezpeta med pajkom in družbo- skupino« V pismu nastopa simbol ponedeljka, kot dneva bele in srebrne barve, dneva, ki mu vlada Mesec, Na tihcmorskih otokih ima vsak dan svojo barvo? petek modro, sreda zeleno, ponedeljek srebrno, V. - ČEMU JO TOLIKO GLEDAŠ? - ČEMU JE TAKOJ NE PREGAZIŠ? - VIDIM TE, KAKO S POGLEDOM SKRIVAJ BOŽAŠ NJEN OBRAZ, NJENE OZKE ROKE, KAKO HLASTAŠ ZA NJENIM ZVONKIM SMEHOM-, - SAJ VEŠ, DA JE TUDI ONA NIŽJA OD TEBE. - ČEMU TUDI TOKRAT NE POSTANEŠ BULDOŽER IN Z NAZOBČANIMI KRVAVIMI GOSENICAMI MIRNO NE ZAGAZIŠ ČEZNJO? - MAR TI NISI VEČ TI? - MAR -TI JE HUDO, DA MORAŠ PRIZNATI, DA JO IMAŠ PRAVZAPRAV RAD? - NAPOSLED JE IZPOD TVOJIH GOSENIC ŠPRICNILA NJENA KRI. v- + KAR JE OSTALO, JE OSTALO LE'ZAME. JE SAMO MOJE. MOJE SO OČI, DLANI IN BESEDE, KI JIH IfE ZNAM IZGOVORITI. MOJE JE VSE, KAR POJO MOJE SANJE j VSE KAR NOSIJO MOJI VALOVI. MOJE JE VSE, KAR JE MOJE MORJE, TOKRAT STE RES SAMO MOJE, A ZDAJ VAS NE POTREBUJEM VEČ! - RESI Ml, SI OB VSEH TEH SOLZAH iN BOLEČINAH, KI JIH ■ PRIZADEVAŠ, VSAJ TI SREČEN? - ČUDIŠ SE?. - MAR SO TI RES VSE ŽIVLJENJE PRAVILI LE O KRONAH IN NIKO- • LI O NEKI.SREČI? ČISTO MAJHNI IN PREPROSTI? - TAKO MAJHNI, KOT KAMEN IN TAKO PREPROSTI, KOT NJEGOVA BELINA? ■ Tu recital doseže vrh, kajti tudi "družba normalnih" je že razbita na posameznike. K® oe ti zavedejo, da so le posamezniki, odvisni in odgovorni le sebi, se v strahu za svojo pozicijo obrnejo proti samemu sebi - proti svojim sanjam, Zagaziti čez otroka, metulje...pozabiti na svojo prvo ljebezen, razkosati spomin nanjo z "nazobčanimi krvavimi gosenicami buldožerja" le zaradi lastnih ambicij ,zato, da bi ohranil svojo nedostopnost, svojo vzvišenost, dvomljivo slavo in ugled,..pa kljub temu ostati hladen, brezčuten in dlje od sreče kot kdajkoli doslej. VII, VIC DO KONCA. Tud^. ta družba ima svojega "dvornega norčka"' in ga sprejema samoumevno, naveličano in s pomilovanjem, na drugi strani pa ga hoče za vsako Cuno utišati, ker se boji, da bi posegel pregloboko vonje. VIII, - NEj NOČEM, DA SEM. - NOČEM BITI NITI PAJEK. - NOČEM BITI V KOTU. - NITI V NAJBOLJ ODDALJENEM IN PAJČEVINASTEM NE. + HOČEŠ NASLOVE? TAROK, REMI, ŠNOPS... - NA VASE OBRAZE BREZ ČUSTEV. - NOČEM SVOJIH MREŽASTIH OČI, - MREŽA NA NJIH MI NE PRIKRIJE PREMALO RESNICE. - MOJE SANJE ZA NJIMI NE MOREJO ZAŽIVETI, - NOČEM VEČ BITI! Pajek spozna, da ne more biti le opazovalec, ki obsoja,.. Nihče ne mere obstajati nekje vmes, življenje sprejemati zreducirano skozi mrežaste oči. Tu sta le'dve možnosti: biti "v" ali "iz" življenja. IX. + TE JE SPLOH KDO KAJ VPRAŠAL? + DRŽI GOBEC IN BODI! + Z MISLIia, USTI/ OČMI... + ZA KREKERJE JE ŽE POSKRBLJENO... . . Tesnoba zaradi osamitve in dvoličnosti je že, nevzdržna, zato skupino, (čeprav na nekoliko grob način) le spregovori s pajkom in mu celo napravi prostor v svojem krogu. X. - BOŠ IGRALA ALI NE? SAMO ZAVLAČUJEŠ! - MI SE IMAMO RADI Pajek ponudbo sprejme, kajti: "Sosedov pes je lep in blag, to poj in se nažri, kuj on! . (Heine) TAROK, REMI., VOJNA, OJSKL...... - Tovarišica, saj lahko daiies manjkam pri uri? Vaje imamo, - Ja, kakšne pa spet? - 3a kulturni dan, . - .> Tako smo moledovali vsak dan, Kajtio8, februar ia z njim dan nastopa sta prihajala vse bliže, časa je bilo vse manj, nemirni črv pa jo neumorno gledal. Kako bo? Bodo razumeli? Se ne bomo zmotili? Kako nas bodo ocenili? In haglobl^i: kakšna je prava vrednost našega dola? Q literarni predlogi ni dvoma, tada kako to preliti v gib, glas? Kako obvladati prostor, se znebiti teže lastnega telesa? Obsediš otopel, skrčiš se- na najmanjšo možne mero, se po-tuhneš sam vase in spregovoriš iz globine, varno skrit. A videz vara« 'Ko glas prestopi prag ustnic se zlomi, zatre-peta in postane medel ali monoton, neugnano, poskoči ali presenečen obstane. - , Oranžna, praznina onkraj roba je pomirjujoča. Nekoliko hladna. Zahrbtna?..Čelo škodoželjna*. Ve,' da se lakašti rpbovi nekcč napolnijo. Natančni- odlitki človeške hrbtenice so.,. Ob njih f?e hrbet zravna, ^doIvo 1 j je' prostora., da odložiš vsa bremena, se udobno namestiš.' Zato jih zavijemo v,temo, izpraznemr prvo rrsto. Pogled-iž svetlobe v temo je zasenčen. "In' obratno. ■ Bnkler se oči ne privadijo. C ".ovek se vsega privadi. / K - Oranžxia toplota j-e kljub, vsemu-le toplota, Privlači. /In drobna vešče zaplešejo okrog nje. ,/-Zakaj jo obsojam? "Komu je pravzaprav mar, da.,,.. V 'Zagledala si se v to orno piko, bohoti se pred tvojimi očmi, ti sama se spreminjaš vanjo, v resnici pa.,. Čisto prijazna pikica je. Boš igrala ali ne? Samo zavlačuješ!" Saj igram, že igram..,. Dvignem karto in vem, da nekoč priile številka, ki zmaga. - Čakajte, da povem vic do konca, ne? - Joj, že spet tvoj vic! - Je bila ena rib'ca ne? in en stric jo je ulovil... - In bum! se je stric znašel v postelji... - Ja, saj ga že veste! - Mi? Ne, sploh ne! - D»br*, če ga že veste, ne bora še enkrat pravil... ~ Saj ga ne vemo, no. Povej že enkrat! -Povej, no, kaj se pustiš.,. "Poslušajte, je to igra, ali se res kregate?" Igrami, seveda igramo! Premešaj karte in začnimo še enkrat! S v GLASBENI DEL KULTURNEGA DNE V glasbenem delu kulturnega dne predstavljamo našo ustvarjalnost in poustvarjalnost na tom področju. i Vokalni šekstet je naštudiral narodne pesmi, narodne pesmi v umetni priredbi ter moderne, v katerih gla'sba ni več le čisto sozvočje tonov in se meša z vzkliki, šumi/'... Z znano skladbo Vsi so venci bejli bomo predstavili način učenja petja neko pesmi po posameznih glasovih. Ivinogi učenci se ukvarjajo tudi s skladateljstvom oz, sami ustvarjajo skladbe za inštrumente, ki jih igrajo, < * Kot zanimivost pa bomo predstavili tudi inštrument, ki ga danes uporabljajo že skoraj v-vseh ahsamblih in-nam lahko nadomesti (skoraj)tudi človeški glas. To je SINTESIZER. Ko smo sestavljali program, je bilo idej in predlogov ogromno, Prav tako je bilo tudi zanimanj veliko. Kasneje, kojnaj bi te ideje realizirali, pa so je število "glasbenikov" vidno zmanjšalo. Tako je prišlo do krnitve v programu in v številu sodelujočih. Tudi takšna aktivnost jemlje čas in včasih je treba ostati v šoli tudi po končanem pouku. Pa saj za glasbenike to res no bi smel biti problem! Pa je in kot se je izkazalo zelo velik. Vaje smo.imeli vsak dan in kljub temu, da nismo imeli veliko časa,, smo se naučili kar precejšnje števolo pesmi in nekatere med njimi so precej zahtevne. Prepričani smo, da je program dovolj pester, da bo za vsakogar kaj zanimivega. Še posebej za "glasbenike"! LIKOVNI -DEL KULTURNEGA DNE Tudi likovriiki želimo sodelovati. Radi se ukvarjamo z r z risanjem. Smo samouki pod vodstvom tov, Jazbarjeve. Nekatere stvari bolje-prikažemo s čopičem in svinčnikom, kot pa z besedo»Največ slikamo slike, manj je risb z ogljem in svinčnik««. Motive in tehnike si izbiramo sami. LIKOVNI MOTIV je vsebina slike. Za motiv lahko izberemo karkblii(kar vidimo, si predstavljamo v domišl^Ji). Prar na podlagi motiva so likovna dela nekakšen vizualni dokument v življenju. Izbira motiva j<= odvisna od likovne tehnike in umetnika samega - njegovega trenutnega razpoloženja - in je najtežji in najpomembnejši del likovnega ustvarjanja« Ločimo različne motiv«: -tihožitja (mrtva narava) -kraj i n e- (podobe iz narave) - i n t e r i e r i (motivi notranjščine) Nekaj tehnik; TEMPERA je tehnika, ki ljubi optimalne in sastrte barvu (m^d seboj se ne prekrivajo). Mojstri tempere so tisti, ki se izogibajo prenaglega in širokopoteznega čopiča -tempesa ni tehnika temperamenta. - .. AKVAREL se- razlikuje od tempere v tem, da zahteva sijaj prozornosti, . - •• GVAS jc tehnika, v kateri temperi dodajamo belo barvo in tako dobimo gostejšo barvo. LAVIRANA RISBA nastane tako, da vzame risa: « potem ko se risba, narisana s kovinskim peresom ali koničastim čopičem posuši, črn« barvo ali razredčen tuš,S čopičem in vodo,-ju raztopi in na mestih, kjer bi rad, da bi bili predmeti na risbi močneje senčeni ali bližji, dela z gostejšo .raztopino, tam pa, kjer bi rad imel. predmete bolj svetle ali bolj oddaljene, uporablja redkejšo raztopino. Risba, lavirana z rjavo borvo, se imenuje SEPIJA, lavirana s črno barvos sivim tonom pa. se imenuje GRISAILLE (grizaj). OGLJE je «ri a najs£apej.aih tehnik, Črta z ogljem je široka, mehka, tudi nejasna. Za razliko od svinčnika- je . oglje mehkejše, pušča prašno in megleno sled." Z ogljem S1 lahko risar doseže vizualne učinke, ki jih ne more dati noben drug materijal. Oglje je tudi idealno za risanje senc, STILIZACIJA je ena od možnosti likovnega izražanj a. in pomeni poenostavitev določenega njotiva. ABSTRAKCIJA in st^^ zacija sta obstajali že v prazgodovini, uveljavili pa sta se lahko po izumu fotografije, ko ni bilo več potrebno realistično, naturalistično upodabljanje. Materij al za naše delo prispeva šole*, zato so tudi slike šolske. Če je komu slika posebno všeč, jo lahko tudi obdr- v . 21, 0 Za kulturni dan se bomo zbrali v učilnici tehničnega pouka, kjer bomo razstavili nekatera svoja dela. Pripravili bpmo predavanje o likovnih tehnikah/no-.tivih in , še o marsičem, r Matjaž Petrič Odločitev učencev, da bodo, sami pripravili kulturni dan v počastitev si*venskegakulturnega praznika, sem sprejela z odobravanjem, saj pomeni protiutež nekakšnemu duhovnemu mrtvilu nesamoiniciativnosti in zgolj v lastne, ozke interese zaprtemu (ne) prizadevanju večine naših učencev, Nimam namena govoriti o možnih razlogih za prš*lski aktivno s tni molk mladine, saj bi to pieo segalo okvire razmišljanja v danem sestavku. Dejstvo je, da si je peščica učencev zastavila odgovorno nalog* izpeljati kulturni dan na osnovi lastnih zamisli in njihove realizacije. Kolikor spremljam potek dela v štirih sekcijah; dramski, litararni, glasbeni, likovni, jim to uspeva, saj opažam močno zavzetost, želj-* po izvirnosti in saraopotrditvi. Recital, ki je nastal v sodelovanju dramske in literarne, skupine prinaša svežin*,' lastni svet iskanj mladega človeka, ki zanikuje sleherna uniformiranost, ki hoče biti mlad, enkraten in svoboden, pa vendar zadeva <^b stene omejenosti, vsakdanje utečenosti, mogoče brezizhodnosti, ostale Pomeni odločen ne miselnosti večine, ki bi jo lahke strnila v stavek: Sem le številka in se v tej vlogi prijetn« počutim." Napovejte boj številkam s še mnogimi kulturnimi prireditvami . prof.Bruna Vuga IZVIR Glasilo Srednje gradbene šole Veno Pilon Ajdovščina Številka: 2 Šolsko leto 1984/85 Glavni urednik: Vojka Zgavec Uredniški odbor: Nataša Batagelj Marjetka Krapež Vida Baje Darja Pavlic Ajra Pogačnik Likovna oprema: Ajra Pogačnik Mentor: prof. Zdenka Blažko V / I LmmJ glasilo sgš ^Lf I ^^^ »veno pilon« | ajdovščina j ? t> "v ■". A To^ številko Izvira smo posvetili 4o. letnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini. Za predstavitev tega zgodovinskega dogodka smo si pomagali s povzetki iz naloge, ki jo je pripravil naš zgodovinski krožek za gibanje -ZNANOST MLADINI". Spregovorili smo tudi o Ajdovščini danes, o mladih, o kulturnem položaju.,, pa tudi o naših razmišljanjih o svobodi,'" mladosti in delu. S to številko smo uvedli novo naslovnico. Vzeli smo motiv, ki je v večnamenskem prostoru naše šole. Je delo akademskega kiparja Marka Pogačnika in ima naslov Štirje letni časi. Ne pozabimo, da smo zdaj v pomladi in je to čas življenja in ustvarjalnosti. l Uredniški odbor o o o o o TVTO/ O © slavoloki drevesa okrajen z zastavami sku )ina zastav organi z ir ni prihodi in odliodi ljudi godba in kulturne skupine Titov tr& - 5. 5. 19 5 po spominu tov. Bavčarja ŽE PO ZASEDANJU V ČRNOMLJU JE BILO JASNO, DA BODO SLOVENCI I; ELI PREJ ALI SLEJ SVOJO PRVO VLADO, KER PA SE JE PRIMORSKA PO KAPITULACIJI ITALIJE TAKO ENOTNO DVIGNILA V UPOR IN KER TA UPOR NI POJENJAL, S.MO SE V IOOP DOGOVARJALI, DA BI KOT PRIZNANJE ZA TAK ENOTEN NASTOP SLOVENCEV NA PRIMORSKEM IN ŠE POSEBNO ZARADI POMENA TEGA PODROČJA ZA VSO BODOČNOST SLOVENIJE, PRAV PRI NJIH USTANOVILI PRVO SLOVENSKO VLADO, Marijan Brecelj VSEKAKOR JE BILO PAMETNEJE, DA SMO VLADO SESTAVILI V AJDOVŠČINI. POLEG TRSTA, GORICE IN MORDA ŠE DRUGIH -KRAJEV, 'KI SO BILI ZA NAS PROBLEMATIČNI, JE BILA AJDOVŠČINA NAJBOLJ VIDNO MESTO IN ZATO NAJBOLJ PRIMERNO. IN PREPRIČANI SMO BILI TUDI, DA PRIMORSKA VSEKAKOR PRIPADA NAM. Josip Vidmar iT MAJ V AJDOVŠČINI "Primorska je za večne čase osvobojena! Nihče nam svobode več ne vzame i ■ Tak napis je nosil prvi transparent v rokah starega Vipavca in Vipavke. Najlepšo obleko sta oblekla in na gum-bnico pripela jugoslovansko zastavo z rdečo zvezde. Zadovoljno sta se nasmihala, kot morda še nikoli doslej. Danes je bil za njiju največji dan v življenju. Danes je bil največji dan za slovensko Primorsko, naj vežj i dan za Slovenijo. Bil je veliki praznik slovenskega ljudstva. Naš štiriletni krvavi boj, nam je prinesel končno in večno svobodo, postavil je trdne temelje prvi resnični ljudski oblasti in omogočil, da je 5, maja svobodno ljudstvo postavilo svojo prvo resnično narodno vlado. Prijazno mestece naše sončne Vipave, Ajdovščina, je osmi dan po svoji osvoboditvi postalo za Primorsko, za vso Slovenijo in vse naše narode zgodovinsko mesto. V prvih jutranjih urah so ulice in trgi v Ajdovščini oživeli, Oživele so vasice tja do našega 'Trsta, Tržiča in Gorice in preko Soče. Od povsod, po vseh poteh, po vseh cestah je prihajala s trumami in zastavami pesem, vesela pesem srečnih ljudi. Zdelo se je, kot da se je petje in vriskanje dolgih sprevodov mladenk, mož, žena in otrok, vipavskih, kraških in briških viničarjev in kmetov, čepovanskih, cerkljanskih in trnovskih brezdomcev, tržaških, tržiških in goriških delavcev in vseh, ki so to jutro hiteli v Ajdovščino, združilo petje cvetočih češenj, zelenečih trt, vipavske zemlje. In bilo je tako. Na Primorskem ne more biti drugače, Ce bi hotel videti vso veličastnost tega prizora, bi moral stopiti na vrh griča ali na cerkveni stolp. Pa bi morda hfcrtel šteti - ne ljudi, teh take ni bilo mogoče; hotel bi šteti zastave. Morda bi ti jih uspelo našteti sto, potem pa ne bi več dohajal. Nove in nove so prihajale, vsak ovinek, vsak grm jih je bruhal iz sebe. Ves trg je v zastavah. Zvočnik prenaša: tovariš Kidrič je sprejel mandat za sestavo prve slovenske vlade, Nova vlada je zaprisegla. v Živela prva slovenska vlada! Iz stotine grl je vrelo navdušenje: Živel predsednik tovariš Kidrič! Živel! • V en sam krik, prešeren in zmagoslaven obenem, krik, ki se je utrgal vsakemu od prisotnih iz srca, se je zlilo vzklikanje novi slovenski vladi. In ku je človek gledal vse te ljudi, je moral občutiti, da isto ponavljajo Slovenci na Koroškem, ob Rabi in v Ljubljani. Po končani seji se je narod no trgu zgrnil okrog novoizvoljenih članov svoje vlade. Viharni klici: Živela naša prva slovenska narodna vlada so spremljali tovariše, ki so zavzemali svoja mesta na tribuni. In še in še so vzkliki navdušene množice prekinjali predsednika Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Primorsko tov. Franceta Bevka, ki je s pozdravnim govorom odprl svečani miting. Neprestano naraščajoče navdušenje je spremljalo govore tov. Ribarja, tov. Kidriča in tov. Metoda Mikuža, Naj živi in dela vlada slovenskega ljudstva! To željo, ki jo je primorsko ljudstvo izražalo novi vladi na manifestaciji v Ajdovščini in odkrito zaupanje v vsakega člana vlade posebej je jugoslovanskemu svetu in vsem prenašala radijska postaja iz svobodnega Trsta. Naj vidi svet sedpj naše zadovoljstvo. Mi pa bomo tudi poskrbeli, da bo videl tudi naše delo. Znali smo se boriti, zato smo zmagali! Znali bomo delati, zato bomo tudi v drugič zmagali. Zmagali nad pomanjkanjem in zmagali nad sovražnikom, ki smo ga vojaško že porazili. loko smo govorili v gruči mož po končanem mitingu. Z istimi mislimi se je narod vračal s svojimi zastavami in petjem, Vračal se je v svoje domove širom Primorske povedat onim, ki so ostali doma, da nas bodo vodili odslej ljudje, ki nosijo partizanske znake iz leta 1941, pravi ljudski voditelji. Zgodovinska Ajdovščina je doživela ta dan. Iz Slovenskega poročevalca P S I 8 B 3 A ministrov narodne vlade Slovenije l»ri segaia pri časti svojega naroda, da boia zvesto ln neumorno služIl ovojetau narodu, da bom Izpolnjeval vse svoje dolžnosti vestno in predano, da "bom nadvae čuval in branil svobodo ip neodvisnost, bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije kakor tudi vse ostale pridobitto JJarodno-osvobodilne borbe, vse za napredek federalne Slovenije in D«n»kratl5ne federativne Jugoslavije. Ajdovščina 5.majal945. \ i '; ! -7 - i V'; I r--^.;' ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE IN ZASEDANJE PRVE,SLOVENSKE VLADE V AJDOVŠČINI i s* i t i K • i , : | zasedanju AVNOJ-a 29. in 3o. novembra'1943 je bil | ^ustanovljen NKOJ, ki je bil'po svoji vlogi začasna vla- * " . i ......■ -I- Jugoslavije. Dana je bila tudi pobuda za ustanovi- ■• * • ^^tejr narottSiih."' vlad. Na zasedanju SNOS-a 19, februarja 1944 so sprejeli delegacijo, ki je nalagala ustanovitev narodne"1""vlade , " vendar . do 'ustanovitve NKOS ni prišlo . Pristojnost islolfenske narodne vlade je upravljalo predsedstvo SNt)S-iv in".njegbvi "organi, ki so imeli svoje se-deže v osvobojeni. Beli krajini. V *; Potem, ko se ji je/položaj po hudih sovražnih akcijah . __T začetku leta 1945 nekoliko umril, je predsedstvo SNOS-.a • 7'-. -aprila razpravljale o morebitni ustanovitvi vlade, .ki',_ i » h, j 4 i bi .imela- vso ^širino osvobodilnega gibanja,. Konkretne re— .__i \ ' ■*• ; sit,ve je preprečila nova "ofenziva na območju Bele Kraji- \ \ " v..;.;, \ . J : | Edvjard Kardelj , \član politbiro ja-CK KPJ, je 23. aprila bjr-z^javil C^ KPS, da je bilo s političnega stališča ustrezno sestaviti novo vlado, brž ko bo Slovenija čisto zavarovana. Ker je bila po njegovem mnenju Bela krajina izven nevarnosti, je predlagal, naj skličejo razširjeno sejo predsedstva SNOS in sestavijo vlado, %knadnu je : Kardelj še sporočil, naj samo ustanovitev vlade preložijo za teden dni, ker je treba pričakovati uspeh vojaških operacij, kar bi dalo vladi še večji pomen. Strinjal se je, naj bi Vlado sestavili v Črnomlju, To se ni zgodilo zaradi bližajoče se.ofenzive in 27. aprila so se vse ustanove umaknile iz'Bele krajine v Gorski Kotar. *v I , . y\ - 7a - Takrat so enote 4. armade in 9. korpusa že krenile neposredno na Trst..Osvobodile so ga ob pomoči vstaje v mestu že pred prihodom zaveznikov.2. maja so se morale na zahtevo -feldmaršala Aleksandra Aleksandra že istega, dne umakniti iz Trsta, v nasprotju s sporazumom iz 7,8,1944 med Titom in Aleksandrom - da je Istra in Slovensko Pri-morje operacijsko območje NOV,. Uresničitev tega sporazuma bi omogočila, da bi vlado ustanovili v Trstu, kar bi imelo veliko vloge v političnem boju za priključitev Primorske k Jugoslaviji. 29. aprila je Kardelj sporočil Kidriču naj pripravijo sejo predsedstva SNOS za imenovanje vlade, ki naj bo ,3. ali 4. maja ter je sporočil soglasje za kandidatno listo, Sklenili so, da/bodo vlado razglasili v Ajdovščini, Po drugi osvoboditvi Ajdovščine 23* novembra 1944 je bil ustanovljen odbor OP, ki je imel tudi oblastne pristojnosti, katere je opravljal vse do osvoboditve, usta-novili so tudi odbor SPŽŽ., katerega članice so bile: Marija Feigel.(predsednica), Vida Štekar (zdravstvo) in Nada Brajnik, Odbor OP je vodil Miro Bratina. V Ajdovščini, kjer je bila sovražna postojanka, so se v času okupacije po kapitulaoiji Italije poleg Nemcev, zadrže-vali'še domobranci in.četnlki, ki so se 29, aprila začeli umikati iz-Vipavskega proti Gorici, V času od konca aprila do začetka maja so v Ajdovščino že začeli prihajati posamezni organi SNOS-a in OF ter'"-delegacije. Ivan Bolčina Vojak zaščitnega bataljona 1, brigade KNOJ se spominja, da, so iz Črnomlja odšli 25, aprila in sicer najprej peš, potem pa s kamioni. V Ajdovščini so se že začele neposredne priprave, ki naj bi zagotovile normalen potek razširjene seje SNOS-a, Nekaj večerov pred samim zasedanjem so aktivistom OF in predstavnikom mladine razdelili naloge v zvezi z organizacijo dela. Aktivisti so imeli svoj sedež v današnji kavarni', kjer sta delu vala"" kot glavna organizatorja Nada Brajnik in Franc Čepar, Samo zasedanje so pripravljali v Bratinovi dvorani, ki je imela takrat vhod s strani, od tam, kjer je bila krojaška delavnica. Dvorana je bila last Mira Bratina. Bila je zelo skromna in je imela le manjše število lesenih klopi. Vendar p"a so aktivisti na sodišču v Gorici dobili fotelje, ki so jih postavili v prve vrste. Za samo okrasitev dvorane je bila odgovorna Nada Brajnik, Strop dvorane je bil prekrit z belim, srednji del pa je bil oblečen v modro in rdeče blago, ki so ga dobili v tekstilni tovarni v Podgori pri Gorici. Za oder so skrbeli člani SKOJ-a in mladinske organizacije. Neposredno je bil za mizarska dela odgovoren Lado Polakov, ki je tudi poskrbel za govorniški oder. Dvorano je krasila tudi slika tov. Tita, ki jo je v Ajdovščini narisal Božidar Jakac. p V prostorih današnje SO in Lavričeve knjižnice so dekleta šivala zastave, ^er ni bilo dovolj blaga so trgala rjuhe in jih barvala. Mladinci so se s kamionom odpeljali V Trnovski gozd; kjer so dobili les, smrečje ter ostalo zelenje, kar so uporabljali pri izdelavi slavolokov. Večja slavoloka sta stala na *»beh straneh Ajdovščine. Prvi je bil razpet čez cešto, ki pelje v Vipavo in na Cbl. Drugi pa je bil na drugem" koncu mesta proti Gorici. Okrašeni so bili s smrečjem, zastavami, rožami ter slikami. Poleg slo-.venjskih, jugoslovanskih in partijskih zastav so visele tudi zastave zavezniških držav. Pogoste so bile tudi slike Tita, Kidriča, Rank^viča4Churchilla in Stalina, Izstopale so parole, ki so izražale željo Primorcev po priključitvi k matični domovini. Te parole so bile: Živelo bratstvo In edinstvo! . Živeli zahodni zavezniki! Živsla OP, "KPJ, KPS! MI smo Titovi, Tito je nas! Prijateljstvo s SZ! Kjer so naše žrtve, tam so naše meje! >£ * ' Živela GradnikuVa brigada, JA, DFJ! Pjzdrav bratskim brigadami... Anton Bavčar se spominja tudi napisa na Kovačevi hiši (Gregorčičeva ulica): Fašistične bombe so zaman, tu bil in bode le Slovan! Aktivisti OP so skrbeli za prenočišča članov nastale vlade, Večina predstavnikov vlade je prebivala in imela urade v današnji stari Planiki, Ostali so prebivali'po hišah. Tako sta bila Kocbek in Kozak pri Dietzovih. Prostori, kjer so bili člani- vlade,so bili okrašeni z rožami, ki so jih natrgali v Rizzatijevem vrtu in z lončnicami, ki so jih prinesli od doma. Še medvojni organi NOB so poskrbeli ža zaščito članov vlade. Pred ustanovitvijo so predstavniki Narodne zaščite in OZNE' pregledali in preiskali vse hiše v bližini trga, da bi s tem preprečili morebitno diverzijo. Pripadniki narodne zq^3Čite so bili razporejeni povsod, največ jih je bi-ilo pred dvorano in na trgu. Na straži so stali v paradni drži. Potek slavnostne seje v Bratinovi dvorani Ob dveh popoldan se je pričela" slavnostna seja razširjenega predsedstva SNOS-a v okrašeni Bratinovi dvorani. Seje so se udeležili tudi povabljenci, ki so imeli posebno vabilo, katero je služilo tudi kot propustnica za vstop v dvorano v času zasedanja. To je bil majhen kartonček z zvezdo. Svečano sejo je otvoril predsednik SNOS-a Josip Vidmar, ki je poudaril", da je edina točka dnevnega reda ustanovitev in zaprisega Narodne vlade Slovenije, Povdaril -je: "Ajdovščino smo izbrali za zasedanje po več kriterijih. Prvič je to dckaz, da je ta zemlja naša in da je ni sile, ki bi nam to zemljo še iztrgala, in drugič je Ajdovščina kraj, ki je geografske središče ene najvažnejših dolin Slovenskega primorja in je torej tudi važno politično središče," Temu otvoritvenemu govoru je.sledil nastop predstavnikov AVNOJ-a in centralne vlade, ki so pozdravili ustanovitev nove vlade.(dr. ivan Ribar, Arsa Jovanovič in Edvard Kardelj) V imenu delegacij srbskega in hrvatskega naroda pa sta spregovorila dr. Siniša Stankovič in Vicko Krstulovie. Ob 15,oo je dobil besede, član predsedstva SNOS in predsednik PNOO za Slovensko Primorje Prance Bevk. Evgenio Lav-vrenti je sporočil pozdrave italijanskih protifašistov, podpolkovnik Bogomclov pa je zasedanje pozdravil z upanjem, da bo ta vlada vodila narod k novim zmagam in popolni osvoboditvi Slovenije. S tem je bil zaključen prvi pozdravni del slavnostne seje. Približno ob 15,4o je sekretar IOOE Boris Kidrič podal poročilo, v katerem je med drugim dejal, da ta vojna ni samo boj za svobodo, da je tudi to boj za socialno preobrazbo, Kljub žrtvam in zločinom italijanskih fašistov in im-perialistov pa naš narod ne goji nobenega sovraštva in ne maščevalnosti do italijanskega ljudstva, in zato n»va država ne bo zatirala nacionalnih pravic italijanske manjšine v okviru svojih meja. Ob l6,oo se je začela razprava, v kateri so sodelovali Sava Ko sano vi č, Metod Mikuž, Janez Hribar, Lidija Sentjurc, Ivan Regent, major Pears in kapetan Blatnik, Po kratkem odmoru so pod vodstvom predsednika SNOS-a Josipa Vidmarja sestavili novo vlado. Sekretar predsedstva SNOS Franjo Lttbej je prebral zakon o narodni vladi, zatem je Boris Kidrič dobil mandat za sestavo nove vlade. Po ustanovitvi je Josip Vidmar prebral ukaz o sestavi prve slovenske vlade, ^emu je sledila prisega članov vlade. Novi ministri so zatem podpisali prisego. Najvišji fukcionarji in drugi - 11 - - V> < • \ • T." zastopniki vojaških in civilnih obla&ti so jim čestitali. Franc Lub';ej- j e • predlagal, • da po šljej"o brkpjavkj maršalu Titu. Njegov predlog "jd bil .spreje.t, . Slavnostno sejo je .zaključil Jofip;Vidmar; ^'ako..bilo dogajanje v dvorani zaključeno Člani novo i i z veji j vlada- so odšli .na Lavri-/,,- cev trg ..(danes Titov trg,) - v središču iBdovšcihe.'Trg je .bil slavnostno -okrašen, na sredi je- bila skupina zastav, nad njimi,.pa se je na visokem drogu,!l"ki sv ga. že prej postavili .fasisti, vila velika^"-jugoslovanska zastava. Oder je bil postavljen na severni-strani trga (proti Školu) približno ..sredi trga. Obkrožala so ga drevesa, poleg tega pa je bil cel trg ovenčan z rožnimi kitami'in spleti zelenja. J i ! Celo ^dopoldne so po vseh cestah prihajale skupine pojočih ljudi s transparenti in zastavami. |e zgodaj zjutraj so aktivisti OF: (Anica Ergaver je bila pdgovorna za področje okoli Batu j., ■ Draga Bačar pa se je povezala zjaktivisti v Vrhpolju, Budanjah in Dolgi poljani) odšli-vasi okoli Ajdovščine, da bi ljudi obvestili o dogajanju v Ajdovščini. Prebivalci Vipavskega so tako izvedeli, ččmu so bile namenjene temeljite priprave v preteklih dnelj. Trg je bil okrašen s kakimi osmimi slavoloki, ki so imeli lesene konstrukcije, okrašeni so bili z zelenjem in zastavami. Na trgu so bili montirani tudi zvočniki, ki so v presledkih prenašali dogajanje v dvorani. Vsak pomemben sklep je ljudstvo sprejelo z ovacijami in vzkliki: Naj živi in . dela vlada slovenskega ljudstva! Razpoloženje. Razpoloženje na trgu je še podžigala vojaška godba. Do večera, ko -je bil na trgu miting, veselo rajanje in ra— ketomet, se je v Ajdovščini zbralo nad pet tisoč ljudi, V kulturnem programu je poleg kulturniške skupine IX. korpusa sodelovalo tudi Slovensko narodno gledališče. rroti večeru je ljudstvo zaplesalo. Najbolj bučno je bilo pred staro Planiko. Ljudje so se zbirali po gručah in prepevali revolucionarne in narodne pesmi (Hej brigade, Nabrušimo kose.....) Organizirane so bile stojnice, kjer so brezplačno delili hrano in pijačo. Potem, ko je vlada prišla na trg, so člani vlade še enkrat prisegli pred ljudstvom. Pred odrom je bilo razporejenih dvaintrideset deklet iz Gojač in Malovš, ki so bila oblečena v barve slovenske trobojnice: bele bluze, rdeča krila z modrimi naramnicami, na prsih pa so imela prišito veliko rdečo zvezdo. Vsaka je imela še majhno zastavico, ki je bi-i r v la narejena iz padalske srile. Dobila so jo v Cepovanu, kamor so jo šla sama iskat. Tako so bila prvič oblečena 2.6, julija 1944 ob velikem zborovanju v Šmarjah, 1,, 2,, 3. in 4. maja 1945 pa so se udeležila manifestacij v Gorici, Takrat so tudi dobila ukaz naj odidejo 5. maja v Ajdovščino, Svečano, rajanje na trgu se je zavleklo pozno v noč. Člani nove vlade so v Ajdovščini ostali do 9, maja, V tem času je vlada kot enotna delovna skupina skrbela za celoten političen položaj v Sloveniji. Naloga ministrov je bila raz- viti in dvigniti duhovne sposobnosti slovenskega naroda do najvišjih njej a evropske civilizacije in kulture. Pomembno vlogo pa je imela vlada tudi pri obnovi in gospodarskem razvoju. Enkratno navdušenje in veselje, da se je končno vzpostavila ljudska oblast na Slovenskem, ki se je izgrajevala skozi narodnoosvobodilni in revolucionarni boj, je zamenjala skrb, ki so jo pred vlado postavili zaključni boji, organizacija življenja v osvobojeni domovini in kasneje še diplomatski boja za naše meje, 9. maja so predstavniki vlade odpotovali proti Ljubljani, Nataša Batagelj Mojca Krapež Nataša Nardin POGOVOR S PISATELJEM DR« DANILOM LOKARJEM 2o,4» smo" se v Ljubljani" pogovarjali s pisateljem Danilom ^Ojkarjem, Namen našega obiska je bil pogovor o 5. maju v Ajdovščini pred 40. leti. - Dober dan, kot sva vam povedali že po telefonu sva iz SGS "Veno Pilon" in pripravljava nalogo o ustanovitvi prve slovenske vlade v Ajdovščini v okviru gibanja Znanost mladini. Slišali sva, da ste takrat prišel iz Bele krajine v Ajdovščino. Kaj nam bi lahko povedal o sami poti iz Bele krajine v Ajdovščino, razpoloženju in vaših občutkih ob ustanovitvi prve slovenske vlade? dr. Lokar: Ali sta obe profesorici? Ne, ,sva učenki (Mojca in Nataša) družboslovki. dr, Lokar: No, aprila smo se iz Črnomlja iz Bele krajine, kjer smo preživeli celo zimo 45, zaradi sovražne ofenzive umaknili v Gorski kotar vSkrad . To je izjemno dolga vasica na slovensko-hrvaški meji. Tam smo ostali osem dni, kep so se morale urediti vse stvari v zvezi s Trstom in Gorico. Kako pa ste potovali proti Ajdovščini? dr. Lokar: Iz . Skrada smo odšli ob mraku. . Bilo je-več kamionov,, na katerih amu. sedeli ,še kar udobno. Proti jutru, ko se je že danilo, ,smo prispeli na Mašun - v revirje Snežnika nad Ilirsko Bistrico. Bili smo nekoliko utrujeni in smo počivali. Pot, po kateri smo se vozili proti dolini, je bila zelo razrita in uničena, ker so pred nami po njej hitele naše brigade proti Trstu in Gorici, Ob poti so ležali mrtvi konji - to so bili večinoma bosanski konjiči. Rekli smo si: Človek je zdržal, žival pa na! Ko smo se spustili še nižje v dolino, sem iz neznane perspektive v daljavi zagledal Čaven in Kucelj, Kakšni so bili vaši občutki, ko ste se po dolgem času vračal domov? dr, Lokar: Bilr je lepo, V daljavi Čaven, pod njim pa Ajdov-ščina. Tam je bila tudi moja bolna in ostarela mati. Olovek vedno občuti srečo, ko se spušča v domačo dolino. Potem, ko smo se spustili v dolino, smo se najprej ustavili v Podnanosu, K nam je prišel oče pokojnega narodnega heroja Vojka (Janko-Premrl Vojko), z večjo posodo vina. Postregli smo si z odličnim vipavskim vinom, (smeh) Kdaj pa ste prispeli v Ajdovščino? Okrog poldan smo prispeli v Ajdovščino, Ustavili smo se na trgu. Medtem ko smo izstopali, je skupina deklet zaklicala: Jehata, naš doktor se je vrnil.(smeh) Kaj pa nam lahko poveste o samem zasedanju? dr, Lokar: Najbolj me je presenetilo, ker je bilo na zasedanju več duhovnikov, ki so pri nas na Primorskem mnogo bolj sodelovali z novo oblastjo, kot na Kranjskem.,.. Tovariš Lokar najlepša hvala,! dr, Lokar: Sreče, dekleta in mnogo uspeha! Po zvočnem zapisu pripravila Nataša ♦ MOJ* MLADOST Jfe MOJ-O IGTV/^R^UJOST »O MOJE D SLO JE MOJA MLADOST Vtisni si jo v telo, . vtetoviraj jo na sosedov* nos in če se še obesiš -SVOBODA je... deklarirana, splošno priznana, povsem idealna, opredeljena, zaželena, določena, spoznana, definirana, brez vonja in oku sa - ali pa, odkrita v različnih stanjih in časih in svetovih in ljudeh in zaprta v najvarnejših zaporih, kot pocestnica človeške iluzije ........ Svoboda na šolske zvezke ha svoj■pisalnik na drevje •■ i '• na pesek na sneg <..''* pišem tvoje ime........... . ..'.■• --A- ••• / - S 'V,Q B O.D A je... Fo drobtinicah in na recept' v pravljicah zahodne demokra-cije in vzhodne samčljubnosti,.v prešpric&nih urah, prejo- . • ■ • v kanih dneh, zasanjanih .oblubah, v beli h"-, no Čeh in v ljubezni...... v rožnatem - S V 0 B O.D A je .. Nekoč. Ona in on - rožnata pentlja in rožnati ovojček se držita za roko v vrsti brezposelnih, brezpravnih,,; .nez,ažel j enih, nepomembnih,' lačnih... Oba sta pacifista in oba ljubita rož nato. Nikakor se sicer ne moreta sporazumeti o tem - ali je bila za rožnato najbolj pomembna rdeča ali bela barva? Ko se končno pripelje trolebusfse odločita - drek pa še vse ideologije, demagogije in ije! s t ' . • "■: Svoboda < .....J ' na mah o'blako,V,„ •■ . ' ' •• ! ■ . " na znoje neviht . ■ ~ 1 —i )( )■ [ . 4i' ' » na gosti,pusti 'dež pišem tvoje ime......... In tako sta rožnata pentlja in rožnati ovojček udrastla. Rožnato pentljo je še vedno skrbelo za ovojcek; ;iMoj rožnati ovojčekv; je rekla nekoliko bolj rožnata pentlja, ''lah1 kc< bi se zaposlil, brisal bi pr3h, ki se nabira na raketah in kdo ve, mogoče postaneš,še višji svetnik za brisanje praha na raketah. Rada bi se -omožila z višjim svetnikom!1' ''-Brisal bi prah'-', je jezno rekel zavoj ček. To je spoštovanja vredno delo, ki razveseljuje ves svet, saj dokler bo obstajal raketni prah; bo obstajal tudi-naš' rožnati svet!" ga je užaljeno zavrnila pentlja. -Oh, rožnata pentlja, lepa si, pojdi v kitajsko bcrdel, da boš razveseljevala" svet", jje zajedljiv zavoj ček. " Z a v o j Č e k k še enkrat poskuša pentlja.. "" \ : ■•'Ti sploh nisi zame., ker si preveč zafnana - afna afnasta in vseskozi hočeš, da te kličem - moja ljuba rožnata mašha," "'Ti, Ti, rožnati osel si pa take preveč rožnato bel, je za-hipala pentlja!" ... • Tako nista bila več,ona in on rožnata, temveč belo rožnati ovoj ček in preveč rdeča pfeiitlja. ... . •. i ■ •'.. , j Svoboda; . - ' na sijoče oblike - ■ . ... ■ . V ""''. na zvonove barv V"'- . na otipi ji vo-resnico • ' .. - pišem tvoje ime. *.,. In vse ima ba^vo svitanja. ■■ - " . Nataša Batagelj. KULTURA KULTURA KULTURA AJDOVŠČINA AJDOVŠČINA AJDOVŠČINA -.....,,,,, , „,,................... .. . -i-,.— .'.........m., h.i ... i.--'. i.n ,,. m»m»■' *> '■-h'.....»" i "ČE IMA UMETNIK NALOGO. RAZGIBATI ČLOVEŠKO DUŠO, JO POŽIVITI IN OBOGATITI Z INTENZIVNEJŠIM ŽIVLJENJEM, IN TO NALOGO NED-VO NO IMA, POTEM JE GOTOVO TUDI TO , DA NAS UMETNOST PRETRESA IN OČARJUJE -HKRATI." (Vidmar) Gledališka predstava v kulturnem domu. Za abomna in izven. Glave gledalcev so v prvih dveh vrstah dokaj gosto posejane, vendar je že v tretji vrsti opaziti, da je začelo semena zmanjkovati. Od slučajnega vetra je odvisno, če je po ostali dvorani posejana še peščica ljudi. - Kaj je po vašem razlog za tako majhen obisk gledaliških predstav v Ajdovščini? - Premajhna obveščenost„ Kulturni dom je predaleč in vanj hodijo le ljudje, ki so na predstave v njem navajeni... Gledališke predstave so elitna zadeva,.. Mladi imajo ob koncu tedna drugačne namene. Del ljudi ima ob petkih popoldansko delo. Gledališke predstave v Ajdovščini niso tradicija širšega kroga, v* ' •' .' w . <" V i Za razliko od gledaliških predstav so. katere kino-predsta-ve doka,) dobro obiskane':, vendar;^as! videz tu la.hko vara. Dejstvo je na.mreč, da je bil filmski abonma zaradi premajhnega zanimanja ukinjen in da ostajajo predstave filmov označenih s " POSEBNO' 'PRlPOROČAMO-'r še vedno minimalno obiskane, Kino tako životari le na račun komercialnih filmov in še vedno ni sprejet kot 7. umetnost, "NEZRELIM• 'GOSPODARSKIM RAZl.iERAM ;USTREZA NEZRELA DRUŽBENA STRUKTURAM' (Kidrič) Je res zaostrena gospodarska situacija in vedno slabši materialni položaj družbe lahko opravičilo za kulturni molk? Poleg gledališča in mestnega kina delujejo le še nekateri mladinski ansambli, pevski zbor, plesna skupina, društvo likovnih umetnikov, pestrejše kulturno udejstvovanje pa se za mlade obeta v mladinskem klubu (če bodo za to zagotovljeni pogoji!) "UMETNIŠKO DELO JE LAHKO LE DEJANJE SVOBODNEGA UMETNIŠKEGA INDIVIDUALNEGA DARU." (Vidmar) Individuum se lahko sam obsodi na nesvobodo, ker mu svoboda. ustvarjanja nič ne pomeni. Raje živi oddaljen od umetniškega ustvarjanja in tako tudi od problemov, na katere to ustvarjanje opozarja. Ker taku povprečnemu občanu ostajajo prublemi kulture tuji, si tudi ne prizadeva, da bi .jih razrešil. Koliko časa bo še"umetnik ostal "sumljiva oseba, maskiran človek v poltemi, potnik s ponarejenim potnim listom"? Obraz pod masko je čudovit, njegova stopnja je veliko višja kot je zapisano v petnem listu, toda kaj zato?" (Andrič) Vojka Žgavec H.VDQ HOČE VIDETI , MORA GLEDkH 6 S«C£H . BISTVO JE OČEM *jEV\DfcX>. (S.A. d'Exup£ry) MLADINSKI KLUB ' r r~r«r rn~ni.*»"iti r-n r- "Lepo je v naši domovini biti mlad, lepo je delati, še " lepše spat!" je zapisal neki moj prijatelj in s tem označil naš splošni mladinski družbeni trenutek. Pojav apatije in nezainteresi-ranosti je zelo širok pojav v naši družbi, zato se kaže^ sicer v drugačnih oblikah, tudi pri mladih generacijah. Prav Sat.o je delo nas mladincev, ki smo aktivni v 00 ZSMS v KS Ajdovščina, še težje. In vendar nam je uspelo nekaj, kar ni še uspelo nobeni generaciji do danes - uredili smo si MLADINSKI KLUB za nas in naš prosti čas. Takoj smo začeli s spletom interesnih dejavnosti, ki smo jih razdelili na štiri področja: - ŠPORT, KULTURA, VZGOJA IN'IZOBRAŽEVANJE ter ZABAVA. Ta področja smo razdelili še na sekcije, kot so: - strelski krožek, likovni krožek, dramski krožek, radioamaterski, fotu-kino klub, i .iamo glasbene ure, predavanja in okrogle mize. Pripravljamo tudi glasilo,, ki bo zapolnilo vrzel, 'ki je nastala po prenehanju izhajanja GLASU MLADIH. Organiziramo tudi družabne ure ,kjer se mladina ob prijetni glasbi druži in zabava, napleše in sprosti pa.se lahko v našem sobotnem DISCU. Podrobnejše programe s časovnimi razporeditvami smo poslali tudi vsakemu mladincu na •kito, vendar lahko že danes ugotovimo, da je mrtvilo v Ajdovščini dolgoleten pojav, saj odziv na naš poziv ni bil najboljši. Zavedamo se, da tako delo potrebuje veliko časa In truda," zato bomo . s takim delom še nadaljevali. Sam uspeh pa vedno ni odvisen le od nas aktivnih mladincev. Se"ve€no ostaja odprt problem ogrevanje. V klubu je hladno, ob 4°C je res nemogoče delati. Mislim, da je skrajni čas, da se tudi starejši občani Ajdovščine zavejo pomembnosti in potrebnosti koordiniranega dela z mladino, ki ga zahteva naš družbeni danes in jutri. Upam, da bomo v kratkem Času našli skupni "jezik, saj bo • v nasprotnem primeru vsa stvar prej ali slej zamrla in kdo ve kdaj bo mladina v Ajdovščini v taki obliki' in intenzivnosti zopet zaživela. Kdor hoče spremljati in obogatiti naše delo, lahko pride vsak četrtek ob 19. uri v MLADINSKI KLUB na sestanek 00 ZSMS, Mitja Tripkovic BITI HUJ^D Je veRCM^Ti , STEGO&Tl ROKE K SOXu, ČEPRAV JE &OOCE TfcKO "Dkl-Eč, TAKO KJEDOSEGLJIVO VISOKO. PRIJATELJ, GLOBLJE POGLEJ! ALI NE VIDIŠ, ODKOD TE NOVE. .. SILE? ŽIVLJENJE SE DRAMI V NIŽAVAH, KI SO SPALE. OČI SE ODPIRAJO, IŠČEJO LUČI, ROKE SE IZTEKAJO, IŠČEJO CILJEV." Malo narodov je najti v Evropi, katerih nacionalni obstanek je bil izpostavljen tako težkim zgodovinskim preizkušnjam kakor naš, slovenski, ko je bil vsakič znova in vedno usod-neje razkosan. Danes se ob prebujanju neofašizma in neoko-lonializma znova uveljavlja mišljenje, da so narodni interesi zgolj fikcija in je narodna ideja le pretveza za tire s-niČevanje materialnih interesov, česar ne moremo zanikati. Razraščanje neofašizma in nekolonializma pri naših sosedih povzroča, da nas uvrščajo v kategorijo malih narodov. Naše narodno vprašanje tako postaja vse bolj politična "gonja za priznanje vsaj legalnih pravic narodne manjšine. Je bolj proti prebiranju in preštevanju, ki ne vodi v nikakršno hu-manizacijo ljudskih odnosov, zato tudi ne v poenostavitev, temveč v čisto diskriminacijo. Zamejci so v stoletjih raz-narcdovalnih pritiskov pokazali, da so Slovenci, da so Jer-manovo seme, katerega koleno je od kosti, da ne poklekne, če je taksen ukaz ali pritisk. Prilika nam kaže, da slovensko narpono vprašanje ni le lokalni problem, temveč člen v verigi nasprotij, ki prežemajo svet. Zato je potrebno in nujno, da zanemarimo svoja notranja nasprotja ter nastopimo kot homogena skupnost. Slovenski narod je vseskozi obremenjen z zgodovinsko dediščino, ker so ga obravnavali kot krdelo hlapcev in dekel. Že obdobje kmečkih uporov pa nam je pokazalo pravo naturo slovenskega kmeta, ki se je boril za svojo lastno pravico. Skozi socialno tovarištvo pa se je izoblikovala kal narodne zavesti, Politična povojna svoboda je omogočila dokaj demokratičen pluralizem različnih pogledov na svet in zgodovino. Danes smo priča nekakšni predpustni maškaradi, v kateri bi radi nekateri slovenski Veleumniki spravili slovenski narod, vse mrtve in žive Slovence. Igra bolj spominja na reševanje kcsmate duše, ki naj bi spravila peklenske muke narodovih izdajalcev z zgodovino in časom, "NE BELE KRiZANTEME NA OGOLJEN FRAK; RDEČ NAGELJ NA KAMIŽO-LO! NE BOJ SE,NAROD SE NE DA OSLEPARITI, NE DA SI ZAVEZATI OČI!" Slovenija na križišču Evrope je bila vedno zemlja, kjer -> so se stikala različna politična gibanja, ki so na žalost večinoma našla tla plodna. Lahko bi rekli, da so Slovenci zelo politični, ega pa se na-žalost bolj zavedajo drugi, J. ki izrabljajo slovenske politične strasti v. svoje namene. Slovenska zemlja je bila v zadnji vojni priča bratomorne, morije, v kateri so se sproščale vse slovenske politične zablode. Nikomur ne moremo odrekati pravice, darae bori za svoje ideale, ki pa že so.mi po sebi niso pojem za nekaj dobrega. Boj za ideale je velika stvar in tudi smrt zanje izgubi svoj dokončen pnmen. Ostaja ideja, za katero so se borili, ker je ne polepša ali pogrša nobena zgodovinska ma-hinacija. Zaradi krvi, ki je tekla, Slovencev ne more spraviti nobena kamnita soha in ne napis na njej - PADLI ZA DOMOVINO, oe prej pa se moramo vprašati, s kakšno pravico ■drezajo v smrt, ki je res za vse enaka; mogoče zato, da bi prekrili smrad trenutnega gnoja. Slovenski narod je že toliko pretrpel, da mu niso potrebne nikakršne eksivicije za narodno.spravo, ki jo vodijo, veleumi* na kamižolah katerih se bujno goji malomeščanski osat! KAJ ZATO, ČE PRIHAJA POMLAD V VIHARJU IN POVODNJI! IZ TE ČRNE* NAPLAVINE BO VZKLILA BUJNA RAST! Slovenska kultura, kulturniki, učitelji in drugi razumniki so bili in ostajajo narodova hrbtenica. Svojevrstno slovensko hlapčevstvo se še kaže ...... v XjŠl tvoje roke sq~pesek. i '■'^f In t vo j e ro \ Ti. Ttoje i vJ kamere ga te je zbudilo £ovo>jutro. ........-i ?t>#'— Dan ^»-začenja "J"', g obodni. . ■ —j . .... H • . " r !.: f • 1 • I41 končuje s-'težo tvojih; .rok-; , \ in&tifcj&tkp 3V- -j j Poniknil boš vanjo | . i z' pi%fcz*flna s.ifo^ih misli. ; ; ; 1 v . ..X, ...... In tezo t^eeed, v ki vd^fajo -k tebi.. """•' _ 1 7„.;, ti . In jfc tebe. Zadfedil si cvetje. j i TT 1 ■ t Jutri' bo nedelja; ; 'Tvoji obraz je igra časa. Ujel.; si se vanjo. j •">;Sedkj? si sam svojh, svobo"da. [ Svofoipot. In svoje iskanje. .... j Morda-vboš nekjč nek«č našel to, kar iape^o vSi ;. - samega sebe. '-v t Ajra Pogačnik IZVIR Glasilo Srednje gradbene šole Veno Pilon Ajdovščina Številka: 3 Šolsko leto 1984/85 Glavni urednik: Vojka Žgavec Uredniški odbor: Nataša Batagelj Vida Baje Marjetka Krapež Darja Pavlič Ajra Pogačnik Mentor zgodovinskega krožka: prof. Lojze Likar Likovna oprema: Ajra Pogačnik Tomaž Brovč Matjaž -^etrič Gortnar Maruška Mentor: prof, Zdenka Blažko ^ L /j a c u / v »m j| i J NASA MLADOST STAo HAJ <>.<, 2IAŠ EUZUK UASA MLADOST ... i " Kriterij raz vračanja na st are In mlade na morajo biti leta, niti ne ohranjenost, Edini liri "Serij j t? lahko člo veke vet notranjo a t? njegova srelost* dolovrd ©len, sla po ustvarjalnosti in izvirnosti. Zato imeti malo let ae ne pomeni biti MLAD, Mladost je dograjevanj o nedokončeaega, načenjanje novega, iskanja edinstvenega in nepopravljivega, je neprestano dviganje, kljub padoera. Smo mi MLADI ali 1« MLADOLETNI? Priložnost, ea potrditev in dokaz svoje mladosti nismo imeli le v sinočnjem litorarno-zabavnem večeru in donaSnjem praznično-delavnem dnevu (o teh dogajanjih, vam tudi poročamo), Ž® nekaj tednov prej je čakal predal na vaša. ustvarjanje.« Po odzivu bi lahko sklepali, d a smo prej institucija onemoglih kot pa institucija mladih, polnih energije in delavnega zagona,, liaS izziv >3 predalom ste lahko razumeli na več načinov, odvisno od vaue zrelosti in sposebnoeti dojemanja« Tos da smo s pradalom zaslužili celo pest drobiža, pa Se krepko malico po vrhu, si lahko vsak razlaga po svoje. Ostaja p? dejstvo, da je na Soli večina ljudi nedejavnih, oziroma dejamih le v izživljanjih pod parolo: "ZAKAJ PA 113, SAJ WS BO NIHČE VEDEL, DA OSLI TO JAZ o«." Da Izvir Se zdaleč ne usiha in da je lahko hiter in aktualen, smo vam želeli dokazati tudi v današnjem prazniku, saj ste lahko v živo prisostvovali njegovemu naetanku. Ue to« Tistim, ki so dokazali svoje mladoat čestitamo ob njihovem ' •.. prazniku« * * • • ORiSDHIbKI C^BOft o £ W> • 1 t— OB DNEVU MLADOSTI -i ' " t- , \ / v. ! v , s.. .. ' , V y V V , ■ -i • "' / '' ' 1 \ i 4ti 1 i' [ i \ j i i;/ ) / ' i - i \ c ( 1 \ / ^ ' 1 ' V/ 7 I //// v*V"t|f da so u-".] %% \ W \j f | \ ;" f\r , U- ■ f! •• / \\ \'N, ' l/ jf i / \ /Hi - .->/ 1 U- K fju -f J>. -'f C5 > s?/. /Y>i<ŠJa / / ' tirvija tift/rc; * ^UAi.-- U A-'h f K •> vw ' / bi kolika asiste&G*? i»©3,i v tadi tista sredo imeli na urnika zemljepis« Že :v>s dopoldan sme bili zelo no mirni, ' smo se vsi po vrsti ostli našega profesorja« Imeli sme odmor zadnji uri slovenščini« Vsi smo zc sedeli za mizami in listali po zvezkih, ko se je moj sošolce a vsj silo dvignil in stekel v omaro, ki je bila postavljen? .ob severni steni razreda« Tiho zaprl vnsta omare?, 7 tistem hipu je pri "al v razred vedno strog, tisti dan pa tudi zelo jezen profesor« Vsedel se je za kateder in povlekel redovilnico« V razredu jo nastopila smrtonosna t J. sina« Pri sebi pa smo se vsi smejali, naj eno vedeli, da imamo enega sošolca v omaria Profesor se je sprehajal po redovalnioi -n poklicali "Ros-, pridi k tabli„" Vsi smo okameneli in čakali, kdaj bo Rosa stopil u.z omare« V tistem trenutku p-* ga je sključenega v omari prijel krč v .nogo« Nehote se je naslonil n< vrat** omare in omara jo zgrmeia po razreda. Profesor, mi sleo do je < o * tros, je stekel proti vratom in kričal t "Potres, potres,n Mi pa smo oobrali sošolca in omaro ter 39 se potem valjali od smeh-♦ saj kaj takega so prav gotovo ne zgodi v«>k d«n* Andrej Koritnik 1«b o! tevOCTIl- i ČOl-U - v MorvtejE-:' •1-j"?- auUL ji- /HiCc 'Ufr&l /nu^-VL I 0 hCLjf -^UsfcSL <7 t/ ČLc r' / VAM te f^ AE £>0\.&O , '"UO.vO ' ' „ 1 isrtA-rO -iTO eot-Ato . , . ^ AI^ i ' o . t i' "' -.i- Zf- ' - K"' . . C"' - * VSI VSE ZA KAŠ IZVIK, DA BO RES NAŠ IN RBS IZVIH!" Kaj zanimivega se je nabralo v našem "izKivnera" predalu? Nekaj že NA PEItiEKj Mi v domu nismo zadovoljni s h3aam>j ker slabo kuhajo* Želeli bi, da bi se kaj izboljšalo ln da bi dobili malo več hrane in pijačea Za to* kar plačamo, bi bilo lahko boljšat saj jemo samo trikrat in še to ni nič* Prosim, da bi ukinili polento in golaž... Maj o USenec prvega letnika: "Prijatelj mi je pripovedoval, kako je bilo z njim pri ari kemije. Vrtel se je na stola, tako cla je stol škripal, Tovariši ica vpraša razred: "ICdo se vrti?" On odgovori: "Zemlja." Tovarišica gleda vedno bolj debelo in vpraša: "Kdo je to rekel?" Prijatelj .pa se hinavsko smeje in ji odgovori t"Galileo Galilei." Martin Praoek 1» b Imeli smo uro matematike. Tovariš razlaga nalogo« Učenec se dvigne in vprašaj "Lahko grem na "WC"?" Tovariš ga ne razume« Obrne se proti razreda in recej "Se Strinjate?!" N. N« Športne dejavnosti današnjega dne so razdeljene na žensko odbojko in moški nogomet; Bo načrtu naj bi se ekipe pomerila po "sistemu izpadanja"f najboljši par ekip pa bi se uvrstil v finale in saigre odločilno tekmo pred publiko« Kako pa se stvari.~ resnici odvijajo TO?, BOMO? "Ha j prej bi pohvalil to obliko praznovanja dneva raladoe*^ predvsem zato* ker je to prvič, da so s® učenci lahko sami odločili, v katerih dejavnostih bodo sodelovali. Tako smo dobili ekipas ki se odlikujejo po kvaliteti in borbonoetic Pri odbojki sodelujejo štiri Soaeke ekipe: 3> 6» 4, 4. dr, in. mešana ekipa šole.. Tekme potekajo v res športnem vzdušju« gledo borbenosti sem tudi zadevo!jea0 Favorit?,,0 s Po nojem mnenju je tc ekipa 4« b ," Selektor moških ekip in tudi igralec JGGii BRATIHA: "Pri Logometu sodelujejo tri ekipe: ekipa GOBI, domska in šolska ekipa, Žal se kljub obljubi tekmovanje niso udeležile mladinska ekipa i* Vipave , dve JLA ekipi, predvsem pa smo razočarani nad ajdovskimi študenti , Ti so kljub sinočnjamu sodelovanja na kul t uma - zabavne m večeru dane i? zatajili, Favorite o* bo verjetno šolskp ekipa3" iVaienja publike (v glasnem so zdaj to le igralci) so o vzdušju na tekmovanju deljena: na eni s 'rani pohvalna, na drugi pa kritična na račun športnega boja. napetosti med ekipami •» Razpoloženje je morda pri nogometu še ssnpano, upamo pa-, da se bo Izboljšalo v finalu, ko jih bo bodrila širša publika« Zmaga naj NAJBOLJŠI! vrvor* J-^tAo AasUcuri /J^AcanvJ^ ^vsivLit -far. kfit&ifta.. ^oc^tof? fKVO/tifjO c^ta. A fa-l^tA^LO /loluUVHA. /Oj&sr^ i»^j/u. to A LIKOVNIKI i IDEJA P INK FLOYDOV MALO DRUGAČE In kako so je vse skupaj začelo s tam risanjem in pisanjem pO zidu? Ideja je padla na sestanku mladinske organizacije in bila z navdušenjem sprejeta - tudi med učitelji«, Sprva smo mislili, da bi bilo dobro narediti mozaik v travi pred Šolo, pa se je vse skupaj zapletlo s kamenčki, ker se jih menda težko dobi. Vilijeva ideja je menda bila, da bi lahko narisali 3oeno Pink Floydov malo drugače. Začetek je doberf zid z odprtinami, kjer bodo risbe na temo "razloži si sam", (Žuto) Nekaj metrov proč stojita tov. ravnatelj in tov. Mikučeva. Ko sem ju vprašala za mnenj s t sta samo skomignila z rameni® "Jas ne vem nič. Meni niso niš povedali. Jaz samo gledam in ;.pam, da bo to zda;! boljše, kot ao bile tiste čačke prej." Stalin budni mentor je tov, Bavčar5 ki jim je svetoval pri izbiri barv in jim pomagal pri kompoziciji in tehnični izvedbi. Sicar pe ladi on ne pove veliko, razen to, da likovniki ustvarjajo prosto» Delajo seveda v delavnih oblekah, s čopiči v rokah barvajo, Mrl jo in črtajo. Pravijo, da jim manjka le glasba, ki poveva del vno torilnoet. (Glasbe ni, ker na šoli ni elektrike.) Ko jih opazujem? se -ni zdi vse skupaj neverjetno. Je mogoče, da imamo kljub vsej pasivnosti na naši šoli toliko mladih ustvarjalcev? Te slike bedo pove/ ale odnrtost naše šole in zmanjšale občutek utesnjenosti »"To "jo ostal V. ep spomin na generacijo, naslednja slika bo l;ihko izdelek na t generacije,", je še rekel tov. Bavčar. Vida Baje 3» dr 4 i FO TO FOTG FG 20FC SOFO TOFO TGFO 20FG TOFOTOFO TOK) SOFO 2CK> SGffOVC FO TO Današnji dan naj bi spremljala tudi skupina fotografov In ga primera "oTekovečila" u fotereportažo* Ta naj bi ostala trajen »pomiti in opomin prihodnjim rodovom nadobudnežev nase Šole, da 03 KUKAJ lahko ustvari, da 30 ustvarjati lepo, prijetno, zanimivo,,, Toda! Toda zgodilo se je drugače, Kljub M120 prijavam" je organizator ostal tudi edini izvajalec« Tov, Predor TomažiČ je v objektiv ujel likovnike pri njihovem delu, spremljal je nastajanje Izvira in upo&tne tekmo* Fotografije naj bi svoje mesto našle tudi v Izviruo Toda obstaja ee en TODAI Kot vemo, je za vsako dejanje potre" energija0 V tem primeru električna* Danes jo na naši soli ni* (Včasih teta Bloktrika odide na dopust,) Če elek rika bo»bodo tudi fotografije, S tem se krog IF stavkov sklene. Ostaja pa navdušenje nad množično udeležbo, V strahoviti gruči se je množica pulila za. fotoaparat, zato bomo prihodnjič previdnejši Vprašali se bomo, koran ga ponujamo in se žele po tehtnem premisleku odločili, DARJA 2A.VLIČ JEmo TI UUSkDEU V^O^IGO OD U^M^C/AJ^ . . ^ BOS o V , t v ^' fdo lou fc \ Kk. L^r rv S/ i ,; usti boj ob »ačetku je bil£> uji/f; navdušencev in radovednežev," k Klavdij,"ko pa sam iskal ca tekmovanje, to ni nihče in vil." Pravih koraj&iežev :h mojstrov ni biiOo Kljub vsemu (.grajo aoh že cel do polten, ?ndai- bolj na prijateljski ravni, ► lahko igra vsak* ne da bi Vil javno razglašen ssa anitigovalca poraženca* V Šahovski *ob< j mir, tišina* skonoentriranost ir llaljujooe razpoloženje, ki včasih skalijo prišle©! * svojimi |imi vpraoanji - ena izmed njih sem bila. tudi jaz., 'Jed Sahisti i,i zmagovalca ne bomo imel!., Ineli pa bomo dober občutek, da so |ai sahiati preživeli prij ten dopoldan« VIDA BAJC U B B B R I a1 E 9 Č B IMATE U u I T O GLAVO! Bil j« zelo elegantno in Intimno-24» 5 ob 8h - kulturni večer v ožjem sestavu *» nastopajoči in pol sabomioe, ki j a s seboj privlekla 3e vse svoje potomoe3 da o po imajo uege in navo.de "izvoljenega ljudstva učencev", Celotanski bonboni so tako osIn dni! Jto splošno veljavnih sakonih je aaš skupen kulturni večer (klub ajdovskih Študentov, post družboslovcev in sekatet) propadal Ponudila se vara je priložnost}in to ne prvič, da brusite sobe in kratite čas z odstavljenimi resnicami o neumnosti in nespametnosti vsakršnega dela in sploh zanimanja »a kulturo ali kakšne drugo nousmerjeno delo v reprodukcijo bodoŠih rodov« Vendar dragi moji, postregla vam bom ae z eno prastaro resnioo -mi, ki smo "kulturoikovali", smo uživali od mraka do jutra«, Tako, sedaj so menda ve - kdo bi bila lahko žrtev«. Ker pa grešnik navadne čuti krivdo ali vsaj moralnega maSka(brez glavobol«) in tega očitno ni, bi prvi dol povesti lahko zaključili z ugotovitvijo - zločin :ai bil storjen, volk je sit in kozo aela ali pa kosa je koza in volk je volk,,,«,*vse je relativno. drugi delt Organizacijo tega "propadlega masovnega zlo'ina" je bila slabo. Odpovedala je informativna in reklamno služba* ioleg tega pa se tudi. ni vedelo - kdo je šef. Kako je s kolektivno odgo\?oraostjo pa že vest «»»»5jti da človek nima sto rok tudi,»*«,., Na žalost pa ste vsi, ki ste to prebrali(berete)9 bili podvrženi pra »ju glave. Sploh se ne zavedate, da je to enkratna priložnost;, da dobite nekaj zastonj. —' /i ^ ^ -M* a dovolite? takšni umiti in po osani ste res lepi in čeprav se ., trg, v svoji mladostni enkratno« t i tako BOJITE (ne, ne branite se j j nič ne storite zoper to.***) se zgodi, se zgodi..,« iTATAUA PREDAVANJE OB DIAPOZITIVIH redavsl je tov« Stane Žolnik iz Savinjske doline9 ki nam ga e priporočil predsednik OK ZSMS. 2 diapozitivi je bila pred-tavljena Indonezija - predvsem otok Borneo« To je otok, na aterera živi 200 različnih plemen, med njimi so najŠtevilnejši bani in Kajani$ ki se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom,lo-om in ribištvom« Kapitalistični svet je prodrl tudi v ta podeč ja$ otok je surovinska baza za Nemčijo in Japonsko, obe ržavi od tu izvažata ogromno lesa® Ljudje so tu pošteni., na-pjeni džungle, vedno pripravljeni gostiti o a otokom Borneom je bil predstavljen tudi otok Celebes, otok iv;;ih orhidej in orangutanov« Tu živi pleme Toradžov, zemlja e bogata« u.! ovita je %!ova Kaledonija s koralnimi grebeni, vendar pa še edno ostaja francoska kolonija in prebivalstvo bo potrebovalo e veliko časa, d9 bo postalo neodvisno« Spoznali smo Avstra-ijo, deželo koral, kjer prevladuje privatna lastnina in so netje bogataši« Ha žalost je ta močno prisotno delovanje usta- ev, ki so t>c iojni emig.ri.rali v to državo. v poznali smo svet, ki ga sami najbrž ne bomo nikoli obiskali. Marija Koren 4« dr Kaj se sgsdi., '»s s® nekdo v ratra^u z il&da aa-jm oknc? DAJ ITArHEJ IN ODGOVORI! ZAKAJ J 2 TISTA VRBA TAKO BDLO-ZJLEJIA? - Impre e i j a-po s 1 e di <}a zima, * Pišem referat za sociologijo* « Ker imam barvno slepoto, - Vrba je obvodna rastlina, Sklanja se k vodi} njeno zelenilo Je bledo i kot is i ga izprala vola., - Tisto sploh ni vx"oe,s -- Ker je tako od vedno in bo tako ostalo» - Ker je vrba najlepša prav v taki barvi! (a na 2a lost ni vrba1 ... Očitno se še ni zavedla pomladi? - Hišniku se je polilo preveč bele barve,., - Te trditve so iz logično filozofskega stališča "ganz alles: narobe, Svet je samo v nae in je torej vrba lahko le v barvi možganov dotičnega* ki jo glade > Jaz jo vidirt koderlo jsasto! - Ker po zakonih logike veljal če je belc-zelena, ne more biti zeleno»bela, Vzroks konzerviranje v 5asu zimskih oiklonakih valov in premajhna možnost odtalitve v konvekoijekih padavinah. - Taka barva je posledica premajhnega števila kloroftlnih srne v ras tj J ni o - Ko bom gledala "ta pravo" vrbo* bora razmišljala tudi c tsra» če se mi bo dalo! - Vrba je vrba in vse je drevo $ iz tega sledi; drevo»vrba, - Pa smo res filozofsko premaknjeni? na to da je ta vrba priredno zložena is aodredne krošnje (veje listki) in dfebla, ste pa pozabili! ^ " "—— w • - t I i / l > X —- - s A i \ i - - f i l t » -C mm jc' & — j* prosojno krhko. Nočna modrina 00 pptlivm v šmmtmc einjinoo Tako blizu je, da bi segla z rok? in odloaila IcoSček zase«, Nekoč bom storila ta6c„ i • • Veselil aliSin je Sati fttera vrata, tfrozeče c vili j o. ran*n mod njimi se vooa in liSe moja stopala. Samo še korak, Ne, nočem videti prepada onkraj njih! Ogenj je že davno umrl, I»e De pepel prekriva besede, ^oje roke , hočejo čisto studenonico, da se v njej potopijo do d»ac Pirsti se bodo prepletli kot vitke jegulje in pregnali tomo* IJe morem zbosati, 1'riklenjena sem na prag, Kot ujetnik se preetapljam v krogu. Vrtim se s svojo kroglo v naročju«, Ne bi želela, da mi zdrsne iz rok, pade komu na nogo* To boiio AreveČ je bolesti na svetu* liada bi majhen, čisto neznaten sončen prostor« da postavim svoj uotor» Hočem ograj, nobenih zidov, ne letal, da bi me varovalac Poznam moža, ki jo srečen, Njegov vonj je pradaven, vonj po aprhneli zemlji in žitu, po prostranih daljavah« Isvil se je iz krila zemlji, vanjo se vrača vsak dana Toda on ne ve za milijone, ki stradajo, za vojnea ki pustošijo svet, za vse drebne spletke in Xa2is ki greni jo nase dneve, iijogovi koraki ne poznajo negotovostiSrečen je v ji nevednostia Povejs kakune barve so moje oči? Ne, rjave* Sive? Ko je ob~ lačno in se pripravlja k dežju* so sive. Kadar blisk prapara nebo, se v njih. raz beži j o rumene pege. Ko sonoe sije, v a jih oznanja zelenje, Torej ne veo0 Ne bom dovolila, da krog postane moja edina resničnost«. Pretrgala bom verigo in stopila iz kroga, lioje roke niso stroj, ijo le del mene. So posoda, ki daje obliko mojim mislimo Lahko si kamen, Lrhko si ptica, Lihko si zver in lahko si človek, A če ai, bodi to tit Kamen je razbil moj obraz na vodni gladini. Ptazpršil se je v srebrne kapljioe slike in ugasnil na penastem obrežju-. Ostal je le kamen« Bel* ploščat prod* Skozi globino mojega obraza pada proti dnu. Umazana, skaljena je voda* Bele alge so vznemirjeno varalovale, Njegove sluzaste čase slutijo uničenje» Vzcvetele bodo poslednjič 'r vetru. Nova semena bodo vzklila iz njih0 Valovi ao oe razbežali« Vodna gladina se umirja v zaliva in mi vrača podobo* Tu sera* Se vedno jaz* In modrina neba nad menoj* Tako blizu je, da bi segla z roko in odlomila košček« Nekoč bom storila to*B» Oprav ni vzletelo nobeno letalo njanih las In je ni dohitel če noben val novo plime, oapra"' jo bila vremenska napoved ugodna in monsunskih vetrov s aevers Se ni bilo pričakovati, je nekaj vsf-f ene izdajalo njeno nedostopno mirnost; oči so ji uelestele preglasno« Da bi jih utiuala, je gozdove trepalnic »pustila k obrežjem spodnjih vek. Gol eo se ne jile mlačne vlage in se niso več hotele odpreti8 Obstala je slepa ;jredi toka ovojih 'elja, S katero od njih naj,. najpuj spregovori? čutila jih jes kako z i ii'Sejo oprimkov na \ j enem telesu, kako si hočejo z rokami izboriti votop v vežo med i liinl in velikimi možgani ter tom pritisniti na ustrezen gumb««.,, ?>akaj na more ničesar videti, vse pa občutiti? 2akaj raje niče,«« 1 ne občuti lav vse vidi? .... I / • | t i *7 ISo samo njeno .Željo take? . tmo one nosijo pod nevestino tenčioo Ivcovin pajčolan? So si ob .1 j gumijaste škornje samo zaradi dežja bil zato, da bi aa njenerr telesu pustile zanimivejše sledove? 2&kaj ne odidejo t Zakaj 2 i spoznajo da bi bila rada sama h svojo samo to ? ; / . y ■ ■ : Trva sprememba« T;i. jo je razna!s skozi oklepe svojih vek,- je bila ta, da se je sko*ii kotlf & med trepalnicami izmuznila do zenic belo*rut»cn£v; svetloba.-, Fr'- v' je ^rddlrala zidovo njenih rdsli in pognala za npr t i 1^-iila, da so vzletela iz njenih las. Vk* je postalo avetl&-<*nui tavnoto ' ja"mbraje odpreti polk*ia r.ame sebe, tc 'zaiijo- fci bile orodaja. Bila je zmaga In predčasen prihod monsunskih veito^ •• ' VOJKA modro neskončno steklo, razpoka infra ž a r e n j a , telo obloženo /6 pramodro skrivnostjo , z oklepom alg, s sledjo vonja soli in školjk, nemo in zaprto oko, skledo, n a p o 1 fl j/f z ribjimi solzo, mreža nedozive pasti, deviški Pjia b vseh vetrovnih r slep dotik neskončne prostranosti,, griva vseh mojih f u g , budnost krika, , L nesiarasla pot Ta j o 1 i či vi jeor-1 ctuo z - . .jčUjž ISPG ŠE PiOMi-ADi . POLETJk (O ,,i£6BJi iN) '^iMfl - LETO V $C OCO • . si. s: .sooce v ve/oi , v —» >— MOČD& S>,az:r , .cV/ i VEC.M D& pO UlrJŠfc? , r-žl "io iOPi v. —• ' _ - . t ^ 1 - - «ži \cm\ i y\/io i \ teAtko hto 4934-/85 i \ \ ) s^p / /p v* fjeV V v K , ^ ^