
Gospod me je poslal evan§eli oznanovat ubogim,
ozdravljat te,kteri sopotertega serca. Luc.4,18

; JHj °g je po svoji nam nezapopadljivi
r§pmodrosti vsakemu človeku odločil en
stan — eno delo, — ktero naj oprav¬
lja njemu v slavo, sebi in svojemu bližnjemu
pa v zveličanje. Mende je mili Bog meni
io nalogo odločil, da Vam, ljubi moji Slo¬
venci! pišem molitevne bukvice. In, res
ne vem in ne znam boljega,- zlasti v’da¬
našnjih toliko zbeganih časih. S svetim
Jakobom kličem: „Molite eden za dru-

žega, da bote ohranjeni 44 . (Jak. 5, 16.)
In s svetim Petrom: „Č'ujte, ker hudič,

vaš zopernik, hodi kakor rjoveč lev okoli,
in iše, koga bi požerl 44 . (L Pet. 5, 8.)

Namen teh bukvic pa ni sama moli¬
tev. Da sem se lotil tega dela, so vzrok
sv. misije :  kteri so se v kratkem času

i *

tolikanj prikupili vsem Slovencem. Da bi
torej sad sv. misijona bil bolj gotov, da
bi naukov, pri sv. misijonih prejetih, nikoli
ne pozabili, sem ob kratkem popisal vse
nar imenitniši resnice, ktere se navadnje
pri sv. misijonih bolj na tanko oznanujejo.
Posnel sem te spise iz lepih bukev, ktere
je spisal učeni oče Anton Merk.

Bog daj svoj blagoslov! in Marija,
naša ljuba Mati, naj sprejme v posebno
svoje varstvo vsacega, kterikoli bo te
bukvice bral ali brati poslušal. In moja
pila prošnja je le še ta, da se vsak v
svojih molitvah, saj z enim zdihljejem spo¬
minja tudi mene, naj bom še živ ali že
mertev. „Molimo eden za druzega, da
bomo ohranjeni 44 .

V Dragatušu, 27. mal. travna 1869.

Sveti misijon.

„Pfl;isijon" je ptuja, latinska beseda in
pomeni poslanje in „sveti misijon" pomeni
poslanje Božje. Bog je že od nekdaj —
že v starem zakonu, pošiljal delavce v
svoj vinograd. Izraelcem je pošiljal pre¬
roke, ki so izvoljenemu ljudstvu oznano-
vali njegove zapovedi, ter ga opominjevali,
kako zvesto naj jih spolnuje. Poslednjič
je Bog poslal svojega edinorojenega Sina
Jezusa Kristusa, ki je oznanoval ljudem
nebeške resnice, in ko je bil preveliko
delo odrešenja doveršil, je ukazal svojim
aposteljnom iti po vsem svetu in oznano-
vati sveti evangeli, in to je bilo imenitno
poslanje Božje, „sveti misijon". Kako
skerbno in s kolikim trudom, pa tudi kako
koristno so to delo doverševali, nam po¬
pisujejo sveti očetje vseh stoletij. Sveta
katoliška cerkev, kakor skerbna mati, vedno
pošilja svoje duhovne po vsem svetu,
oznanovat zveličanski nauk, in to je „sveti
misijon".

Pa čemu posebni misijoni nam, ki
smo v katoliški cerkvi zrejeni, ki imamo
vedno oznanovavce prave sv. vere? Tako
bi morebiti kdo vprašal. Pa glejte, ljubi
kristjani! Izvoljeno izraelsko ljudstvo je
vedno imelo svoje duhovne, ki so učili in
darovali 5 pa vender je Bog od časa do
časa pošiljal preroke, ki so Gospodovo
zapoved nekako ponavljali; tako pridejo
tudi misijonarji v keršanske fare, da po-
terjujejo nauke sv. vere in vnovič vnamejo
vse verne k zvestemu spolnovanju njiho¬
vih dolžnost. Zato v kratkem času nar
imenitniši resnice svete vere razkladajo,
imenitnost večnega zveličanja pred oči sta¬
vijo, žalostne nasledke človeških hudobij
živo popisujejo, verne k keršanski popol¬
nosti napeljujejo, jim molitev in pogostno
prejemo sv. zakramentov, kakor nar ime¬
nitniši studence Božjih gnad, priporočajo,
ter jim tako vse potrebne pomočke ker-
šanskega življenja kažejo. — Gotovo je,
da prihod misijonarjev, nove in nena-
vadnje slovesnosti, vsakdanje pridige in
premišljevanja nar tehtnejših resnic svete
vere, ktere domači dušni pastir v tako
kratkem času in tako na tanko dopovedati
ne more, potem: dolgo spovedovanje, ne-

navadnji shod ljudstva, zares ginljiva in
očitna prošnja pred sv. Rešnjim Telesom,
punovljenje kerstne obljube, izročevanje
preblaženi Devici Marii, blagoslov in po-
stavljenje misijonskega križa, sveti in obilni
odpustki.... vse to mora giniti serca vseh
pričujočih, to mora grešnika pretresti in
predramiti, mora mlačnega prebuditi in
dobrega poterditi. To uči vsakdanja skuš¬
nja. Povsod, kjerkoli so bili sveti misi¬
joni, so se spreobernili zastarani grešniki,
so se poboljšali zanikerni zaničevavci sv.
vere, so zapustili hudobni svoje krive pota,
so raztergali nečistniki svoje pregrešne
zaveze, so popravili pohujšljivci svoje stor¬
jene hudobije, so se spravili očitni so¬
vražniki, so poravnali krivičniki storjeno
škodo; z eno besedo: keršansko življenje
je vnovič oživelo; ljudje se bolj živo za¬
vedajo svojega poklica, zavoljo kterega so
na svetu.

Namen svetega misijona so
tedaj tri besede:

Reši svojo dušo.

Da boš pa ta namen dosegel, ti je
potreba vediti sedem poglavitnih naukov,
ki so zapopadek svetega misijona.

/

L „Kaj pomaga človeku, če ves svet
pridobi, svojo dušo pa pogubi ? Ali kakošno
menjo bo človek dal za svojo dušo

(Mat. 16,26.) Zato premisli in pre-
v d a r i:

1. Da te je Bog zato vstvaril, d a bi
njega spoznal, častil, ljubil, njemu služil, in

2.  tako svojo dušo zveličal.

Duše pa ne boš zveličal,

1. ako se ne boš smertnega greha
varoval;

2. ako ne boš dolžnosti svojega stanu
zvesto spolnoval; in

3. ako ne boš po katoliški veri živel.

Po katoliški veri pa ue boš živel,

1. ako ne obudiš večkrat vere, upa¬
nja in ljubezni j

2.  ako ne opravljaš vsaki dan saj
kratke jutranje in večerne molitve;

3. ako ne hodiš k službi Božji;

4. ako v svojem času ne prejemaš
sv. zakramentov;

5. ako ob nedeljah in praznikih brez
velike sile delaš;

6. ako te dni nisi spodobno pri službi
Božji;

s

7 .  ako te dni nočeš besede Božje
poslušati ;

8. ako te dni po pivnicah in drugod
pohajaš.

II. „Ako rečemo, da greha nimamo,
. . . resnice ni v nas“.  (I. Jan. 1, 8.)

Bog ti pa grehov ne bo odpustih

1. ako se svojih velikih grehov no¬
češ čisto spovedati;

2. ako svojih grehov ne obžaluješ;

3. ako terdno ne skleneš greha in
grešne priložnosti se ogibati;

4. ako svojim razžalnikom ne odpustiš;

5. ako po krivici pridobljenega ne
poverneš, če ti je, in kakor hitro ti je
mogoče.

III. ,,Ocl tacih del vam napovem, da,
kteri take reči delajo, ne bodo kraljestva
Božjega dosegli 11 .  (Gal. 5, 21.)

Tvoji na vad n j i grehi  so  pa:
Preklinjevanje, prevzetnost, nečistost, tat¬
vina, pijanost, pregrešna ljubezen, posvetne
razveseljevanja, opravljanje.

P rekli  nj  e v a n j e je: 1. samo na
sebi gerd greh; 2. hudičevo delo; 3. se že
tukaj večkrat strašno kaznuje.

Nečistost je: 1. pregreha, ki osra-
motuje in ognjuša človeka; 2.  oskrunja
kristjana; 3. zapeljuje v druge grehe; in
4. je široka cesta v pekel.

Tatvina  je:  1. velik nepokoj za
sedaj; 2.  strašna teža za kedaj; 3. v
smertni uri pa vzrok večnega pogubljenja.

Pijanost  je:  1. mnogokrat vzrok
kervavih pretepov in celo ubojev; 2.  po¬
konča človeka na duši in na telesu; 3.
pokonča cele družine; in 4. njen nasledek
je nekeršanska smert.

Pregrešna ljubezen  j e:  1. vzrok
nevrednih spoved in Božjih ropov; 2.  splo¬
šno pohujšanje nedolžnosti; 3. nakopava
prekletstvo Božje celim rodbinam; 4. je
vzrok pogubljenja staršem, kteri svojim
otrokom ali poslom kaj tacega dopušajo.

Posvetne razveseljevanja:
J. velikokrat spravijo cele družine na be¬
raško palico; 2.  so velikokrat vzrok so¬
vraštva in nevošljivosti; 3. more keršanske
čednosti.

Opravljanje  je:  1. greh, ki ga
ljudje brez vsega premislika delajo; 2.  ki
ga malokdaj prav obžalujejo; 3. ki ga
vedno zagovarjajo; 4. pa malokdaj popra¬
vijo in malokdaj popustijo.

11

IV. „Kteri pa obstoji do konca, bo
zveličan“.  (Mat. 10, 22.)

Pripomočki k stanovitnosti
so pa: 1. Misel na srnert, ki pride, pa
ne veš ne kdaj ne kako; 2.  misel na sodbo,
ki le Bog ve, kako se bo za te izšla;
3. misel na pekel, ki vekomaj terpi; 4.
misel- na nebesa, kjer je vse dobro doma.

V. „Kdor hoče za menoj hoditi, naj
zataji sam sebe, naj vzame svoj križ nase,
in naj hodi za menoj“.  (Mark. 8, 34.)

Tele čednosti moraš imeti:
1. Poterpežljivost, ki vse prenaša; 2.  po¬
nižnost, ki se vsem podverže; 3. čistost,
ki vse posvečuje; 4. ljubezen, ki vse po-
žlahtnuje.

VI. „Kdor cerkve ne posluša, naj ti
bo kakor nevernik in očitni grešnik“.  (Mat.
18, 17.)

Pred vsem si prizadevaj:  1.
Zjutraj in zvečer moliti; 2.  ako ti je mo¬
goče, vsaki dan pri sv. maši biti; 3. več¬
krat sv. zakramente prejemati; 4. večkrat
besedo Božjo poslušati; 5. Jezusovo pre¬
sveto serce častiti; 6. otročje ljubiti in ča¬
stiti preblaženo Devico Marijo.

12

VIL „ Človek malo časa šivi 1 '-.  (Job. 14,1.)

Zato ne pozabi: 1. Da le enkrat
živiš, pa ne veš, kako dolgo; 2.  da boš
le enkrat umeri, pa tudi ne veš, kdaj, kje
in kako? 3. kakoršen boš umeri, takoš-
nega te bo Bog sodil ; 4. in kakor te bo
Bog obsodil, boš obsojen na vekomaj. „V
vseh svojih delih se spominjaj svojih po¬
slednjih reci, in vekomaj ne boš grešil 44 .
(Sir. 7, 40.)

Obiskuj večkrat sv. misijonski križ;
spominjaj se lepih naukov, pa ponavljaj
terdne sklepe svoje. Moli pred misijon¬
skim križem, na priliko: „Ponovljenje

kerstne obljube 44 , po obhajilnih molitvah.
Ali pri pobožnostih k Bogu Sinu št. 5.
„Prošnje k peterim ranam Jezusovim 44  —
„ premišljevanje Očenaša 44  št. 14. ali za
duše v vicah: „Molitve k Jezusovim pe¬
terim kervavim ranam 44  ali ,,k prelivanju
Jezusove Kervi 44  i. dr.

-—

13

_A_.

Kratek

misijonskih pridig.

Resnobne besede vsakem« grešniku.
I. Namen človekov.

v

4jlovek ni zato vstvarjen, da bi tu na zemlji
nektere leta živel, potem pa poginil, kakor
neumna živina. Njegov namen dalje sega — v
neskončno večnost. Na to zemljo je le zato
postavljen, da bi Boga, svojega stvarnika, čigar
podobo na sebi ima, spoznal, ljubil, častil in
zato enkrat zveličan bil. Ako ima človek vedno
ta svoj namen pred očmi, in pozemeljske dobrote
le tako in le zato vživa, kakor in ker mu po¬
magajo, ta namen doseči, on dela za zveličanje
svoje duše, in zadobil bo plačilo, kterega ni
vidilo nobeno oko, ni slišalo nobeno uho in ga
ni občutilo še nobeno človeško serce. Ako pa
ta imenitni in edino pravi namen v nemar pusti,
in svoje serce navezuje na to zemljo, dirja za
nečimernim razveseljevanjem, iše zakladov, ki

14

jih rija konča in tatje pokradejo, pozabi Boga
spoznavati in ljubiti — oj nesrečni, gorje mu! —
čaka ga neznansko terpljenje v večnem po¬
gubljenji.

Zveličanje neumerljive duše je torej nar
imenitniši, edino pravo delo, ktero mora človek
tu na zemlji opravljati.

1. Nar imenitniši;  ker so nasledki
toliko imenitni; večni blagor ali pa večno gorje;
in ako to delo enkrat zanemariš, ga vekomaj —
nikdar nikoli več popravil ne boš. In pomisli
svoje odrešenje. Bog je svet tako ljubil, da je
poslal svojega edinorojenega Sinu, da bi rešil
naše duše. S predrago ceno, pravi sv. apostelj,
smo odkupljeni. Torej vpraša naš Odrešenik
sam: Kakošno menjo bi človek dal za svojo
dušo ? Glej Jezusa, svojega Zveličarja, kako se
na sramotnem križu, med razbojniki v strašnem
terpljenji z grozovito smertjo bojuje. Pa zakaj?
Da bi rešil dušo tvojo. Zato on, nar svetejši,
nar čistejši tako neznano terpi, vso svojo kri
prelije in umerje. Poglej in premišljuj toliko
tisuč mučenikov, ki so v pervih časih keršanstva
serčni, veseli šli v grozovito terpljenje, ki so jih
trinogi natezali, bičali, žgali, križali, jim glave
sekali; in to vse, da so pravo vero spoznali, pa
svoje duše rešili. Glej in premišljuj toliko tisuč
spokornikov, ki so zapustili starše, otroke in
prijatle, ter se podali v neznane pušave, kjer so
ojstro ojstro živeli, da so le svoje duše rešili.
Poglej toliko kristjanov, ki se vedno zatajujejo,
si marsikaj pritergujejo, da bi le zveličanje svoje
duše si zagotovili. Ali poglej in prevdari celo

17

sicer hitro približa, pa tudi njegova jeza, in v
grešnike se njegov serd ozira. Ne odlašaj k
Gospodu se spreobemiti, in ne odkladaj od
dneva do dneva; zakaj njegova jeza naglo pride,
in ob času maševanja te bo razdjal". (Sir. 5,
4 — 10.) — In, ali veš? si li zagotovljen, da
boš pred smertjo še čas imel, prav obžalovati
svoje grehe? ker brez tega si na vekomaj po¬
gubljen. V starosti, praviš, boš za svojo dušo
skerbovati začel. Kje imaš pa pismo svoje sta¬
rosti? Kdo te je zagotovil, da se boš res po¬
staral? Veš, da se je marsikdo zvečer zdrav
vlegel, pa se je v večnosti prebudil. Koliko jih
je mertvud zadel, koliko jih je voda pokončala,
koliko ogenj požgal? Meniš, da se tebi kaj ta-
cega nikakor pripetiti ne more?

In če se tudi res postaraš. Ako zdaj le svetu
služiš, le svojemu mesu, svoji poželjivosti strežeš;
misliš, da bo to tako lahko, se temu popolnoma
odtergati ? Kolikor več let si ločen od svojega
Boga, in kolikor bolj pregrešno živiš, toliko
dalje si od njega; potem pa, ko bodo tvoje moči
obnemogle, ko se bodo tvoje kosti že tresle,
hočeš, to predolgo pot od hudiča do Boga na
enkrat preskočiti? Nar lepši leta svojega živ¬
ljenja hočeš darovati svojemu slabemu na¬
gnjenju, svoji razuzdanosti, slabe ostanke, smerd-
Ijive smeti svojega gerdega življenja pa hočeš
svojemu Bogu podati ? Jih bo li Bog sprejeti
hotel ?

„S strahom in trepetom delajte za svoje
zveličanje", nas opominja sv. apostelj. Angelji
so padli, naši pervi starši so grešili, David in

spomin. g

18

Salomon sta padla, kaj nas to ne napolnuje s
strahom? kaj nas to ne uči, kako lahko se tudi
nam kaj tacega prigodi? kako lahko tudi mi
zgrešimo pravo pot? Zares tresti bi se mogli,
ko premišljujemo, da je veliko svetih pa tako
hitro, tako globoko padlo in na vekomaj se po¬
gubilo. Ko bo pravični komaj obstal, kako se bo
še le grešniku godilo?

Glej torej, da pred vsem drugim skerbiš
za zveličanje svoje duše. Pazi in čuj, vadi se
v čednostih in v molitvi. Vse, karkoli misliš,
govoriš in delaš, naj bo obernjeno le v Boga!
Posvečuj vse svoje djanje in nehanje le Bogu,
da boš vreden zato prejeti večno plačilo.

2. Vrednost časa.

Bog je postavil človeka na to zemljo, ter
mu je dal prosto voljo in potrebno pomoč, da
zamore spolnovati vse svoje dolžnosti, in si tako
pridobiti večno zveličanje. Ako pa zanemarja
ta namen svojega dobrega Boga, si nakopava
večno. pogubljenje v peklenskem ognji. Pervi in
nar iinepitniši pomoček, ki ga nam Bog da, da
bi dosegih večno zveličanje, je zlati čas. Zares
imenitni, dragi zaklad! „Trenutek časa velja
toliko, kolikor Bog sam; ker človek z enim
trenutkom v ljubezni ali saj v obžalovanji svojih
pregreh si lahko pridobi dopadajenje Božje in
s tem večno zveličanje, zedinjenje z Bogom sa-
mim“, uči sv. Bernard. „Spominjaj se svojega
stvarnika v dnevih svoje mladosti, preden . . .
otemni solnce in lue“, nas opominja Pridigar v

19

svetem pismu. (12, 1.) Ko bodo pretekle leta
našega življenja in bomo stopili na prag ne¬
znane večnosti, o takrat nam ne bo vse bogastvo
te zemlje prav nič pomagalo, ne nam življenja
podaljšalo. Ta misel nas mora spodbauati, da
te male leta svojega življenja dobro in sveto
preživamo, da delamo za zveličanje svoje duše,
„preden pride noč in delati več ne bomo mogli 11 .
Ko bi mogli svetniki v nebesih še solze točiti,
pač bi se mnogi britko zjokali, da so zamudili
marsikteri trenutek, v kterem bi si bili lahko
višji stopnjo v nebesih prislužili. Na tisuče —
na milijone jih vpije v peklenskem brezdnu:
Oh, zgubljeno življenje! oh, zapravljeni čas! oh,
zanemarjene leta! v kterih bi bili lahko svetni¬
ki! — Oj, ena sama ura! oj edini trenutek! —
Pa to hrepenenje pogubljenih ne bo na vekomaj
nikoli uslišano, ker zapravili so čas, ki jim je
bil odločen.

Kako nezapopadliivo slep je zares človek,
ki tako lahkomišljeno zapravlja čas, ki toliko
veljavo ima! Pa poglej, o človek! Ta zaprav¬
lja svoj čas, ki je na svoje njive, na svoje
vinograde, natvezel svojo dušo, na Bo< u, in na
zveličanje svoje duše pa je pozabil. Drugi za¬
pravlja svoj čas z odertijo in goljufijo; tretji z
nepotrebnim govorjenjem, z igro in razveseljeva¬
njem, z lenobo ali zapravljanjem svojega pre¬
moženja. Oj, nesrečni bedaki! zdaj, zdaj bo
vaš čas pretekel! Premislite, da bo treba enkrat
od vsaeega trenutka ojster odgovor dati; po¬
mislite pa tudi, da vsaka ura je lahko zadnja
vašega življenja. Ako bi tudi več sto let živeli,

3 *

20

bi bilo to čisto malo, ko bi si v tem času ne¬
besa zaslužili; torej sv. Avguštin pravi: Da bi
večna pokora ne bila predolga, ko bi človek ž
njo Boga gotovo pridobil.

Zastonj si bodo na smertni postelji neumni
otroci tega sveta nazaj želeli zgubljeni čas. Za¬
stonj bodo zdihovali: Le še eno leto, le še en
mesec, le še en sami dan! Oh, koliko bi takrat
marsikdo dal za en teden, za en dan, da bi le
svojo vest bolje vrediti zamogel!

Spoznaj torej, o preljubi kristjan! ne¬
skončno ljubezen Božjo, ki ti še daje čas, v
kterem zamoreš zveličati svojo dušo. Ako si
še mlad, in te mika sladnost posvetna ter ti
goljufivo narekuje, da je še čas, da boš pozneje
še začel Bogu služiti, o spominjaj se žugajočih
besedi sv. pisma, ki pravi: „Išite Gospoda,

dokler se najti da". „Bodite pripravljeni, ker
Sin človekov bo prišel ob uri, ki se je nar manj
nadjate". „Iskali me bote, pa me ne bote našli".
„Ker ste me zaničevali, ko sem vas klical, se
bom smejal vašemu pogubljenju 1 '. „Kakor tat
po noči, bo prišel dan Gospodov". Spominjaj
se bedastih devic, ki so spale, ko je ženin pri¬
šel; pa so jim bile nebesa tudi zaperte. Ali
premišljuj lenega hlapca, od kterega je Gospod
na nagloma tirjal račun, pa ga je za nepridnega
spoznal in v vnanje teme vergel. Spominjaj se
figovega drevesa, kterega je Gospod preklel, ki
ni imel sadu, akoravno še čas obiranja ni bil.
Tako bo preklel tudi njega, kterega je z mno¬
goterimi gnadami klical, z mnogoterimi navdih-
ljeji opominjal, pa se mu je le vedno ustavljal.

21

Ne slepi samega sebe, kakor da bi to noben
greh ne bil, ako čas tratiš z opravili, ki za
večnost nobene veljave nimajo. Delavci, od
kterih nam pripoveduje sv. evangeli, tudi niso
nič hudega storili, ko so čas tratili, pa Gospod
jih je ojstro grajal. Vsaki trenutek, ki ni za
Boga obernjen, pravi sv. Avguštin, je na večno
zgubljen čas. O koliko drazega časa, le pre¬
misli, si že zgubil z nečimernimi željami, z na-
sitovanjem svojega poželenja, z razžaljenjeni
svojega večnega Boga! O kdaj si že zaslužil,
da bi te bil Bog vergel v peklenski ogenj, pa
glej! še ti daje čas, da bi se ž Njim spravil,
svoji duši kaj pridobil in jo večno zveličal.
Nikar ne odlašaj, ne mudi se; morebiti je tvoj
čas pri kraji — morebiti že jutranjega dneva ne
bo več za te !

3. Gnada Božja.

Noben človek iz svoje lastne moči ne|
more hiti zveličan. Zato pa Bog po svoji ne¬
skončni dobroti k temu daje svojo pomoč vsa¬
kemu človeku, ker je vse za nebesa vstvaril.
In to pomoč imenujemo gnado Božjo.  In le
tisti, kdor dela s to gnado, bo dosegel svoj
namen. Je pa posvečujoča in delavna
gnada.  Posvečujočo zadobimo pri vredni spre¬
jemi sv. zakramentov. Ta ostane v nas, dokler
je s smertnim grehom ne preženemo. Sveti
Tomaž pravi: da je ta gnada veči dar, kakor
vsako drugo darilo, ki ga kaka stvar more spre¬
jeti, ker človeka nekako vdeležuje Božje nature.

22

Ona nas stori prijatle, otroke Božje, deleže sv.
nebes; ona zališa našo dušo s toliko mikavno
lepoto, da dopade Bogu in svetnikom. Ona je
tista vez, ki nas uboge pozemeljske červe veže
z Bogom, s stvarnikom nebes in zemlje. Ona
je gotova zastava večnega zveličanja. In ker
zamoremo ž njo Boga samega dobiti, je tako
rekoč cena Božja, vredna toliko, kolikor Bog sam.

Delavna gnada  je tista pomoč Božja,
s ktero zamoremo kaj dobrega storiti, pa ni
tako neprenehoma v nas, kakor posvečujoča
gnada Božja. Ona obroduje v nas pobožne ob-
čutljeje, zveličanske misli, vse dobre navdihljeje,
kteri nas spodbadajo, da delamo dobre Bogu
dopadljive sklepe in doprinašamo svete djanja.
Ona razsvetljuje naš um, podpira našo voljo,
da spolnujemo vse to, kar koristi našemu zve¬
ličanju. Vsaka, še tako mala, delavna gnada je
neskončne, nezapopadljive vrednosti. Sam sv.
Duh nas s to gnado uči, opominja, tolaži in po-
terjuje. Ona je seme, iz kterega rastejo Božje
in djanske čednosti v našem sercu. Ona vodi
človeka proti nebesom ; ona vterjuje pravičnega
v ljubezni Božji. Nar manjši delavna gnada je
več vredna, kakor zamaknjenja ali pa skrivne
razodenja. Zakaj te ne pridobivajo človeku no¬
benega zasluženja, tudi ne plačila, uči sv. Pavel;
one le povzdigujejo veličastvo Božje, in druge k
zveličanju vabijo.

Sv. Bazili, sv. Jeronim, sv. Ambrož, sv.
Avguštin in drugi, učijo, ter se opirajo na sv.
pismo, da je Bog vsakemu človeku odločil neko
število grehov, ktere mu odpustiti hoče,- in ko

23

se to število dopolni, ni zanj več usmiljenja.
Keki učenik pravi: Je število, je teža, je mera
pregreh, ktera se ne sme dopolniti, da Božje
usmiljenje zanj ne neha. In kakor se človek z
vsakim grehom ustavlja tem Božjim gnadam,
tako je tudi število, je teža in mera gnad, s
kterini' človek delati mora, ako noče pogubljen
biti. Ako človek ene ali druge gnade porabiti 1
noče, mi bo morebiti še tretja ali četerta dana, I
potem pa nobena več ne. In kakor si z eno v
dobro obemjeno gnado zaslužimo mnogo druzih,
tako tudi zanemarjenje ene same gnade naše
serce oslabi, in mi bomo enkrat ojster odgovor
dajali ne le od te zanemarjene gnade, ampak
tudi od vseh tistih gnad, ki bi jih bili s to 1
gnado lahko pridobili. Včasih stoji vse na tem,
da se . človek vda notranjemu navdihovanju tudi
v nar manjših rečeh, da se zatajuje v nar
manjši stvari. Marsikteri grešnik, ki je v svojem
življenji brez števila hudobij doprinesel, zadobi,
še na smertni postelji gnado spreobernjenja le
zato, ker je storil morebiti le enkrat eno dobro"
delo, ktero je v Božjih očeh veliko vrednost
imelo. Ako bi bil takrat zanemaril gnado, ktera
ga je k temu dobremu delu napeljevala, bi bil
na vekomaj pogubljen.

Zdaj veš, preljubi kristjan! da gnada Božja
je tista edina in predragi pomoček, s kterim si
lahko večno zveličanje zaslužiš, če le sam hočeš, j
Pa kakor ti je potrebna k temu gnada Božja,
ravno tako potrebno je, da s to gnado delaš.
»Bog te je vstvaril brez tebe; brez tebe pa te ;
zveličal ne bo“, nas uči sv. Avguštin: „Ne

24

prejemaj torej zastonj Božje gnade“, te opo¬
minjam s sv. aposteljnom. Rabi jo; in ne za¬
klepa,] ji svojega serca, temuč vbogaj in delaj ž
njo, kakor te nagibuje. — Lej! tam nesejo k
grobu mladenča, ki si je z razuzdanim življenjem
prikrajšal svoje dni, in na misel naj ti pride:
Tako greh plačuje svoje služabnike. — Zdaj
slišiš pridigo, ktera te opominja, zapustiti to ali
uno nevarnost, raztergati grešno zvezo, popu¬
stiti pohujšljivo govorjenje, bežati pred slabo
priložnostjo. — Zdaj te zopet kaj op mini, kako
kratko in negotovo je življenje, ksko nevarna
nagla, neprevidena smert, ali kake potrebna ti
je pokora! — Zdaj te opominja tvoj spovednik,
zdaj zopet tvoj prijatel. Zadene te časna ne¬
sreča ter ti kaže, kako nečimene so posvetne
dobrote in bogastvo. Pa spet vidiš pobožnega
človeka. Vest ti pravi, kolikošen razloček je
med teboj in med njim; vest ti pove, da hodiš
po napačni poti. Spet te nekaj žene, da bi temu
ali unernu kaj dobrega storil Na enkrat te na¬
pade huda skušnjava, pa notranji glas ti naglo
svetva, kako se moraš vojskovati, da stanoviten,
nedolžen ostaneš.

Lej! vse to so gnade, ktere ti Bog v tvoje
zveličanje ponuja. To so gnade, s kterimi mo¬
raš delati; gnade, od kterih bo Gospod enkrat
ojster odgovor tirjal od tebe. Veliko let je
morebiti že preteklo, v kterih si svoje serce na
ta svet navezano imel; veliko let si morebiti
bil suženj pregreham in razuzdanosti; leta in
leta si morebiti zanemarjal vse navdajanje Božje,
si se ustavljal gnadam Božjim in zdaj, v tem

25

trenutku, ko v teh bukvicah bereš, kako ime¬
nitna je guada Božja, kako potrebno je, da de¬
laš s to gnado, zdaj te neki notranji glas opo¬
minja, da bi vender že enkrat zapustil mlačno,
pregrešno življenje in da bi nastopil pot resnob¬
nega, resničnega poboljšanja. To je glas Božji,
morebiti — morebiti zadnje opominjevanje. če
to zaveržeš, in tudi še zdaj ne ubogaš; ob! je
lahko mogoče, da se ti vrata Božjega usmiljenja
na vekomaj zapahnejo.

Skleni torej, preljubi! in sprejmi ta glas
Božji. Je morebiti zlati klep na veliki verigi
gnad, na kteri visi zveličanje tvoje. In ta gnada,
ako ž njo stanovitno delaš, ti bo pridobila veliko
drugih gnad, ki ti bodo pot popolnomasti lahko
in prijetno delale! —

4, Smertni greh.

Smertni greh je tisto zlo ali hudo, ki po-
ropa naši duši posvečujočo gnado Božjo in jo
večno pogubi. Smertni greh je prostovoljno pre-
lomljenje Božje postave v veliki reči, in prav
za prav je upor zoper Boga, zaničevanje nar
višega Gospoda. Bog je naš stvarnik, naš Go¬
spod in naš Kralj, po pravici torej tirja, da
smo mu podložni vsi. Človek pa, ki smertno
greši, tako rekoč pravi: Ne bom ti pokoren,
tvoje povelja zaničujem, za tvojo prijaznost mi
ni nič mar, tvojih dobrot se ne spominjam in
tvoj serd zasmehujem; raji te žalim, kakor da
bi svojemu poželenju ne stregel, raji grem proti
peklenskim mukam, kakor da bi tvoje zapovedi

26

spolnoval.—Preljubi kristjan! morebiti te groza
obdaja pri tem bogokletstvu? Pa dobro pre¬
misli in prevdari, če ravno ti tako ne delaš.
Lej! Bog ti pravi po notranjem glasu, ki ti ga
je v tvoje serce vsadil: Zapusti to osebo, s
ktero pregrešno živiš. Ti pa s svojim djanjem
praviš: Tega nočem. On te opominja, da ne
hodi v kraje, v hiše, v nevarnosti, iz kterih
nisi nikoli brez dušne škode prišel; ti pa še
vedno tje zahajaš in tako djansko kličeš: Tega
zapustiti nočem. Bog ti pravi: Nikar nečisto¬
sti ne uganjaj, nikar se ne pijani, nikar ne pre¬
klinjaj, nikar bližnjega ne žali, daj krivično
blago nazaj; ti pa praviš: Tega ne storim! —
O pregerda nepokoršina! In kdaj se tako vzdi¬
guješ zoper svojega Boga? Tisti trenutek, ko
te on z dobrotami obsipa, ko ti zdravje, hrano,
oblačilo in toliko druzega dobrega pripravlja in
daje. In s čim ga žališ? S tistimi darovi, ktere
'ti on iz gole ljubezni daje, s svojim umom, s
svojo prosto voljo, z vsemi svojimi udi. Pa
zakaj ga zaničuješ? Zavoljo pešice ječmena,
zavoljo koščeka kruha, zavoljo hitrominujoče
sladnosti, zavoljo čisto malega dobička. Oh,
kako težko mora deti tvojemu Bogu tako djanje,
tako počenjanje! Nikdar ti ni nič žalega storil;
le z dobrotami te je obkladal, in ti ž njim huje
počenjaš, kakor s svojini naj večini sovražnikom.
O kolika hudobija! kolika nehvaležnost!

Dobro premisli! v serce si vtisni! Vse,
karkoli so pravični imenitnega in dobrega in
časti vrednega storili, vse to Bogu ne more
tolike časti skazati, kolikor mu je odtegne en

27

sam sin črtni greh; ker djanje svetnikov je kon¬
čno, razžaljenje s smertnim grehom pa je ne¬
skončno. Zato pravi sv. Avguštin: ,,Bolje bi
bilo, da pogine nebo in zemlja in vse, kakor da
bi se Bog žalil in če tudi le z enim odpustlji¬
vim grehom 11 . In neki drugi učenik pravi:
„Božji Sin občuti pri pogledu greha več bole¬
čin, kot so jih napravile vse rane njegovemu
telesu 11 .

S smertnim grehom se človek Bogu za¬
meri in umori svojo dušo. „Vaše hudobije vas
ločijo od Boga 11 , pravi sveto pismo. Bog greš¬
nika pogledati več ne more, tako gerd je za¬
voljo greha v njegovih očeh. Grešnik ga draži
in žali sv. Duha. Kajna je Bog uklel in že tu
na zemlji obsodil; vesoljni potop je pokončal
svet; ogenj in žveplo je padlo na nečiste mesta;
goreče kače so pokončale veliko nepokornih
Judov; Savel, Jezabela, Antijoh so bili hudo
kaznovani; vsa izraelska vojska je bila potolčena
le zavoljo Ahanove tatvine; petdeset tisuč ljudi
je bilo zdajci morjenih samo zato, ker so skrinjo
zaveze nespoštljivo pogledali. In koliko imamo
druzih zgledov, ki nam kažejo, kako močno
Bog greh sovraži in kaznuje. Milijonov angeljev
je zavergel brez usmiljenja na vekomaj zavoljo
enega samega greha. Abraham, Mojzes, Elija
so bili prijatli Božji; pa ne oni, ne kteri drugi
pravični bi ne bili nikoli zveličani, ako bi bili
umerli v  v smertnern grehu.

Še drugi nasledek smertnega greha je dušna
smert. „Duša, ki greši, naj umerje 11 , pravi sv.
Duh v svetem pismu, in sv. Pavel pravi: „Pla-

-28

čilo za greh je smertri. Življenje dušno je po¬
svečujoča gnada Božja. Ako pa smertno grešiš,
prejenja to življenje, in smerti enak je tvoj stan;
tako, da, dokler si v takem stanu, ti za nebesa
čisto nič ne pomaga, 'ne molitev, ne post, ne
milošnja, ne pokorjenje. Vender naj te ta ojstra
beseda ne odvrača, tudi v stanu smertnega greha
dobrih del opravljati. Sv. Tomaž pravi, da v
takem stanu storjene dobre dela vsaj časne do¬
brote služijo grešniku in ga pripravljajo k gnadi
spreobernjenja.

Smertni greh pa napravi grešniku tudi
strašno življenje, ker vest mu ne da nobenega
pokoja več. „Kteri hudo delajo, se bodo tresli
in strahu trepetali 11 . Červ, ki vedno grize, vestni
glas, ki vedno očita in kaznuje, ogreni grešniku
vsako veselje tega življenja. Ako premišljuje
pretekle leta svoje nedolžnosti, se mora jokati;
ako premišljuje, kaj ga čaka v prihodnosti, se
mora bati; ako se ozira proti nebu, mu pravi
neki notranji glas: Tam gori je Bog, ki te so¬
vraži ; ako se ogleduje po zemlji, se mu do¬
zdeva, kakor da bi slišal pod seboj pokati ogenj,
in si misli: To je peklenski ogenj, ki je meni
pripravljen. Vsaki glas mertvaškega zvona, vsak
merlič, ki ga nesejo memo njega, ga spominja
smerti, sodbe in neznane večnosti. To je na¬
sledek smertnega greha.

Oh, preljubi kristjan! Dobro premisli vse
to, in ko bi bil v skušnjavi še grešiti, nikar ne
reci: Se bom že še pozneje spokoril in spo¬
vedal. Bog ti lahko popred pošlje hudo smert.
Na tisuče jih vpije in tuli v peklu — tudi oni

29

so se spokoriti mislili, pa smert jih je nepre-
\idoma zgrabila in v pekel pahnila. Zato raji
stori terclni, sveti sklep, da hočeš vse časne
nesreče, tudi smert raji preterpeti, kakor Boga,
svojega nebeškega Očeta, le še z enim smertnim
grehom razžaliti in s tem svojo dušo na ve¬
komaj pogubiti. „Raji smert, ko smertni greh“.

5. Odpustljivi greh.

„Le eno je, pravi po pravici sv. Krizo-
stom, česar se je na tej zemlji treba bati, in to
je greh, naj bo že kakoršen koli hoče. Greh je
edino zlo, in vse hudo ni nič v primeri z gre¬
hom “. Na pervi pogled se nam dozdeva, da ni
toliko zlo ali hudo odpustljivi greh, od kterega
tu sv. Krizostom govori, ker duše naše ne umori,
nam tudi prijaznosti Božje še ne vzame. Tode
ta dozdeva popolnoma zgine, če bolj na tanko
premišljujemo, kako gerd je tudi mali greh v
očeh Božjih, in kakošno in koliko škodo nam
napravi.

Dvojna versta odpustljivih grehov je. Ene
delamo v svoji slabosti zavoljo spačene nature,
in od teh pravi sv. pismo: „Vsaki se večkrat
spodtakne“, potem: „Ako pravimo, da greha

nimamo, sami sebe goljufamo in resnice ni v
nas“. In spet pravi: „Pravični sedemkrat na

dan pade“. Drugačni so grehi, ki iz nekake
hudobnosti izhajajo, ktere prostovoljno storimo,
in od teh je tukaj govorjenje. Take grehe de¬
lamo, če smo radovoljno raztreseni pri molitvi,
če smo nespodobni v cerkvi in zaspani pri

30

službi Božji, če smo premalo skerbni nespodob¬
ne misli od sebe odganjati; če smo nepoterpež-
ljivi, proti drugim čmerni; če kaj nečimernega
želimo, če radi drugim dopademo, in svoje lastne
hvale išemo, če smo radovedni, če druge pre¬
malo spoštujemo in. se jim posmehujemo, če
smo leni in neresnični v malih rečeh, če smo
komu odnagnjeni itd. Vsi ti in taki grehi so '
veliko zlo, zlasti če v  jih večkrat ponavljamo in
iz navade delamo. Ž njimi žalimo vsegamogoč-
nega, večnega, nespreminljivega, neskončnega
Gospoda tega časa in cele večnosti; žalimo ve¬
ličastnega kralja vsih angeljev in ljudi; žalimo
svojega ljubeznjivega Boga in Očeta; zaničujemo
edinorojenega Sinu, ki je iz gole ljubezni do
nas do zadnje kaplje prelil svojo kri; žalimo
tudi svetega Duha, ki prebiva v naših sercih,
pa nar manjši hudo neskončno sovraži. „Z nar
manjšim grehom, pravi sv. Tomaž, žalimo ne¬
skončno veličastvo Božje; namesto, da bi spol-
novali njegovo presveto voljo, se mu ustavljamo;
namesto, da bi mu služili, ga zaničujemo; na¬
mesto, da bi njegove svete zapovedi spolnovali,
jih zaničevaje prelamljamo". Nar manjši odpust¬
ljivi greh je razžaljenje Božje, in v njegovih
presvetih očeh je neskončna gnjusoba. Oh! edina
ta beseda: „Razžaljenje Božje", bi nas mogla

s strahom in z grozo navdajati. Zakaj, z vsa¬
kim grehom, tudi z nar manjšim, pokažemo, da
minljive reči više cenimo, kakor nar svetejšega
Boga. Z vsakim grehom Božjemu neskončnemu
veličastvu nečast delamo, se zoper vsegamogoč-
nega Gospoda nebes in zemlje vzdigujemo, nje-

31

govo večno dobroto in ljubezen zaničujemo, nje¬
govo nezapopadljivo usmiljenje zametujemo, svojo
černo nehvaležnost kažemo in krivico delamo
1  njemu, ki bo enkrat grehe vesoljnega sveta so¬
dil po vsi pravici. Ko bi prav spoznali, kako
neskončno veličasten in svet je naš Bog, pa
kolike reve in uboge sirote smo mi, potem bi
3 le prav zapopadli, kako gerdo in zaničljivo
lo je vsak tudi odpustljivi greh; potem bi tudi
spoznali, da, ako bi nam tudi mogoče bilo z
naj manjšim grehom vse bolezni, vse sovraštva,
vse brhkosti in nesreče človeške odverniti, vse
uboge duše iz vic rešiti, in vse pogubljene iz
pekla v svete nebesa prestaviti; bi Bogtodjanje,
če tudi še tako lepo in veličastno, vender kot
neznansko gnjusobo sovražil, ker je neskončno
svet. Spoznali bi, da bi bilo bolje, da bi se
zemlja, solnce in mesec, da bi se ves svet po-
derl, kakor pa, da bi bil Bog na priliko z naj
manjši lažjo razžaljen.

Drugi, imenitni vzrok, zakaj se moramo
tudi odpustljivega greha bati, je, ker nasledki
njegovi so podobni nasledkom smertnega greha,
če so tudi manji. Dvojno škodo, časno in dušno
nam napravi. Zavoljo enega radovednega po¬
gleda je bila Lotova žena z naglo smertjo ka¬
znovana. Zavoljo malega nezaupanja ni šel
Mojzes v obljubljeno deželo. Judovsko kralje¬
stvo je bilo zavoljo Davidove nečimernosti s
strašno kugo kaznovano; Oza je bil nanagloma
umeri, ker je bil le svojo roko stegnil proti
skrinji zaveze; Ezekija je bil zavoljo nekolike
ustrežljivosti tujim poslancem do tretjega rodu

32

kaznovan; dva in štirdeset otrok so divje zveri
raztergale zavoljo zaničevanja Božjega preroka,—
Z vsakim majhnim grehom si nakopavamo časne
kazni; in če se tukaj zanje ne spokorimo, če
tudi v gnadi Božji umerjemo, jih bomo plačevali
v vicah, kjer je terpljenje tako strašno, tako
veliko, da se mu naj večji bolečine, naj hujši
britkosti na zemlji primerjati ne dajo, in kjer
je en sam dan enak dolgemu dolgemu stoletju.
Bes je, da odpustljivi greh nas popolnoma ne
loči od Boga, pa odteguje nam sčasoma njegove
posebne gnade, terga njegovo prijaznost z nami,,
da nam svojih posebnih ljubeznjivost ne skazuje,
da nas bolj poredkoma usliši, če ga kaj prosimo.
Bes je sicer, da nam oblačila posvečujoče gnade
ne poropa, pa lepoto, blišobo njegovo omadežva,
nas slabi, odvračuje posebne pomoči, ktere toli¬
kokrat potrebujemo, nas stori mlačne, lene v
molitvi, v doprinašanji dobrih del; nam jemlje
tolažbe, notranje veselje pri sprejemi sv. zakra¬
mentov, ter nas sčasoma pogrezva v neko ne¬
varno vnemarnost za zveličanje naših duš; nas
vedno bolj in bolj odteguje od nebes, in nas
pripelja, da sami ne vemo kdaj, k breznu več¬
nega pogubljenja, In če smo že na kraji tega
brezna, oh, kako malo je še treba, da se vanj
pogreznemo?! Po pravici se odpustljivi greh
imenuje most do smertnega greha. Gospod je
enkrat v prikazni sv. Terezii pokazal strašan
kraj v peklu, kamor bi bila prišla, ako bi ne
bila svojih odpustljivih grehov opustila. Ne Ču¬
dimo se temu. Sv. pismo pravi: „Kdor je v

malem nezvest, bo kmali tudi v velikem",

33

in „kdor se malega ne varuje, se sčasoma po¬
gubi". Nihče ne postane nanagloma hudodelnik,
ampak če večkrat hudo dela. Majhen, večidel
nič pomenljiv je začetek, strašan, neznansk pa
je konec.

Zapiši, vtisni si to resnobno resnico glo¬
boko v svoje serce, ljubi kristjan! in nikdar ne
misli, da odpustljivi greh je le kaj majhnega.
Bral, slišal si, kako neskončna gnjusoba je v
Božjih očeh, koliko škodo tebi napravlja, in v
kako strašno nevarnost te postavlja. Skerbno
čuj torej nad seboj in nad svojim nagnjenjem.
Premaguj se in zatajuj se! Varuj se vsake še.
tako majhne laži, lahkomišljene norčije in pro¬
stovoljnega raztresenja v molitvi, in lenobe v
službi Božji, spolnuj na tanko svoje dolžnosti in
varuj se čisto vsega, kar bi ti vest očitati mogla.
Ako bi se ti pripetilo, da v take pregreške po
nesreči zopet padeš, hitro se ponižaj pred Bo¬
gom, prosi ga, dati odpusti, da si ti kaj hujšega
ne zgodi. „Nikoli grešiti, pravijo, je angeljsko,
včasih grešiti, je človeško; svoj greh hitro ob¬
žalovati, jekeršansko; v grehu terdovratno ostati
pa satansko". Prosi pa Boga za gnado in raz¬
svetljenje, da bi vsako naj manjši zlo hitro spo¬
znal in srečno premagal.

6. Pokora.

Pokora je tista čednost, s kfcero greh v
sebi zataremo, svojega duha in svoje serce hu¬
dega odvajamo, za storjene grehe pa sami sebe
prostovoljno in pravično kaznujemo. Kdorkoli

Mis« »pomija. g

je bil tako nesrečeu. da je oblačilo nedolžnosti,
pri sv. kerstu zadobljeno, s smertnim grehom
f.snadeževal, se mora pokoriti, ako noče na ve¬
komaj pogubljen biti. Tega te prepriča sv. pismo,
cerkveni učeniki, pa tudi lastna pamet. „Če
pa krivični za vse svoje storjene pregrehe po¬
koro dela, in vse moje zapovedi dopolnuje in
prav in po pravici ravna: naj živi in naj ne
suneije! Nobene njegovih storjenih hudobij se
ne bom spomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je
delal, naj živi". (Eceh. 18, 21, 22.) Ako pa
pokore ne storimo, bomo padli v roke serditega
Boga, to je, njegova ojstra pravica nas bo v
večni ogenj vergla. V svetem evangelij beremo
toliko od križev, terpljenja, posta, solz in zata¬
jevanja. Jezus mnogokrat pravi: ,.Delajte po¬

koro 1 -— če se ne bote spokorili, bote vsi po¬
gubljeni". Kdo in kaj je grešnik? vpraša Tertu-
lijan ; in odgovori : „Človek, ki je rojen za po¬

koro in zatajevanje". „Se ne pokoriti, pravi sv.
Krizostom, Boga bolj žali, kakor greh sam K .
Svet Jerouim pravi, da nespokornost je edini
greh, kterega Bog ne odpusti; in tridentinski
cerkveni zbor imenuje keršansko življenje vedno
pokoro. To dobro vemo, da pravica Božja za
vsako storjeno pregrehe lirja dostojno zadostenje,
M mora biti poplačano ali tukaj s prostovoljnim
pokorjenjem,, ali pa tam s silnim kaznovanjem.
Ako tedaj hočemo oditi večnim kaznim, se mo¬
ramo tukaj zdaj pokoriti. „Ako hočeš", uči sv.
Avguštin, „da te Bog ne bo kaznoval, sam se
kaznuj. Ako želiš priti v večno zveličanje,
moraš hoditi po tisti poti, po kteri so pred te-

35

boj hodili tvoj Zveličar in njegovi svetniki. Leji
Jezus nedolžni in brez greha, je od betlehem¬
skih jaslic do zadnjega zdihljeja na Kalvarski
gori ojstro živel. In kaj in kako so delali
svetniki njegovi ? Na to nam pripoveduje cer¬
kvena zgodovina: Nekteri so zasramovanje, te-
penje, sužnost terpeli; drugi so bili žgani, kam-
njani, bičani, z ognjem ali mečem pomorjeni;
drugi spet so svoje dni v joku in zdihovanji
preživeli. Med milijoni svetnikov ni le enega v
nebesih, da bi ne bil za svoje grehe pokore
delal. Ako hočeš torej enkrat vživati sladkost
njihovega zveličanja, moraš zdaj pokušati gren-
kost njihovega pokorjenja.

Pa ne le grešnik, tudi pravični potrebuje
pokore, da v gnadi Božji do konca stanoviten
ostati zamore. „Le tako dolgo podpira gnada
Božja sleherno dušo, dokler se pokori", pravi
sv. Avguštin. Kako ojstro se je pokoril sv. Ja¬
nez Kerstnik ? in vender pravi sv. evangeli, da
večega svetnika ni bilo na zemlji rojenega od
žene. In ko bi ti še pravičniši bil, kot sv. Ja¬
nez, se moraš vender le pokoriti, zato ker si
kristjan, ker je vse keršanstvo postavljeno na
pokoro in zatajevanje. Nebesa nad teboj, pekel
pod teboj, smert zmirej pri tebi, sodba, večnost,
kv. pismo, sveti učeniki, tvoja lastna pamet,
zgledi svetnikov, vse, vse te opominja delati
pokoro.

Da bo pa pokora tebi v zveličanje in Bogu
dopadljiva, mora biti: brez odloga, oj stra,
splošna in stanovitna.

3 ®

36

Brez odloga. Hitro, zdaj, še to uro
moraš začeti pokoro delati, ter se s sveto silo
vsem svojim pregreham odtergati. Dolgo, dolgo
že te kliče Bog, pa zastonj, ali „po svoji terdo-
vratnosti in nespokorriem sercu si nakopavaš
jezo na dan jeze in razodenja pravične sodbe
Božje", piše sv. apostelj Pavel (Rim. 2, 5.)
Nikdar več ne rekaj: Jutre, jutre bom začel,
jutre bom pokoro delal. Kaj ne verjameš, da
te smert še nocoj to noč lahko zadene? da
jutrajšnji dan ni v tvoji oblasti ? O, koliko tisuč
jih v peklu vpije in zdihuje, ki so pokoro na
jutre odlašali! „Z jutrajšnjim dnevom, pravi sv.
Avguštin, so se tolažili, pa za nje ni bilo več
jutrajšnjega dneva 11 . Ako bi David ne bil po¬
slušal pervega prerokovega opominjevanja; ako
bi ne bil Peter zatajevanja svojega učenika pre¬
cej obžaloval; ako bi Magdalena ne bila na
pervi navdihljej pritekla k Jezusu in pri nje¬
govih negah odpušenja prosila, bi bili ti trije
veliki grešniki — morebiti le trenutek pozneje —
namesto svetniki, na vekomaj pogubljeni. Bog
te je že velikrat, po raznih potih, klical k po¬
kori; morebiti je branje ali poslušanje teh nau¬
kov zadnji opomin Božji za te; in gorje tebi,
če le še odlagaš! Torej precej — brez odloga!

Oj str a. Kadar cerkveni očetje govore od
pokore, jo imenujejo težaven kerst, časen pekel,
dobrotljivo šibo in vedno jokanje. Ako si Boga
hudo razžalil, se moraš tudi ojstro pokoriti, da
je tveja pokora grehu primerna. „Same, prazne
prošnje niso zadostivne, pravi sv. Ciprijan; treba
je solza, zdihovanja, dolzcga posta in obilno

37

inilošnje". Pokora ne sme biti manjši, kakor je
bil greh. Mora biti primerjena številu grehov,
pa tudi dolgosti časa, v kterem si v grehu ži¬
vel. Kolika nespamet! ko si cele leta v grehu
in v sovraštvu Božjem preživel, pa meniš, da
dva ali tridnevna pokora je že zadosti ojstra,
zadosti velika. Pokora mora biti tudi primerjena
kakošnosti tvojih grehov. Ako si dozdaj bil
vedno ves raztresen, bodi zdaj v duhu zbran;
ako si bil nečimern, bodi ponižen; ako si bil
pohujšljiv, bodi spodbudljiv; ako si preveč, ne¬
premišljeno govoril, bodi tih in resnoben; ako
si bil požrešen, se posti; če si v družbi s po¬
svetnimi ljudmi svojo dušo smertno ranil, ne
hodi več v tako družbo; če si svojega bližnjega
ogoljufal, okradel, zdaj moraš krivično blago na¬
zaj dati, svoje premoženje pa z milošnjo posve¬
titi ; če si svojega bližnjega počernil, lažnjivo
zoper njega govoril, moraš to preklicati, mu z
dobrimi deli vse nadomestiti.

Splošna.  Kakor nisi bil polovičar v
grehu, tako ne smeš biti polovičar v pokori.
Tisuč in tisuč pregrešnih misel se je vertilo po
tvoji glavi, ter si se ž njimi pečal, brezštevilne
nespodobne domišljije in podobe so te zapelje¬
vale na krive pota; zdaj pa premišljuj take
reči, ki bodo tvoj napuh poniževale in tvojo
dušo očiševale. Premišljuj neštete razžaljenja
Božje, misli na smert, sodbo, na strašne pe¬
klenske kazni. Kakor David, imej pred očmi
noč in dan svoje pregrehe. Tvoje serce je bilo
odperto vsem pregreham, je vživalo vse grešne
sladnosti, zdaj pa naj tudi čuti ojstrost tvoje

r

38

pokore. Zatiraj njegovo spačeno poželenje in
nagnjenje, napolnuj ga z ljubeznijo Božjo, s
sovraštvom do vsacega, tudi nar manjšega greha,
s potertim obžalovanjem, s strahom in poniže¬
vanjem. Tako serčno pokoro tirja Gospod od
tebe. Če tudi spoznavaš svoje grehe odkrito-
serčno kot Savel; če tudi raztergaš svoje obla¬
čilo v znamnje žalosti in očitno žaluješ kot
Ahab; če tudi delaš Bogu še tako slovesne ob¬
ljube, kotAntijoh; če tudipoverneš vse do zad¬
njega krivičnega vinarja, kakor je Judež vseh
trideset srebernikov nazaj dal — ako pa tvoje
serce nima nobene resnične žalosti; tudi ne boš
od Boga dosegel usmiljenja.

Kakor se pa mora duh in serce pokoriti,
tako se mora pokoriti tudi telo, ki se je tvojih
pregreh vdeleževalo. Tvoje oči so bile vrata,
skozi ktere je šla hudobija v te. Zapiraj jih
zdaj vsakemu nevarnemu pogledu, še tudi celo
marsikaj pripušenega, jim ne dovoli. Svoje ušesa
si odpiral nespodobnim pogovorom, zaničljivemu
opravljanju; zanaprej jih odpiraj le Božji besedi.
Koliko časa si zapravil ali zapravila z nečimernim
lišpanjem ; verzi od sebe lišp in spodobno se
nosi. Tvoj jezik je govoril nespodobne besede,
laži, preklinjevanja, prepeval gerde in umazane
pesmi; zdaj mu naloži pametno molčanje in
govori spodobno, govori le dobro tudi od njih,
ki hudo zoper tebe govore, prepevaj poštene
pesmi, v čast Božjo, v zveličanje svoje in drugim
v spodbudo. Svoje roke si stegoval po nepri-
pušenih rečeh, ž njimi si grabil tuje blago;
zdaj jih k Bogu povzdiguj, zdaj naj delajo do-

39

bro, da krivico zopet poravnaš. Tvoje noge s®
te nosile na prepovedane kraje, v slabe družine,
v nevarne priložnosti; zdaj naj te nosijo v cerkev,
k spovednici, k mizi Gospodovi.

Stanovitna.  Življenje slehernega krist¬
jana, ki hoče Bogu zadostiti za svoje grehe,
mora biti neprenehljiva pokora, uči tridentinski
zbor; zakaj, po besedah sv. Avguština, mu ni
nikoli dopušeno izdreti žebljev, kteri so ga pri¬
bili na križ zatajevanja. Jezus ni stopil s križa,
dokler ni zadnje kaplje svoje kervi prelil. Sv.
Peter, sv. Matevž, sv. Magdalena, ktere je Gospod
perve pomilostil, so se do smerti pokorili. Ni
nam znano, kdaj se nebeški pravici zadosti. Ni
že dovolj, da bi se svojemu grehu le za ene
ure odpovedal, ti mu moraš priseči večno so¬
vraštvo. Ni že dovolj, da bi svoje hudobije le
ene mesce objokoval; ti moraš ceio življenje jih
obžalovati. Ni dovolj, pokoro le začeti ;  ti moraš
tudi v nji umreti. „Kdor do konca stanoviten
ostane, on bo zveličan 1 *.

Ne misli, da sem le eno besedo preveč
rekel. Pokore ti je treba, bodi grešnik ali pra¬
vičen; in ako nima teh lastnost, je Bog ne
sprejme, in tebi ne bo nič koristila.

7. Majhno število izvoljenih.

Po nauku katoliške cerkve, po izrekih
svetih učenikov bom tu s teboj, ljubi kristjani!
govoril od resnice, ki je ena nar bolj pretres¬
ljivih resnic naše sv. vere, — od resnice, ki
mora nar terdovratnejšega grešnika napolniti %

40

zveličavnim strahom, pa tudi nar bolj pravičnega
mora spodbadati, da s toliko večji vnemo skerbi
za zveličanje svoje. Ta resnica je: Da iz
med veliko ljudi jih bo le malo — malo
zveličanih.  — Oh, pekel je tako grozovito
strašan kraj, večen ogenj tolika nezapopadljiva
muka, da, ako bi bil iz med vseh ljudi le eden
obsojen v pogubljenje, bi se mogel vsak bati,
da je morebiti on ta nesrečni! Nebesa so tolika
neskončna sreča, večno zveličanje tolika neznana
dobrota, da, ako bi iz med vseh ljudi le en sam
mogel biti odločen od nebes, bi se mogel vsaki
tresti, ko premisli, da bi morebiti njega zadela
to usoda. Pa, oh! ne edini, veči del ljudi bo
zaveržen v pekel, veči del bo ločen od nebes.

Sv. Pavel nas zagotavlja, da veliko evan¬
geljskih resnic nam je bilo že v starem zakonu
v podobah pokazanih. Da te poprešnje strašne
resnice prepričam, ti hočem ob kratkem le tiste
podobe pokazati, ktere po besedah cerkvenih
očetov pomenijo majhno število izvoljenih.

Vesoljni potop nam kaže vesoljno sodbo.
Koliko jih je bilo rešenih ? Samo osem oseb.
Ogenj, ki je pokončal hudobne mesta Sodomo
in Gomoro, je podoba večnega pogubljenja.
Koliko jih je ostalo? Sama majhna Lotova
družina. Zaveza, ki je bila storjena s človeškim
rodom z obrezovanjem, je bila podoba izvoljenja.
S kom jo je Bog sklenil? Samo z Abrahamom
in njegovim zarodom. Obljubljena dežela je pred-
podoba nebes. In koliko iz med šestkrat sto
tisuč Izraelcev je dospelo v to deželo ? Samo
dva, Jozve in Kaleb. Razdjanje jerihunškega

41

mesta je podoba konca tega sveta. Koliko ljudi
je bilo takrat rešenih? Edina hiša Rahabova.
Trideset tisuč močna Gedeonova vojska pomeni
tiste, ki se za nebesa vojskujejo. Koliko teh je
zadobilo zmagovavno krono? Nič več ko tri sto.
Koliko jih je bilo ob Elijevem času izmed več
ko milijon Judov, ki niso malikovali? Samo
sedem tisuč. Koliko jih je bilo ob času Nabu-
hodonozorjevem, da niso poklekovaii pred ste¬
ber njegov? Sveto pismo imenuje tri mladenče.
Koliko njih ni zatajilo očetovske vere ob času
Makabejev? Samo Juda ne in še nekoliko druzih
njegovih zvestih. Prerok Izaija pravi (24.): da
število zveličanih bo tako majhno, „kakor malo
oiivk ostane po otresem oljki, in malo grojzdja
po dokončani tergatvi“, in malo klasja na po¬
žeti njivi. Koliko jih je bil Elija nasitil v času
lakote? Le eno samo ubogo vdovo. Koliko jih je
prerok Elizej očistil zmed toliko gobovih? Samo
sirskega Naamana. Koliko iz neštevilne množice
bolnih je ozdravelo v spljivkanem studencu?
Le pervi, ki je po pljivkanji v vodo stopil.
Koliko semena, ki ga jo sejavec v znani priliki
sejal, je sad obrodilo? Samo četerti del. Koliko
zmed povabljenih gostov je prišlo na nebeško
žeoitnino? Nobeden, še zmed deset devic le
pet, samo nekaj slepih in kraljevih, pa še izmed
teh je bil eden zavoljo nedostojnega oblačila
izpahnjen. Pa dovolj nnj bo teh podob.

Bolj jasne in določne, kakor te podobe,
so besede J. zusove: „Veliko je poklicanih, malo
pa izvoljenihin  prizadevajte si, iti saozi ozke
vrata; ker povem vam: „Veliko jih bo hotlo

noter iti, pa ne bodo mogli". In zopet: „Široke
so vrata, prostorna je pot, ki pelje v pogublje¬
nje; in veliko jih je, ki po nji hodijo. Kako ozke
pa so vrata in kako tesna je pot, ki pelje v
življenje, in malo jih je, ki ga bodo našli". V
skrivnem razodenji se bere od veliko bukev za
hudobne, pa le od enih za dobre. In sv. Pavel
pravi: „Vsi sicer teko, pa le eden bo stavo
dobil“. In sv. Peter zagotavlja, da »pravični
bodo komaj zveličani". In sv. Krizostom je en¬
krat rekel prebivalcem mesta Antijohije, ki je
bilo takrat eno nar večjih mest, da zmed njih še
sto ne bo zveličanih.

Strašna resnica!

Nar več ljudi na zemlji živi v krivih verah
in v neverstvu. Manjši del ljudi je, ki spoznajo
svete resnice in živijo v pravi, edino zveličavni
cerkvi, ki se katoliške kristjane imenujemo. In
tako bi si človek mislil, saj ti bodo vsi zveli¬
čani. Zveličani bi tudi bili, ko bi po sv. veri
res živeli. Pa življenje toliko kristjanov se nič
kaj ne loči od življenja krivovercev in neverni¬
kov. In tako tudi ti ne bodo vsi zveličani.
Dognana in dobro znana resnica je, da nič ne¬
čistega ne pojde v nebeško kraljestvo. Ta po¬
trebna čistoba pa se zadobi z nedolžnostjo ali
pa s pravo pokoro. Drugače in drugod se nikjer
ne najde. So pa li vsi katoliški kristjani ne¬
dolžni? Oh, niso! So pa, kteri so nedolžnost
zapravili, pravi spokorniki ? Oh, tudi niso! Kje
so in kteri so spokorniki? Morde bogati in
imenitni? Oh! že Jezus je rekel, da ložej pojde
kamela skozi šivankino uho, kot bogatinec v

43

sv. nebo. In sv. Pavel priča, da ni veliko mo¬
gočnih in žlahtnih poklicanih. — So pa morde
pravi spokorniki med prostim ljudstvom? Oj,
pomisli, koliko je med temi sovraštva, požreš¬
nosti, kletve, tatvine, koliko slabih zgledov? —
Morebiti so v zakonskem stanu? Pa poglej!
koliko nezvestobe, koliko krega in prepira, koliko
zanemarjenih, slabo izrejenih otrok, koliko za-
nikernost v gospodarstvu? — Morebiti pri mla¬
dosti? Pa, o moj Bog! mladost je nepokorna
svojim staršem in predpostavljenim, je vsa raz¬
uzdana, v pregrešne zaveze zavozlana. — More¬
biti so stari izvoljeni? O le pomisli, kako svojo
pokoro na smertno posteljo odkladajo. — More¬
biti so možje, ki molitev, cerkev, spoved in sv.
Obhajilo le ženam prepušajo? — Morebiti so
žene, ki le na videz pokoro delajo? — Gotovo
je torej, da tudi med katoliškimi kristjani je
malo izvoljenih, ker je malo nedolžnih, pa tudi
malo pravih spokornikov.

Vriva se mi čudna misel, ktere ti, ljubi
bravec! prikriti ne smem. Bojim se, da bi tebe,
ko to bereš, ne prevzela obupna misel, ker je
število izvoljenih tako majhno, misel, da tudi ti
nisi v tem številu. — Ako bi to bilo, in bi ti
tako sodil, potem naj mili Bog iz mojega živ¬
ljenja zbriše ta dan, ko ti to pišem!! — Tega
ne, tako misliti ne smeš, tudi mislil ne boš.
Kakor je gotova resnica, da jih bo le malo
zveličanih, je pa tudi ravno tako gotovo, da Bog
hoče vse zveličati, da k temu daje vsem pripo¬
močke, da je Jezus Kristus za odrešenje vseh
svojo kri prelil, in noče, da bi le eden se po-

44

gubil, da torej vse le na tebi stoji, ali hočeš v
številu izvoljenih biti ali pa ne. Božja volja
sama ni zadostna; tudi tvoje volje je potreba.
In ta tvoja volja se mora razodevati v vsem,
kar Bog zapove; mora biti terdna in stanovitna,
to je, ti moraš zdaj in vselej se skerbno, skerbno
varovati vsacega greha, pa vsake grešne prilož¬
nosti, pa si moraš prizadevati za prijaznost Božjo
in v dobrem moraš stanoviten biti. Lej, Bog ve,
kako dolgo si že v slabi navadi, imaš krivično,
z goljufijo ali tatvinb pridobljeno blago, že
dolgo časa kuhaš v svojem sercu jezo in so¬
vraštvo zoper svojega bližnjega, si vdan napu¬
hu, nečistosti, zanemarjaš službo Božjo in pre¬
jemanje sv. zakramentov, če boš zanaprej še
ravno tako živel, se sam, prostovoljno postaviš
v dolgo versto zaverženih, ki po široki cesti
proti peklu hitijo. Hočeš pa biti v majhnem
številu izvoljenih, zapusti brez odloga slabo
navado; poravnaj vse krivice, ki si jih storil;
zapusti službo, zapusti barantijo, ki ti je bliž¬
nja priložnost v greh; spravi se s svojim nasprot¬
nikom; bodi ponižen ino trezen; vojskuj in bo¬
juj se zoper gerdo nečistost; bodi rad v cer¬
kev; prejemaj pogosto sv, zakramente; pokori
se, in ne odlašaj spreobernjenja do smertne
postelje; zakaj na milijone je s takimi sklepi
že pogubljenih. — Ako hočeš biti med izvolje¬
nimi , se torej vsega hudega varuj, pa tudi do¬
bro delaj. Veš, komu je Jezus zveličanje oblju¬
bil? Tistemu zvestemu hlapcu, ki je imel do¬
bro oskerbljeno hišo, ko gospoda ni bilo doma,
in je bil pripravljen, vsako uro. dati svoj račun;

45

— tistemu pridnemu delavcu, ki je v gospodo¬
vem vinogradu težo in vročino dneva prenašal;

— tistemu hlapcu, ki si je z izročenim talen¬
tom dobiček napravil; — tistim slepim in kra¬
ljevim, ki so si prizadevali, da so v svatovskem
oblačilu prišli na ženifnino; — tistim peterim
modrim devicam, ki so skerbele, da je vedno
bilo olje v njih svetilnicah; nasproti pa so ne¬
besa zaperte vsem, ki imajo le prazne želje
brez vsega prizadevanja ino truda.

če hočeš biti med izvoljenimi, se derži
le majhnega števila. Kakor veš, da Zveličar
pravi, da jih veliko, veliko hodi po široki, pro¬
storni cesti pogubljenja, pa le malo po poti, ki
pelje v večno življenje, če se vrivaš med veli¬
ko derhal, če ti za zveličanje tvoje duše ni nič
mar, če živiš brez vse skerbi, kakor jih živi
njih veliko, če zanemarjaš pokoro in se za čednost
nič ne zmeniš, potem tavaš po široki cesti. Če
ti je pa kaj pri sercu tvoje zveličanje, potem
se poprimi majhnega števila pobožnih, hodi za
njimi ter živi po njih zgledu. Nič ne maraj, če
te tudi tercjala ali tercjalko imenujejo.

Večkrat to resiiico prav resnobno pre¬
mišljuj, in dobro si zapomni, da le na tebi stoji,
biti ali izvoljen ali pa zaveržen.

8. Smert.

Tu na zemlji nimamo obstoječega doma.
Pred ali potlej — enkrat pa gotovo bo vsake¬
mu bila poslednja ura, v kteri se bo preterga-
la nit našega življenja. Urnerli bomo. Vsaka

46

stopinja, vsaki trenutek nas proti grobu pelje,
nas spravlja bližej vrat neskončne večnosti,, ki
bo ali večno srečna, ali večno nesrečna. Tola-
živna, pa tudi strašanska resnica, prav priprav¬
na, nas prebuditi iz naše navadnje mlačnosti.
Prevdarimo nekoliko to resnobno misel: Enkrat
bomo umerli, ura naše smerti pa nam je
neznana.

Kje je človek, ki živi in smerti ne vidi?
Umeri bom — zapustiti bom mogel vse posvetno,
na kar je navezano zdaj moje serce — ne oča
ne mati, ne brat ne sestra, vsi mi pomagati nič
ne bodo mogli; — slovo bom mogel vzeti od
vsega, kar mi je bilo ljubo in drago na zemlji;

— in stopil bom v večnost, pa nič ne bom
vedil, kakošna usoda me ondi čaka. — Hudobni
duh mi bo kazal velikost tistih pregreh, ktere
sem le za male pregreške imel. — Moji znanci
in prijatli bodo pri moji smertni postelji jokali;

— moje oko bo ugasnilo — moj jezik bo
uterpnil — po mojem obrazu bo stal mertvaški
pot — kri v žilah mi bo zastala — moje telo
bo obledelo— umerlo. Od vsega premoženja
mi bodo dali štiri revne deske, v kterih me bodo
v zemljo zagernili, da bodo červi glodali moje
trohnelo meso; morebiti bodo na mojem grobu
napis napravili, ki bo bravcu povedal, da sem
bil in da me ni več, in na kterem se mi bojo
morebiti še čednosti pripisovale, na ktere še
mislil nisem v svojem življenji. Tudi spomin na
me bo zginil, kakor se zgubijo žalostni glasi
zvona, ki mi bodo pri pogrebu peli. — In po¬
stavljen bom pred ojstrega Sodnika, da bi od-

47

govor dal od vsaeega trenutka svojega življenja,

— in gorje ini, ako ne bom spoznan za zvestega
oskerbnika.

„Čujte, ker ne veste ne dneva, ne ure,
kdaj smert pride Tako nam kliče Kristus.
„ Kakor tat po noči bo vas smert zalezla".
Tako sv. Pavel. Strašna negotovost! Ne vidiš,
da vsak dan merjejo otroci in starčiki ? —
Mar se nisi jokal pri smertni postelji dobrega
očeta ali skerbne matere ? Nisi še spremil
nobenega prijatla k grobu, ob času, ki nisi
mislil, da bo umeri? — Kar se je že tolikim
zgodilo, se bo tudi tebi pripetilo. — Ena sama
kaplja kervi, ki pade v tvoje serce, — ena sa¬
ma žila, ki se ti preterga — kašelj, ki te za¬
duši — kri. ki se ti ulije — strupena živalica,
ki te piči — huda merzlica, mertud, padec, ra¬
na, blisk — ti lahko nanagloma konča življe¬
nje. Boš li umeri v gnadi Božji, ali v grehu ?

— Boš li čas imel, se pripraviti, ali bo prišla
smert neprevidoma? morebiti še to noč? Kaj
te čaka na unem svetu? Nebesa ali pekel? —
Ali se boš s svetniki radoval, ali boš s pogu¬
bljenimi zdihoval? Ali boš otrok Božji, ali su¬
ženj satanov? O blagor ti, če za zveličanje
svoje uboge duše skerbiš. in si pripravljen vsa¬
ko uro za smert! Mirno boš zatisnil svoje oči,
in duša tvoja bo hitela presrečna v svete nebe¬
sa, gledat obličje svojega Boga. — Ne bil bi
rad pa pri tvoji smertni postelji, če nepremišljeno
v  svojih grehih živiš; ne bil bi rad priča, ko
se bo tvoja, zdaj zaspana vest o smertni uri
prebudila, ter ti očitala, rekoč: „Ti si raorivec

48

svoje lastne (hiše 1° Ne bil bi rad pri tebi, ko
boš začel misliti na zveličanje svoje, na sodbo
na večnost takrat, ko boš v malih trenutkih
stopil pred ojstrega Sodnika. Poslednjič bi ne
bil rad priča, ko se bo tvoj zvesti angelj varh
od dalječ jokal, ko se bo strašno peklensko
žrelo pred tvojimi očmi odpiralo, te brez števila
hudičev obdajalo, ki bodo tvojo dušo v brezno
večnega pogubljenja pogreznili ! — O moj krist¬
jan! verjemi mi, na smertni postelji, zadnje
trenutke zbeži vse vestdje tega življenja, in ti
boš ležal na preozki meji med tem kratkim,
hitro preteklim časom in med neskončno več¬
nostjo, v zavednosti vseh svojih pregreh, in v
strahu pred prihodnjo sodbo Božjo. Na smertni
postelji boš spoznal — Bog daj, da bi prepozno
ne bilo! — kaj je to: Nebesa, pekel, zgubljeno
zveličanj«', greh, razžaljeni Bog, pri spovedi za¬
molčane hudobije, prideržano, tuje blago, odlašanje
pokore in spreobernjenja. Kako ti bo takrat pri
sercu? Kaj boš takrat želel, da bi bil storil?

To strašno resnico, te resnobne vprašanja
si večkrat postavi pred svojo dušo 1 Zapusti in
beži pred grešnim veseljem tega sveta, ki ti
gnado Božjo jemlje; ne navezuj svojega serca
na vživanje sladnosti, ki hitro mine; ne nabiraj
si zakladov, ktere rija sne, in o smerti za teboj
ostanejo. Delaj dobro, vadi se v čednostih, ki ti
bodo pripravile srečno smert in večno zveličanje.
Bodi pripravljen vsako uro na prihod Gospo¬
dov. Ako si še v grehih, hitro se spravi z
Bogom v odkritoserčni spovedi. Uči se umirati,
dokler še živiš, in smert bo za te večno srečna.

49

9. Sodba.

„Mi vsi, pravi sv. apostelj Pavel, se mo¬
ramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim"
(II. Kor. 5, 10.), in sicer koj tisti trenutek, ko
se bo duša od telesa ločila. Tvoj Sodnik bo tedaj
Kristus, ki si ga tolikrat. in tako hudo žalil;
tvoj tožnik pa bo hudič, ki si se mu tolikrat
dal zapeljati; sodile pa se bodo tvoje velike pre¬
grehe in hudobije. — Sodba, ki bo takrat čez
te sklenjena, ostane večno nespremenljiva. No¬
beden se ne bo potegoval za te — ne oča ne
mati; teh še zraven ne bo. Ti sam boš odgo¬
vor dajal, in to od vsacega trenutka svojega
življenja — ti sam — tebi nasproti pa večni
Sodnik! Strašna samota! Tvoje djanje in ne¬
hanje ! tvoje čednosti in pregrehe bodo na teht¬
nico djane. Oj kakošen neznansk joj za te, ako
bodo tvoji grehi pretehtali tvoje čednosti!!

Zraven te posebne sodbe bo še enkrat, ko¬
nec sveta, angeljska trobenta sklicala vse ljudi
v dolino Jozafat k vesoljni sodbi, in „vidili bodo
Sinu človekovega priti v oblakih neba z veliko
močjo in veličastvom 11 , pravi sv. pismo. Gro¬
zovito nam popisuje sv. pismo prikazni, ki se
bodo godile že pred tistim strašnim dnevom.
Solnce in luna bote otemnele, — černa noč bo
zemljo pokrivala,—ljudje bodo koperneli in zdiho¬
vali,— vetrovi strašno bučali, — nevihte, silni vi¬
harji bodo zgrajali, — pokončavni ogenj bo pa¬
del z neba, in bo gozde in griče, polje in ska¬
lovje upepelil, — morje se bo iz svoje globo¬
čine vzdigovalo in šumelo in vse nebeške moči

Miš. spomin. 4

50

se bodo gibale in tresle. — Kraljestva se bode zoper
kraljestva vzdigovale, — vsi ljudje bodo v strašni
zmešnjavi, ali v ognji ali pa pod razvalinami pomerli.
Razlegal se bo grozoviti glas trobentni: „ Vstanite
vi mertvi in stopite pred sodbo!“ „Angeljibodo
ločili dobre od hudobnih". In ločeni bodo: sin
od očeta, hči od matere, mož od žene, brat od
sestre, nedolžni od svojega preganjavca. — In
Sodnik se bo obernil k pravičnim, bo razodel
vse njih čednosti in dobre djanja, ki so jih
očitno ali na skrivnem storili, ter jim bo ljubez-
njivo rekel: „Pridite, vi blagoslovljeni mojega
Očeta! in posedite kraljestvo, ki vam je od
začetka sveta pripravljeno". Pridite vi ubogi v
duhu, vi krotki, vi zatirani, vi čisti, vi zavoljo
pravice zaničevani in preganjani. Pridite zdaj,
da za kratko terpljenje, za malo vojsko vživate
večno krono nebeško! Nar manjši dobro delo,
ki ste ga iz ljubezni do mene storili, vam ho¬
čem plačevati celo večnost.

Zdajci se bo obernil Sodnik, Jezus Kri¬
stus, s serditim obrazom proti zaverženim, ter jim
bo očital vse njih skrivne in očitne pregrehe.
Oh, groza in strahota! Vse, karkoli se je godilo v
černi temoti in po skrivnih krajih, karkoli seje
mislilo, govorilo ali storilo v drušinah in na sa¬
mem, vse, čisto vse bo odkrito in sicer pred ve¬
soljnim svetom odkrito. Vidil bo ves svet vse
pregrešne ljubezni, vse slabe tovaršije, vse ostud¬
ne pregrehe, ktere je kdo sam ali v drušini
storil, vse slabe namene, skrivne tatvine in go¬
ljufije pri kupčii in prodaji, vse hinavšine in
slepotije, vse krivice, vse nečistosti in nesram-

51

nosti in prešestva, vse zanemarjenje dolžnost
do otrok, do podložnik, do staršev in gosposk.
Vse, vse bo odkrito. Sodnik bo odgovor tirjal od
toliko prejetih gnad in navdihovanj, od toliko
prejetih sv. zakramentov in toliko drugih Bož¬
jih dobrot. Tirjal bo nazaj tiste duše, ki so
bile pohujšane, zapeljane, kterim je bila nedolž¬
nost poropana in so postale satanove sužnje.
Gorje očetu, gorje materi, ki svojih otrok nista
skerbno varovala vsega hudega, ki sta jih v
lenobi in nečimernosti zredila, ki sta jim slabe
drušine, ponočno vasovanje, nečisto znanje, po-
hujšljive šale, igre in plesedopušala! Gorjemla-
denču, ki je svoje dneve razuzdano preživel, svo¬
jemu gerdemu poželenju stregel in Boga po¬
polnoma pozabil! Gorje hčeri, ki je skrivne za¬
veze imela, svoje telo lepotičila, svojo dušo pa
pozabila! Oh, koliko solza bo teklo iz milijonov
oči, pa prepozno! Koliko joka in stoka, koliko
tarnanja in kopernenja se bo razlegalo, pa za¬
stonj ! Kolika obupnost bo sprehajala toliko ti-
suč in tisuč duš, kolika groza jih bo obdajala!
Pa nobene milosti, nobene pomoči, nobenega
rešenja, nobenega usmiljenja več!

Zdihovaje se bodo zaverženi pred Sodnikom
izgovarjali: Sej smo molili, se pokorili, se spo¬
vedovali in obhajali, itd. Pa Sodnik jim bo odgo¬
voril: Pregledal, pretehtal sem vaše serca; vi
ste molili, pa le hinavsko; ste vbogajme de¬
lili, pa da bi vas ljudje hvalili; ste se pokorili,
pa vender le v stanu smertnih grehov živeli; ste
se spovedovali, pa svojih grehov niste obžalo¬
vali, ne jih zapustili; ste iskali spovednikov,,ki

4 *

52

so vam vaše strasti in hudobije pregledovali; ste
se obhajali, pa brez priprave, brez vere, upanja
in ljubezni, ter niste imeli nobenega sklepa, se
odpovedati slabim navadam in priložnostim v
greh. Kakošna britkost za nesrečne, ki bodo
slišati mogli britke očitanja svojega Boga, an-
geljev in svetnikov, še celo sovražnikov svojih!
Kakošna tuga ali britkost za nje, ko jim bo
Odrešenik kazal križ, svoje rane, svojo kri, ki
jim zdaj nič več ne koristi!

In ko bo Sodnik serca vsili pregledal in
pretehtal, bo zavpil pogubljenim z grozovitim'
glasom: „Poberite se spred mene, vi prekleti,
v večni ogenj!“ vživajte kazen za vse svoje stor¬
jene hudobije. Klical sem vas, pa me niste po¬
slušali; čas gnade je pretekel, za vas ni nobe¬
nega usmiljenja več! — In takrat se bo raz¬
legalo strahovito rjovenje po vsem dolu. Ne¬
prenehoma bodo vpili: „Gore, padite na nas;
hribi, pokrijte nas!“ O lepe, svete nebesa! te¬
daj ste za nas na vekomaj zgubljene 1 — O ve¬
liki Bog, zakaj smo te zavergli, pozabili! — Lo¬
čiti se moram od tebe, o pravični Jezus! ki si na
križi umeri, da bi rešil mojo dušo! — Ločiti se
od tebe, Božja Mati Marija! ki sem zaničeval
tvojo pomoč! — Ločiti od tebe, moj zvesti an-
gelj varh! ki sem se ustavljal tvojemu navdi¬
hovanju ! — Ločiti se moram od vas, o vi svet¬
niki Božji! — Ločiti od vas, dobri oča, dobra mati!
ki vas ubogati nisem hotel! Ločiti od tebe,
zvesti prijatel! in te ne bom nikoli več vi-
dil, oh! na večno ne! — In na vsemogočno
besedo Božjo se bo brezno odperlo in pogubljeni

53

se bodo pogreznili v peklensko brezno, v černo
teinoto, v večno noč, kjer bo zdihovanje in žalo¬
vanje, jok in stok, britkost in terpljenje, rjo¬
venje in škripanje z zobmi!

O strahovita resnica!

Oh, kolika nesreča za te, o kristjan! ako
boš tisti dan postavljen na levo stran! Ogni
se tej nesreči; zapusti greh; oberni se k Bogu,
še so dnevi zveličanja, še imaš pripomočke, še
lahko najdeš pot proti večnemu zveličanju; še
je Bog pripravljen, ti odpustiti, te za svojega
otroka sprejeti. Ne zametvaj, ne zaničuj nje¬
gove gnade, ne preslišuj njegovega klica. Da¬
nes , precej danes začni pokoro delati; po¬
zneje morebiti ne bo več časa za te. Še enkrat
premisli, da le pri tebi je, da svojo edino ubogo
dušo ali večno zveličaš, ali pa večno pogubiš.

(0. Pekel.

Po Sodnikovi sodbi bodo prekleti „šli v
večno terpljenje 11 . To tirja Božja pravica, to
njegova svetost. Naj neslani brezverniki današ¬
njega časa kvasijo, karkoli hočejo, zoper to res¬
nico, zaverženi bodo po besedi Jezusa Kristusa,
»pahnjeni v vnanje teme, kjer bo jok in škri¬
panje z zobmi“. „Veržcni bodo v večni ogenj,
kteri je od začetka satanu pripravljen 11 . In
»červ, ki bo grizel njih serce, ne bo nikdar
umerl“. Po prerokovih besedah bodo v jami po¬
gubljenja ; v deželi, ktero pokriva mertvaška te-
mota in kjer prebiva večni strah, njegova tla so
iz goreče smole, ktero prepihujejo žvepleni pla-

54

meni, kjer trupla pogubljenih glodajo nagnjusni
červi, kjer bodo nasitovani z ognjem, z žveplom
in nevihto, napajani s kačjim strupom in z zma¬
jevim želčem. Prebivali bodo v globoki podze¬
meljski ječi, v goreči mlaki, kjer žveplo gori,
iz ktere se dim njih tug od vekomaj do veko¬
maj vali. Prebivale bodo neumerjoče duše v de¬
želi večne smerti, in kričanje njihovega terpljenja
se bo razlegalo, pa usmiljenja Božjega ne bo
več doseglo. Tu bo tedaj gorelo v strašnem
ognji napuhnjeno, mesenemu poželenju vdano
telo, ki je toliko pohujšanja) dajalo in zato svojo
dušo zanemarilo. Neusmiljena togota bo raz¬
grajala po njih udih, kteri so tolikokrat grehu slu¬
žili. Tukaj bo švigal plamen iz njih oči, ki
bodo točile kervave solze, ker so se tolikokrat s
prederznimi, nečistimi pogledi pregrešile in se
zaničljivo na uboge ozirale. Tu bojo koperneli
po kapljici vode, pa večno zastonj, tisti nesrečni
jeziki, ki so bili nekdaj polni kletve, rotenja,
zaničevanja, obrekovanja, polni laži in nečistih
besedi. Tu bo pekel v divjem serdu peklenski
ogenj tiste prederzne roke, ki so nekdaj tuje
blago ubogih vdov in sirot nase pograbile. Tu se
bojo natezale in razmesarjale tiste noge, ki so
nekdaj hodile na pregrešne kraje, k ponočnemu
vasovanju, v slabe priložnosti, ne pa v cerkev,
ne pa k službi Božji. Tu bo terpinčen nos z
gerdim smradom za prijetne dišave; tu bo ter-
pinčeno nečisto oko z ostudnim pogledom hu¬
diča in pekla; tu bojo terpinčene usta in ušesa
za nespodobne pogovore in za požrešnost s
strašno lakoto in žejo in s tuljenjem in rjovenjem

55

pogubljenih. Prav vse, kar je v peklu, jim množi
terpljenje. Ne vidijo druzega, kot ogenj; ne
požirajo druzega, kakor ogenj; ne dotikajo se
druzega, kakor ognja; ne čutijo druzega, kakor
ogenj. Vse jih napolnuje z grozo in gnjusobo.
Ne gledajo druzega, kakor strašne podobe, groz¬
ne pošasti, grozovite kače in zmaje. Ne slišijo
druzega, kakor jok in stok, strašno rjovenje,
vpitje in škripanje z zobmi. Njihov jok je
presunljiv, da bi skalovje preklal, njih bolečine
tolike, da je trenutek hujši, kakor dvajset let v
naj hujši bolezni na zemlji. Smrad njihovih
trupel je tako gnjusoben, da po besedah sv. Bo¬
naventura bi samo truplo lahko okužilo ves svet.

Kaj pa še le terpe duše pogubljenih!

Skozi celo večnost vidijo sodbo, slišijo besede
Sodnikove: »Poberite se od mene, vi prekleti!
v večni ogenj!“ Priserčno želijo in hrepene, da
bi Boga le še enkrat vidili, pa, po prerokovih
besedah, se jim zdi »kakor lačen lev, ki jim drob
izjeda, kakor sovražnik, ki svoj meč v mesu
pobitih nasituje, in svoje pšice v njihovi
kervi napaja 11 . Ko neznansko vpijejo in to¬
žijo težo svoje reve, jim Bog očita, rekoč:
Kje so zdaj vaši bogovi. kje je svet, ki

ste ga bolj ljubili, kot mene? Tolikokrat

sem vas svaril, opominjal in klical, vam s
peklom pretil; pa smejali ste se temu , in

zdaj se bom jaz smejal vaši pogubi; le vpijte,
le zdihujte, le tarnajte, kolikor in kakor hočete,
jaz vas ne poznam vekomaj ne. — Nebesa so
jim vedno pred očmi, spoznajo zveličanje, toda
vživati ga ne morejo. Vidijo tisti veličastni Jeru-

56

zalem, v katerega so bili tudi oni poklicani; vi¬
dijo toliko svetnikov, ki so manj gnad prejeli, kot
oni, so morebiti v večjih pregrehah bili, kot
oni, pa so se o pravem času še spokorili. Ta
pogled in ta misel, da bi bili ravno to zveli¬
čanje si lahko prislužili, morebiti, ko bi le en¬
krat se bili premagali, si kaj malega odrekli, to
ali uno nevarnost opustili, nekoliko časa dalj in
lepši molili, en božji dar podelili ali kaj dru-
zega dobrega storili, — ta misel: Kako lahko
bi si bili nebesa prislužili, jim dela dvojni
pekel.

Tu zdihujejo zdaj uboge duše v pekočem ognji
in ne premorejo nič druzega kakor le to, da
Boga sovražijo, svoje bolečine čutijo, same sebe
zaničujejo in preklinjajo. Hudobija njih pregreh
jim je vedno pred očmi, ter jim neprenehoma
očita: Oh, za časne, le trenutek terpeče reči
sem zgubil večne nebesa! O zdaj preklinjam
svoje pregrehe, o kako rad bi vse preterpel, da
bi le še eno samo uro dobil, delati pokoro! Pa
zastonj — prepozno je, za me ni nobenega
usmiljenja več. Zgubljen, zaveržen sem — oh!
zaveržen, zgubljen, in sam sem kriv, — zgub¬
ljen, zaveržen na vekomaj, — zgubljen, zaveržen
in po pravici, — sam sem to hotel imeti! — O
strahovitna misel!

Tu na zemlji, ako vidimo, da tudi drugi
terpijo, je polajšano naše terpljenje; v peklu pa
ni to nobeno polajšanje. Nasproti si eden dru¬
gemu množijo terpljenje. Kako se pač gledajo
tam oni, ki so v pregrešni zavezi si pekel na¬
kopali! Kako se sovražijo zapeljivci in zape-

57

Ijani! Kako jezno pogledujejo zaverženi otroci
svoje zaveržene starše ter jim vpijejo: Vi ste
krivi, da smo tu v peklu, ker ste nas slabo iz-
redili, nas niste kaznovali, ste nam vse pre¬
grehe pregledovali! V kakošni gerdi drušini
so tam napuhneži, nevošljivci, lakomniki, lenuhi,
maševavci, nečistniki, vsak v svoji nezmerni muki,
v svoji obupnosti, v svojem terpljenji, kjer eden
druzega škripaje preklinjajo, kjer se razlega
strašno rjovenje jeze in serda, kjer vsaki pre¬
klinja uro, ob kteri se je rodil!

Nar hujši za pogubljene pa je, ker nji¬
hova kazen je večna. Misli si tisto grozovito
peč pekočega ognja, tiste nagujusne s prekle¬
timi natlačene ječe, kjer je večna tema ingnju-
soba; — misli si tisti neprenesljivi smrad, ki
vse okuži, tisti gnjusobni pogled peklenskih du¬
hov, tisto divjaško tuljenje, rjovenje, z zobmi
škripanje, tisto neznansko lakoto in žejo, tiste
strašne muke na duši in na telesi; vse to si
misli, in glej preklete v sredi vsega tega — pa
oh, kako radi bi vse to terpeli, ko bi le upati
smeli, da bodo enkrat — saj enkrat iz tega rešeni.
Pa na tisuče stoletij bo prešlo — milijone in
milijone let bo preteklo — kolikor je zvezd na
nebu, kolikor je peska po zemlji, kolikor kapljic v
morji — in ne bo se še nič spremenilo — zmi-
rej bo še le začetek terpljenja. Grozovita več¬
nost stoji pred njimi nespreminljiva kot železno
hribovje; z novo serditostjo se oklepa ogenj
njihovih teles in červ jih grize z novo še le
pričeto lakoto, in pekel večno tli nad njihovimi
glavami. Več ko pet tisuč let je preteklo, kar

58

gori nesrečni Kajn v peklu, pa v svoji večno¬
sti je tara, kjer je bil pervi dan. Več kot osem¬
najst sto let že vpije bogatin, pa ni še privpil
le ene kaplje vode ne. — O kako strašna je
večnost! — Ali bi se ne tresel, ko bi ti kdo
razbeljeno železo le eno minuto silil v roko?
Bi se ne prestrašil, ko bi te le na deset let
položili tudi v mehko posteljo ? In glej! po¬
gubljeni ležijo v ognjenem morji, polnem terp-
ljeuja in britkosti brez vsega upanja, brez ne¬
hanja, brez rešenja, in bodo terpeli, zdihovali,
vpili in rjuli in obupovali, ko bo že preteklo
milijone in milijone let!

To je pekel. Pa še hujši je pekel, kot ti
jaz povedati zamorem. To je kraj, kamor pride
vsaki nespokorjen grešnik; to je tista strašna
ječa, kamor bodo verženi vsi hudobni kristjani,
ki zasmehujejo vso čednost, vso vero. To je
tisti divji ogenj, v kterem bodo goreli vsi očetje
in vse matere, kteri svojih otrok niso greha
varovali, jim slabe zglede dajali, jim pregrešne
znanja pripušali. To je tisti temni zapor, kjer
bodo nepokorni otroci večno tulili. To je tisti
umazani, gerdi kraj, kamor bodo spravljeni vsi
nečistniki in prešestniki, vsi obrekovavci in
opravljivci, vsi tatovi in lažnjivci, ki so brez
prave pokore pomerli. — Ljubi kristjan! Te li
zdaj še greh mika? Hočeš li še grešiti^ Ne, ne.
Spominjaj se pekla, ko te nadlegvajo nečiste
misli, ko te zapeljujejo slabi zgledi! Nikdar ne
pozabi, da po smerti sta samo dva kraja —
ali srečne nebesa — ali strašni pekel. — Pre¬
kletstvo, večno gorje čaka njega, ki je terdo-

59

vraten v nespokornosti; mir in zveličanje pa
njega, ki se do časa z Bogom spravi!

II. Usmiljenje Božje.

Zares mora pretresti vsako dušo strašna
poslednja sodba, in premišljevanje nezmernega
peklenskega terpljenja, pa ravno tako je tola-
živna sveta resnica, da .,pri Bogu je usmiljenje
in pri njem obilno odrešenje 1 *, „da noče smerti
grešnikove, ampak, da se spokori in da živi",
in da „ako hudobni pokoro dela, se nobenih
njegovih hudobij več ne spomni" in „da ske¬
sanega in ponižnega serca ne zaverže**. Tedaj
zaupaj, moj kristjan! Ako si bil dozdaj ne¬
zvest svojemu Bogu, spreoberni se in on se bo
zopet k tebi obernil. Ako bi bil tudi večkrat
grešil, kot imaš las na glavi, ako bi bil dopri¬
nesel nar hujši hudobije, ktere so kdaj ljudje
na tej zemlji storili — ako bi bil grešil toliko¬
krat, kolikor je zvezd na nebu, ali kapljic v
morji — o vender je Bog vsako uro pripravljen,
ti vse grehe odpustiti, te za svojega otroka spre¬
jeti, če se le ti po pravi skesani spovedi in z
resničnim poboljšanjem ž Njim spraviti hočeš.
Vedi, da po Jezusovih besedah „se angelji v
nebesih zavoljo spreobernjenja edinega grešnika
bolj vesele, kot nad stanovitnostjo devet in de¬
vetdeset pravičnih.

Varuj se pa prederznega zaupanja na
Božjo milost, zakaj tako upanje je gnjusoba
pred Bogom. Tako prederzno upanje je že ve¬
liko ljudi v pogubljenje verglo. „Bog se ne da

60

zasramovati", pravi sv. Pavel. Onzaverže njega,
ki prederzno greši na njegovo milost. Dokler
svojih grehov ne obžaluješ, dokler nimaš terd-
nega sklepa, ne resnične volje, se poboljšati;
dokler se greha in nevarnosti ali priložnosti v
greh skerbno ne varuješ; dokler svojemu so¬
vražniku in razžalniku resnično ne odpustiš;
dokler njim, ki si jih okradel, poškodoval ali po-
hujšal, ne zadostiš; tako dolgo nič ne upaj na
usmiljenje svojega Boga.

„Moj sin! (pravi sv. Duh) če si grešil, ne
nakladaj dalje (greha na greh), temuč prosi od-
pušenja zavoljo poprejšnjega" (Sir. 21, L). Ako
nisi v stanu gnade Božje, te grehi in hudobije
težijo, o nikar ne odlašaj ne enega trenutka ne,
spraviti se z Bogom; zdaj ti je še na ponudbo
gnada, usmiljenje in odpušenje; pozneje more¬
biti nič več. „Iši Gospoda, ko se še najti da“.
Glej, pravi sv. Avguštin, da s svojim odlaša¬
njem ne zapraviš usmiljenja, kterega ti Bog
zdaj še ponuja. Kolikor bolj zametuješ priču¬
joče gnade, toliko bolj se nevrednega skazuješ
prihodnjih gnad. Tvoje serce bo terdovratnejši,
verige pa, s kterimi te pregrehe oklepajo, bodo
toliko težej se pretergati dale. Pomisli pa tudi
tehtne besede sv. Ligvorija: »Število pregreh,
ktere Bog poterpi, ni pri vseh enako. Enemu
Bog odpusti stokrat; drugemu pregleda tisuč
grehov, tretjega pa že pri drugem grehu v pekel
zaverže". —

Kristjan! zdaj veš, zakaj te je Bog vstva-
ril, zakaj na ta svet postavil, kaj je tvoj na¬
men; veš in znaš, kakošne pripomočke ti po-

61

nuja, da zveličaš svojo dušo; vidil si nasledke
nesrečnega greha; vidil, kako velika je Božja
milost, ti grehe odpustiti; poslednjič si spo¬
znal, da te smert lahko hitro, nepripravljenega
zaleze; da boš pred večnega Sodnika postavljen,
da sprejmeš plačilo po svojih delih, ali večno zve¬
ličanje ali večno pogubljenje. — Premišljeval si
tudi besede sv. pisma: „ Veliko je poklicanih,
malo pa izvoljenih". In zopet: „Široke so
vrata  in prostorna je pot, ki pelje v po¬
gubljenje, in veliko jih je, ki po njej hodijo“ ;
O, kako žalostno bi vender bilo, ki bi tudi ti
svoje zveličanje zanemarjal in bi stopil med
versto neizvoljenih, med število tistih, ki v po¬
gubljenje hitijo. Zares žalostno bi bilo, ko bi
po tem življenji, ki je tako že polno križev in
težav, še pahnjen bil v strašni ogenj, kterega
je Bog v svojem serdu vžgal. Da se ti taka
nesreča ne pripeti, bodi previden in me poslu¬
šaj. Ko sem ti pekel in njega muke popisal,
ti hočem, kot dober prijatel, še pokazati in po¬
pisati pota, ki peljejo v pekel, da sejihskerbno
ogibaš in varuješ, ako ti je zveličanje tvoje
duše zares pri sercu.

12. Bogokletstvo.

Bogokletstvo je ena nar pervih, nar hujših
hudobij, ki človeku vzame gnado Božjo, pa tudi
zapre nebesa. Stori se, če zoper Boga, svet¬
nike ali Bogu posvečene reči kaj nespodobnega
prostovoljno misliš, govoriš ali delaš; postavim,

62

če Boga neusmiljenega imenuješ, mu njegove
popolnomasti odrekuješ, ali ljudem pripisuješ,
kar je le Bogu lastnega; če sv. zakramente ali
sv. vero zaničuješ, itd. Zares velika hudobija v
Božjih očeh, in vender njih veliko na to nič ne
porajta. Lej, ubogi červ zemlje! ti preklinjaš,
zaničuješ nar Višega, nar Svetejšega, ki ga Sera-
fini in Kerubini molijo, ki večnost v svojih ro¬
kah ima, ki te na migljej lahko pogrezne na
dno pekla. Zaničuješ njega, ki je iz gole lju¬
bezni do tebe, da bi te zveličal, sedež svojega
veličastva zapustil, in na križi do zadnje kaplje
svojo Kri prelil. Poslušaj, poslušaj, kaj pravi
Gospod Bog: „Kdor ime Gospodovo preklinja,
naj smerti urnerje, in v vsa soseska naj ga s ka¬
menjem podsuje". „Če človek greši zoper člo¬
veka, mu bo Bog prizanesel; če se pa človek
pregreši zoper svojega Gospoda, kdo bo prosil
zanj ?“ »Prekleti naj bodo, ki tebe (Boga) pre¬
klinjajo!“ in pogubljenje njim, ki te zaniču¬
jejo !“ Poslušaj, kaj pravi sv. Krizostom: „Ni
gerši pregrehe, kot je bogokletstvo, ta ima v
sebi vse hudo, pa tudi vse kazni". In sv.
Jeronim pravi; „Vsak greh je v primeri i
bogokletstvom majhen; hujši je, kot tatvina,
kot prešestvo, kot umor". Kaj uči sv. Efrern?
»Kaj se ne bojiš, bogokletnež, da bi ogenj
z neba ne padel in te ne pokončal?" Po¬
slušaj sv. Avguština: »Judje so Kristusa bi¬
čali, pa enako ga bičajo hudobni kristjani 2
bogokletstvom". In poslušaj še sv. Tomaža-
»Bogokletstvo je greh, ki je lastnina hudičev in
pogubljenih".

63

Velikost tega greha se množi večidel še s
tem, ker se daje veliko pohujšanje; zato, ker
se navadnje vpričo drugih godi. Tako gre ta
greh od rodu do rodu; otroci, posli, vnuki in
vsi mlajši ga tako rekoč podedvajo po starih.
— In kako ojstro pa Bog kaznuje bogokletneže ?
Poslušaj in se tresi: Sanaherib je Boga preklinjal,
in angelj je v eni noči pomoril sto in pet in
osemdeset tisuč mož njegove vojske; in njega je
njegov lastni sin z mečem umoril. — Nikanor
je klel Boga,, pa glavo in roke so mu odsekali
in njegov jezik na kosce raztergali. — Cesar
Justinijan je bogokletneže k smerti obsodil. Sv.
Ludovik Francoski jim je jezik prebodel in čelo
z razbeljenim železom vžgal; in papež Gregori
štirnajsti jim je keršanski pokop prepovedal.
Kuga in lakota in potresi so večkrat kazni te
pregrehe. Ako Bog zdaj tudi ne kaznuje tako
očitno tega greha, vender pa od kod je to, da
je toliko hiš tako nesrečnih, brez pravega blago¬
slova Božjega!?

Premišljuj to, moj kristjan! in varuj se te
gerde pregrehe bolj ko strupene kače. Kača le
tvoje telo poškodva, preklinjevanje pa tvojo dušo
stori zaničljivo, nagnjusno pred Bogom in pred
njegovimi svetniki. Varuj se ljudi, ki so počer-
njeni s to pregreho; kaži jim velikost te pregrehe,
pa varuj se, da Božjemu imenu nikdar nečasti
ne delaš. Prosi večkrat s prerokom: „Deni, o
Gospod! stražo na moje usta in terdne vrata na
moje ustnice". (Ps. 140, 3.) Ako si oča, mati,
pa zveš, da tvoje dete, tvoj posel preklinja, o-
pominjaj, svari, kaznuj brez prizanašanja. Svoj

64

jezik pa obračaj samo v to, da Boga častiš, ga
hvališ za tolike dobrote, ki ti jih je že skazal;
tako se vrednega storiš, da ga boš celo večnost
hvalil in častil.

13. Nevošljivost.

Nevošljivost je dvojna. Nevošljivost je greh
zoper sv. Duha, kadar je človeku žal, ako vidi
bližnjega v gnadi Božji, v prijaznosti Božji; je
pa eden poglavitnih grehov, kadar človek časnih
dobrot ne privoši svojemu bližnjemu. Kar pervo
zadeva, zares skorej ni mogoče, da bi človek,
ako ni satan v človeški podobi, žaloval zavoljo
duhovnih dobrot svojega bližnjega, ali bi se ve¬
selil, ko vidi bližnjega v grehih, v sovraštvu Bo¬
žjem, v večno pogubljenje se pogrezati. O ne,
ni je huje hudobije; kdor njo ima, je že sata¬
nov na tej zemlji. Sv. pismo pravi, da ta greh
bo težko odpušen, ne v tem, ne v unem živ¬
ljenji. — Kar pa zadeva nevošljivost, kotpoglavitni
greh, si k sercu vzemi besede sv. Bazilija: „Nevo-
šljivost je kačja zapoved, hudičeva znajdba, zguba
nebes, pot v pekel 1 *. Pot v pekel? In pa res!
Le poslušaj in prepričal se boš. „V tem bodo
spoznali, da ste moji učenci, pravi Jezus, če se
bote ljubili med seboj “, in sv. apostelj pravi,
da v ijubezni je vsa postava, da ljubezen je vez
popolnomasti. Ne da bi po bratovsko čutil srečo
in nesrečo svojega bližnjega, nevošljivec se le
veseli nesreče svojega brata, pa žaluje, ko se
bratu dobro godi, in tako zapoved ljubezni z
nogami tapta. Ko vidi, da se drugemu dobro

godi, je njegovo serce napolnjeno s strupom in
želčem, vse, čast in premoženje bi rad le sam.
Vsi drugi naj bi bili revni in ubogi, le on sam zdrav
in srečen. Polje bližnjega naj bi le ternje in osat
rodilo, njegovo pa naj bi prav lepo in rodovitno bilo.

Nevošljivost je sovražna vsemu človeštvu,
pa tudi studenec vseh nasledkov, ki pridejo iz
jeze in sovraštva. Iz nevošljivosti je ubil hu¬
dobni Kajn svojega nedolžnega brata Abeljna;
iz nevošljivosti so Jožefa prodali njegovi bratje;
iz nevošljivosti je s sulico preganjal Savel mla¬
dega Davida; iz nevošljivosti je ošabni Aman
napravil visoke vislice za Mardoheja; iz nevo¬
šljivosti so Judje umorili Jezusa; iz nevo¬
šljivosti izhajajo ; 'še dan današnji razpertije po
hišah, tudi krivice in morije in druge hudobije.
Po vsi pravici jo zato imenuje sv. Krizostom:
„Mater vsega hudega, strupeno pregreho, ktera
Človeka satanu enakega stori". Sv. Krizolog
pa ji pravi: „Začetek in konec vseh hudobij".
In sv. Avguštin j o imenuje: „Greh k smerti
. . . hudobijo peklenskega poglavarja" ... Pa
nevošljivi človek je še hudobnejši, kakor sam
satan, pravi na dalje, ker satan je le ljudem
nevošljiv, ne pa svojim tovaršem; ti, o človek!
si nevošljiv svojemu bratu, sovražiš svojo lastno
natoro, svoj lastni rod; tako še hudič ne dela.
Kako boš smel upati, da ti bo Bog grehe od¬
pustil? O nesrečnež! ki te ta hudobija gospo¬
dari, in tako, ves oslepljen, dereš proti večnemu
poginu. Kakošna, kako strašna bo tvoja usoda
v večnosti, ko bo serditi Sodnik celo tiste po¬
gubil, kteri niso nič dobrega svojemu bližnjemu

Mis. spomin, 5

storili, ki niso lačnih nasitovali, žejnih napa¬
jali!? Kakošna sodba bo pač čez te sklenjena,
ki svojemu bratu ne privošiš slabega oblačilca,
ne černega kruhka, ki si ga v potu svojega
obraza služi ?!

Resnično je torej, da nevošljivost podlago
vsega keršanstva, to je, ljubezen, bolj podjeda,
kakor vsaka druga pregreha. Pa tudi je res¬
nično, da človeka sčasoma pripelja v narostud-
nejši djanja, ga opovira v pridobivanji potreb¬
nih čednost, ga vedno bolj odvrača od Boga, ter
ga naglo tira v pekel.

Zato, o moj kristjan! ne da bi se ti s to sa¬
tansko pregreho v nevarnost pogubljenja podal,
raji čuti in občuti srečo in nesrečo svoj ega bliž-
l njega, in po zapovedi sv. evangelija ga ljubi,
; podpiraj, mu pomagaj, se veseli pa tudi jokaj ž
njim. To je keršanska dolžnost, če jo natanko
spolnuješ, si pripravljaš predragi zaklad v ne-
| beškem kraljestvu.

i4. Nečistost.

Prav široka cesta v pogubljenje je neči¬
stost —- ali neukroteno poželenje po meseni
sladnosti — zares gnjusoba v očeh Božjih ! Ne
le z nesramnim djanjem, tudi z rokami, z ustmi,
z očmi se ta greh stori. Tukaj ni nobene ma¬
lenkosti; že sama prostovoljna želja je smertni
greh. „Vi ste tempelj sv. Duha, pravi sv. apo-
stelj Pavel, vaši udje so udje Jezusa Kristusa 8
Kadarkoli nečisti greh storiš, spodiš sv. Duha

67

iz svojega serca. Tvoja duša je podoba Božja;
kadar jo pa s to pregreho omadežaš, popačiš po¬
dobo Božjo, ter se pod živino ponižaš. Kako
strašno kaznuje Bog nečistost, ti pove sv. pismo:
Zavoljo nje je Bog v vesoljnem potopu pokon¬
čal ljudi in živali; zavoljo nje je štiri mesta z
ognjem požgal; zavoljo nje jeusmertil Hera in
Onana; zavoljo nje je bilo štiri in dvajset tisuč
Judov umorjenih. Po nauku sv. Pavla „nima
noben nečistnik, noben nesramni mekkužnik de¬
leža v kraljestvu Kristusovem“. Pri sv. Cipri-
janu se pa bere: da hudič po nečistosti zmago
zadobi čez telo in dušo človeško. In sv. Jero¬
nim pravi: »Nečistost, če seje kdo navadi, še
le v peklu jenja“. In neki svetnik 'pristavi, da
je med pogubljenimi naj več mehkužev, oskru-
njavcev in nečistnikov.

Ta prekleta pregreha stori človeka časno
in večno nesrečnega; razdere mu moči, oslabi
spomin, sčasoma tudi um, pokvari mu zdravje
ter mu napravi hude bolezni, nagnjusno gnjilobo
in druge tem enake reve. Komur je ta greh
v navadi, postane njegova duša prava sužnja
te divje strasti. Kolikor večkrat ga ponavlja,
toliko tesnejše se zaveže ž njim; vsak njegovpo-
gled je potem prešestvanje v sercu; vse nje¬
govo govorjenje meri na nečistost; vse misli,
vse želje so obernjene le v ta nesrečni greh.
Se v Gospodovi hiši, v cerkvi, kamor se celo
hudobni duhovi le s strahom in trepetom bli¬
žajo, še tukaj pase svoje misli v gerdi slad-
nosti. Tako zgubi nečistnik sčasoma vse veselje
do Boga, do molitve, do čednosti, če včasih za-

5 *

68

volj spodobnosti ali pa primoran ali pri¬
siljen k spovedi pride, je v veliki nevar¬
nosti svoje ostudnosti zamolčati in si s tem
Božje rope nakopati. Če pa tudi razodene svoje
serce, kaj pomaga? Naj ga spovednik še tako
lepo podučuje, še tako milo prosi in mu še tako
ostro žuga; on sicer posluša, pa ravno tako
hitro pozabi. Morebiti tudi terdne sklepe dela
in poboljšanje obeta, pa vender le ne spolni;
pripomočke se poboljšati, sicer sprejme, pa jih
kmali spet opusti. Njegova volja, poboljšati se, ni
nikdar resnična, njegova pokora je goljufiva, po-
vračanje v greh zmirej pripravljeno. Po pra¬
vici pravi sv. pismo: „Njih pota so pota v pe¬

kel". Padci v stare pregrehe so po evangelj¬
skih naukih nar gotovši pot v večno pogub¬
ljenje. Nikjer, pri nobeni pregrehi pa niso tako
pogostni, kakor pri nečistosti. Po nesramni na¬
vadi bo gerdi nečistnik tako oslepljen, da nič
več ne mara za strašne kazni, ktere mu napo¬
veduje pravica Božja, — da se mu celo nič več
ne zdi greh, kar je v resnici greh. Njegovo
serce je neobčutljivo do vsega dobrega in sve¬
tega, plazi se iz gnjusobe v gnjusobo.

Tacih prežalostnih zgledov se nam tudi
današnji čas ne manjka. Nekteri teh brezbožnih
poživinjenih ljudi, ki vidijo, kako težko je to
gerdobijo zapustiti, obupajo, ter se lahkovoljno
vdajo meseni sladnosti. Sv. Pavel je že poznal
take, in jih je v pismu do Efežanov imenoval
„ obupaj oče, ki so se prepustili nesramnosti".
(4, 19.) Drugi bi radi očitanje svoje vesti v
sebi zaterli, zatorej zaveržejo vso vero, in od teh

69

govori prerok Ozeje: »Nečisti duh je med njimi
in Gospoda ne spoznajo". (5, 4.) Drugi zopet
se tolažijo s tem, da bodo smertno uro vse ob¬
žalovali. Pa od teh pravi sv. Bernard, da ve¬
čidel ne delajo pokore tudi na koncu svojega
življenja ne, temuč, da je konec njih življenja
tudi konec njih pregreh. Taki so svoje duše že
v tem življenji hudiču prodali in »ker, uči sv.
Ciprijan, je nečistost mati nespokornosti", so
tudi pripravljeni v grehu umreti, da jim le nihče
ne dela nepokoja. Zato se je prigodilo, da so
taki ljudje, na pragu v večnosti, o smertni uri,
vso pomoč, ktero cerkev umirajočim ponuja, za-
vergli, se nebesom in svojemu zveličanju očitno
in glasno odpovedali, in v brezno večnega po¬
gubljenja se prostovoljno pogreznili, kjer bodo
za kratko, živinsko veselje vso neskončno več¬
nost mučeni in terpinčeni.

Kako gerda pregreha! Kako strašni so
nasledki! Ako hočeš obvarovati svojo dušo te
hudobije, ne zaupaj sam nase čisto nič; pri
vsaki nar manjši nevarnosti pa se zateci k Bogu
v molitvi; kliči Marijo, ki je mati čistosti; vsaki
dan moli kake tri češenasimarije k njej, da za-
moreš po njeni prošnji v nedolžnosti stanoviten
ostati. Ustavi se vsaki nečisti misli koj v za¬
četku; sej veš, ako se iskra, če v slamo pade,
hitro ne zatare, lahko napravi hud požar; ravno
tako tudi v začetku čisto majhna skušnjava prav
lahko in pa hitro napravi smertni greh. y Cuj
nad svojim duhom, in če te napade kaka ne¬
čista skušnjava, hitro na kaj druzega oberni
svoje misli. Misli si: Bog me vidi, Bog je pri

70

meni; angelj varh mi je na strani, Marija gleda
na me. Čuj nad svojimi očmi; ne oziraj se nik¬
dar po nevarnih rečeh, ne poslušaj, ne beri nič
nespodobnega; vse take nespodobnosti ti oku¬
žijo serce in um. Zaničuj nespodobne in ne¬
čiste norčije. Delaj sam seboj spoštljivo, ter
vedi, da je tvoje telo tempelj sv. Duha; nič
kaj tacega ne počenjaj, česar bi se sramoval
vpričo druzih. Varuj se lenobe, ki je smerd-
ljiva mlaka mesenih želja, pravi sv. Bernard.
Spominjaj se, kako je padel David, kako Salo¬
mon. Varuj se požrešnosti in pijanosti 11 , v „kteri
je nečistost", pravi sv. Pavel. Ne hodi v slabe
drušine, ne v nevarne hiše, ne v ponočne shode,
ne na plesiše. Koliko njih je v takih nevar¬
nostih zgubilo čednost, nedolžnost, dušo in zveli¬
čanje svoje! Prejemaj večkrat sv. zakramente,
s tem boš oborožil svojo dušo z močjo zoper
skušnjave. Beri kaj lepega, moli in delaj, misli
na smert, sodbo, nebesa in pekel, na plačilo ne¬
dolžnosti, na kazen hudobije in — premagal boš
skušnjave in ohranil sveto čistost.

15. Nezmernost.

Kristjan! še ene druge nevarnosti te mo¬
ram opomniti, iz ktere izvira za dušo in telo
neskončno veliko hudega. In ta je nezmernost
v jedi in pijači. »Gorje vam, pravi sv. pismo,
ki zjutrej vstajate, da se pijančevanju vdajate,
in do večera popivate, da od vina vsi gorite".
(Izaij. 5, 11.) In zopet pravi: »Gorje vam, kteri

71

ste junaki pri pitji vina inserčni možje pri me¬
šanji močnih pijač 11  ....  „Zato bodo za lakoto
meili, in njegova množica bo za žejo poginjala.
Zato bo pekel svoj trebuh raztegnil, in s svo¬
jim žrelom nezmerno zazijal, da vanj pojdejo
njegovi junaki 11 . (Iz. 5, 13. 14. 22.) „Jokaje re¬
čem, da so sovražniki križa Kristusovega, kte-
rih konec je poguba, kterih Bog je trebuh", ža¬
luje sv. Pavel. Pač po pravici govori sv. pismo
s tako resnobnim očitanjem od hudobije, ktera
se sama, pred ali potlej strašno kaznuje. Ona
podkopava človeku zdravje, ga verže v časno ne¬
srečo in revšino, muotamni um, mu zdivja serce
ter ga pahne v strašno nespokornost.

In zares! koliko strašnih, neozdravljivih
bolezen dobijo pijanci? Marsikteri mladeneč je
v pijanosti spodkopal vse moči svojega telesa,
ter za zmirej svoje zdravje zapravil. Koliko jih
počasi hira zavoljo tega ! Koliko jih je v tej
pregrehi na nagloma pomerlo! O marsiktera
hiša, ki je premožna, bogata bila, jez nezmernostjo
v jedi in pijači na beraško palico prišla. Mar¬
sikteri oča pogrezne ženo in otroke s svojo za¬
pravljivostjo v neznano revšino. Poprašuj uboge
po bolnišnicah, ali hudodelnike po ječah, popra¬
šuj stergane berače, vlačugarje po cestah, ta¬
tove in postopače ali celo ubijavca na vislicah,
kako so zabredli v ta žalostni stan, in skorej
vsi bodo primorani spoznati, da nezmernost je
bila začetek in vzrok njihove nesreče.

Pa te so le časne nadloge, ki imajo v
nezmernosti svoj začetek. O koliko veči, koliko
hujši so še le nasledki za ubogo dušo! Lej, z

72

nezmernostjo je satan naše perve starše zape¬
ljal, da sta bila Bogu nepokorna; žalostni nasledki
tega greha so ti dobro znani. Nezmernost in
nečistost je Sodomljane pokončala. Nezmernost
je Izraelce pahnila v nar veči hudobijo — v
malikovanje. Požrešnost je Absaloma premo¬
tila, da je umoril svojega brata. Požrešnost je
bila kriva, da je Herodež ukazal glavo odse¬
kati svetemu Janezu. In povej mi: kaj po-

žrešniki in pijanci vse počenjajo? Mar niso s
požrešnostjo in pijanostjo sklenjene še druge
hudobije: bogokletstvo preklinjevanje, nespo¬
dobno govorjenje, nečistost, nesramnost, prešest-
vanje, pohujšanje, kregi in prepiri, tatvine, laži,
krive prisege, pretepanje in celo uboji? Si kdaj
bil priča nezmernega pijančevanja, in ali nisi
slišal nespodobnih pesem, nesramnih pogovorov ?
Ali kje so pijanci, ki ne bi imeli nečistih misel
in želja, ki ne bi govorili zoper vero in cer¬
kev, ki ne bi bližnjega opravljali ali obrekovali,
ki ne bi grešili ali sami seboj ali z drugimi ?, „Nik¬
dar, pravi sv. Jeronim, ne bom verjel, da bi bil
pijanec čist“. In njegovim besedam še prista¬
vim : Ni ga pijanca, ki bi pri tem ostal, in bi v
druge gori imenovane grehe ne zabredal. In kaj
čaka požrešnike in pijance še le v večnosti?
Vprašaj bogatina, ki že več kot osemnajst sto
let gori v peklenskem ognji, vprašaj ga: Je li
njegov posušeni jezik priklical eno samo kapljo
hladne vodč? — on te lahko poduči. Neznan¬
ska žeja, huda lakot, strašna obupnost, neizre¬
čena reva, to bo množilo večno terpljenje po-
žrešnikom in pijancem.

73

Ljubi moj! ali bi si tudi ti rad to ne¬
znansko nesrečo nakopal? Mislim, da vender
ne! Zato te opominjam z besedami Zveličarja
samega: „Varujte se, da vaše serca ne bodo
preobložene v požrešnosti in pijanosti". (Luk.
21, 84.) Vsaka pregrešna želja je v začetku
majhna in slaba; ako je panezatareš, te bo ne-
vedoma v pogubljenje pripeljala. Taka je tudi
z nezmernostjo. Nihče ni nanagloma pijanec,
ampak polagoma. Zato se pa varuj vsake ne¬
zmernosti v jedi inv pijači; ne napravljaj poje¬
din ne doma ne drugod. Premisli, da je zares
gerda hudobija, žaliti Boga z njegovimi dobro¬
tami. Pomisli, da imaš pri svojih pojedinah
vedno skrivnega opazovavca, ki gleda na te, in
ta je: Oko Božje. »Pobožni kristjan' 1 , pravi sv.
Bazili, „se nikdar prav do sitega ne naje, še
manj pa preobje. Ne jej in ne pij več, kakor
potrebuješ. Poglej neumno živino, ki nikdar čez
potrebo ne je in ne pije. Hočeš li slabši biti
kot tvoj vol v hlevu? Pritergaj si včasih tudi
kaj potrebnega, in to ti bo v večnosti obilno
povernjeno. Spominjaj se še besedi sv. Pavla,
ki pravi: »Božje kraljestvo ni jed in pijača,
ampak pravičnost in mir in veselje v sv. Duhu“.
(Rim. 14, 17.)

16. Krivica.

Ni je skorej pregrehe, ktera bi tako splo-
šnja bila, ktera bi toliko žalostnih nasledkov
imela za dušo, kot je krivica. Stori pa ta greh,

V

74

kdorkoli kaj tujega po krivici vzame ali ukrade,
prideržuje, poškodva ali pokonča. Razno se
lahko človek v tem pregreši. So pa duhovne
in posvetne, domače in tuje krivice ali tatvine.
Kdor na svetem kraji, v cerkvi kaj ukrade, stori
dvojni greh, zoper pravico in zoper v ero. Svetne
tatvine so, ako kdo gosposko pri davkih, cest¬
nini ali desetini, ali kako drugači prevari ali
ogoljufa. Domači tatovi so, če mož ali žena,
starši ali otroci, gospodarji ali podložni zmi-
kajo, zapravljajo, ali svojih dolžnost zvesto ne
spolnujejo. Tuje krivice pa je kriv, kdor po
svoji dolžnosti ne varuje škode bližnjemu, kdor
tatove zagovarja, tatvino kupuje, spravlja ali pri¬
kriva. Tatovi in krivičniki so tudi vsi goljufivi
umetniki, leni delavci, zanikerni dninarji in
posli, ki nezasluženo plačilo tirjajo ali jem¬
ljejo. _ .

Kako strašno Bog to hudobijo sovraži m
kaznuje, pove že modri Sirah: „Kdor očetu ali
materi kaj vzame, pa pravi, da ni greh, bo ubi-
javcem prištet 11 . In spet pravi prerok: „Gorje

mu, kdor krivično blago nakupičuje 11 . In sv. apo-
stelj Pavel pravi f „Ne tatje, ne lakomniki. . ■
ne bodo posedli Božjega kraljestva". (1. Kor.
6, 10.) In vender se krivica tolikrat in tako
brezvestno doprinaša. Marsikdo na skrivnem
dela krivico, tirja prevelike obresti, goljufuje pri
delitvi, pri kupčii, pri meri ali vagi, pri kaki
pravdi. Marsikdo prestavlja mejnike, priorje kaj
tuje zemlje, poškodva mlade drevesa, seka v tu¬
jem gozdu, dela škodo po travnikih in vertih,
zatajuje dolgove, tudi krivo prisega, prikriva pisma

75

ali plačivne liste. Koliko očetov zapravi v pi¬
janosti in požrešnosti vse premoženje ter ženo
in otroke pripravi na beraško palico ? Marsikteri
gospodar ali gospodinja odteguje svojim poslom
potrebno hrano, pa tudi obljubljeno kervavo zaslu¬
ženo plačilo. Koliko časne pa tudi dušne škode
pa čaka vse te krivičnike?

Krivično blago nima teka. „To je pre¬
kletstvo, ki izhaja čez vso deželo, ker bo vsak
tat sojen 11 , govori Gospod po svojem preroku.
(Cah. 5, 3.) En krivični vinar sto pravičnih sne.
Kdor svoji družini krivično blago zapusti, ta
sebe in svoje otroke v nesrečo pahne, če se
krivičnik ali tat poboljšati hoče, ni zadosti, da
bi le svoj greh priserčno obžaloval in se čisto spo¬
vedal; on mora tudi poverniti tuje, krivično blago,
mora popraviti škodo bližnjemu storjeno, in si¬
cer tistemu, komur jo je storil; ako je pa ta
umeri, pa njegovim naslednikom; pa natanko,
kolikor in kakor hitro je le mogoče. Oh, in
kako težko je to? Na priliko: če prestaviš
mejnik, priorješ njive svojega soseda, goljufaš
pri meri ali vagi, daješ slabo robo, slabo delo
za dragi denar, sodiš krivično, v škodo svojemu
bližnjemu: Kako boš vse to ali temu enako,
pa vsem poškodovanim povernil? In ako ti je
mogoče krivico poravnati, pa tega ne storiš, ne
smeš imeti upanja, se z Bogom spraviti. Skuš¬
nja uči, da tatovi in krivičniki se nikoli ali le
malokdaj res poboljšajo. En sam pogled Jezu¬
sov je spokoril sv. Petra; Magdalena ga le za¬
gleda in že pade spokorna na kolena; edina
beseda je spreobernila čolnarja Matevža; pa ne

76

Judež, ne kdo farizejev se ni spokoril. Zakaj
ne? Tatovi, goljufi so bili. Sv. Avguštin pravi:
„Zjokaj vse solze, kolikor so jih vsi spokor¬
niki pretočili, pa vekomaj ti ne bodo odpušene
krivice, če krivičnega blaga ne poverneš", ker
„do zadnjega vinarja boš mogel vse poplačati".
Ako ti je le kako mogoče, storjeno škodo po¬
ravnati, pa je popraviti nočeš, vedi, da te čaka
večno pogubljenje, če je škoda velika. Ako,
kakor Jezus pravi, gre ložej kamela skozi šivan-
kino uho, kakor bogatinec v nebesa (s svojim
pravičnim premoženjem), koliko teže je še le
njemu priti v nebesa, ki ima tuje, krivično blago,
človek je že po svoji naturi navezan na časno,
sto in sto zaderžkov in izgovorov ima, ko je
treba storjeno škodo poravnavati; zato krivič¬
niki to popravljanje toliko radi na smertno po¬
steljo odkladajo; ali — neprevidena smert jih
prehiti, in škoda ni popravljena, in duša je po¬
stavljena pred pravičnega Sodnika, kteri jo na
vekomaj pogubi.

Premisli in pretehtaj, ljubi moj! žalostne
nasledke, ktere krivica seboj pripelje in terdno
skleni, vsakemu pustiti ino dati, kar je njego¬
vega. Si bil pa tako nesrečen in. si storil komu
kako škodo, hitro jo popravi njemu samemu;
posvetvaj se s svojim spovednikom, ki ti bo
pota in pripomočke pokazal, da ložej in na tanko
spolniš svojo dolžnost. Ako bi pa zdaj res ne
mogel preč poverniti, bodi varčen in skerben,
zmanjšaj nepotrebne izdajke, priterguj sebi, tudi
svojim, kar ti je mogoče; zakaj boljši je, zdaj
kaj uterpeti, in krnico popraviti, kot kdej zato

77

v peklu večno goreti. Nikar pa tega ne odla¬
šaj na zadnjo uro, da ne bo prepozno in za¬
mujeno, ko bi te smert prehitela.

17. Pohujšanje.

Pohujšanje je govorjenje alidjanje, s kteriin
vzrokujemo, da kdo drugi kaj hudega stori in
svojo dušo pogubi. Ako besede govoriš, ktere lahko
hude, nečiste misli obudijo; ako nesramne pesmi
poješ; ako vero, cerkev in njene služabnike za¬
smehuješ ; ako vpričo druzih preklinjaš in se
rotiš, s tem zapeljuješ druge, da potem ravno
tako počenjajo, daješ pohujšanje ter se vdele-
žuješ — še tudi po svoji smerti — vseh gre¬
hov, ktere koli drugi delajo zato, ker so tebe
slišali ali vidili grešiti. Sveti Bernard pravi:
„Ko sv. pismo od drugih grešnikov govori, še
zmiraj upanje daje, da se bodo poboljšali in mi¬
lost pri Bogu dosegli; ko pa govori od zape¬
ljivcev, od pohujšljivcev, govori od njih kakor
od takih, ki so od Boga odločeni, kterih pogub¬
ljenje je gotovo 11 . Naš Zveličar Jezus Kristus
sam pravi: „Kdor pa pohujša kterega teh ma¬

lih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi
se mu obesil mlinsk kamen na vrat in bi se
potopil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo
pohujšanja !“ (Mat. 18, 6, 7.) In pri preroku
Ecehielu se berejo grozovite besede, da »kdor
pohujšanje daje, bo iztrebljen zmed Božjega
ljudstva 11 . (Eceh. 14.)

78

Kako lahko ta pregreha človeka vekomaj
pogubi, je razvidno iz tega, ker je skorej ne¬
mogoče vse pohujšanje poboljšati, in s tem vso
duhovno škodo popraviti; pri vsem tem pa je
zadostovanjepohujšljivčevo negotovo ali vsaj silno
težavno. Si oča, mati, gospodar ali učenik, pa
vpričo svojih podložnih nespodobno govoriš ali de¬
laš, opravljaš, lažeš, preklinjaš, svoje dolžnosti
zanemarjaš, ali kako drugač jih pohujšuješ;
bodo ob svojem času ravno tako delali, in
težko jih bo kdo pregovoril, daje  to greh pred
Bogom, ker se bojo s tvojim zgledom izgovar¬
jali. Svari tega mladenča, uno deklico, ki s
svetom dirjata in razuzdano živita, in odgo¬
vorila ti bota, sej so drugi in druge ravno taki
in take. Oh, taki in tem enaki se izgovarjajo,
z zgledom družili, pa tudi ž njimi vred svojemu
pogubljenju naproti hitijo! Kdo bi jim verjel,
da se kdej poboljšati mislijo? Kako pa taki
tudi upati smejo na Božjo pomoč? Res je Božje
usmiljenje neskončno veliko, da čudeže delati
zamore; ali takih čudežev je čisto malo; pa
tudi spreobernjenje takih grešnikov je ravno
tako redko. „Gorje tebi, dereča voda človeške
hudobije, gorje tebi, nesrečno pohujšanje ! pravi
sv. Avguštin, ki neprenehoma seboj vlečeš Abra¬
hamove otroke ter jih iz svojega vertinca nika¬
kor več ne spustiš na pot čednosti!“

Kar nar bolj oteži spreobernjenje pohuj-
šljivca in ga skor nemogoče stori, je, ker stor¬
jene škode popolnoma popraviti ne more. Sej
ne ve, kako je pohujšal; ker velikrat vsi drugi
grehi izvirajo iz pohujšanja, kot jih je sam do-

prinesel. Tudi ne ve, koliko jili je pohujšal.
Na priliko: Kdor bi večkrat, pa še na raznih
krajih, vpričo velike množice opravljal poštene
ljudi, ali bi govoril zaničljivo zoper Boga, zoper
sveto vero, zoper cerkev ali njene naredbe, zo¬
per služabnike Božje itd. — vse to gre od hiše
do hiše, od vasi do vasi, od mesta do mesta ;
te pohujšanja bodo splošne, nekako neumer-
ljive. Je li mogoče takimu grešniku popolnoma
poravnati storjeno škodo vsem tako pohujšanim
dušam ? Zraven pa še ne ve, kako veliko,
kako hudo je njegovo pohujšanje. Morebiti je bilo
edino pohujšanje, pa zavoljo tega enega pohuj¬
šanja jih j e bilo veliko pogubljenih, ali pa so
zabredli v grešno navado, ki je nobena moč več
odpraviti ne more. Poslednjič tudi ne ve, ali
bo mogel poboljšati zapeljane ali ne. Ako bi
stopil pred vsace ga, ki ga je pohujšal ter bi ga
prosil, opominjal, tudi jokal pred njim, da naj
zapusti in popravi greh, da naj zanj pokoro
dela; ga bo li vsak poslušal? Bodo se li vsi
poboljšali? Težko. Magdalena je pred vsem
Jeruzalemom očitno se pokorila. Kdo, od nje
zapeljan se je po njenem zgledu poboljšal?
Nobeden ne. Cahej je povernil krivično blago
čveterokrat; njegovi cestninarski tovarši pa
so vsi lakomniki ostali. Zapeljani kaj malo
gledajo na pokoro svojih zapeljivcev. Dokler
tedaj pohujšljivec ni zagotovljen, da je njegovo
pohujšanje popolnoma zaterto, vedno gloda nje¬
govo dušo strašna misel: Ta greh, ki ga drugi
delajo, te krive nauke, to zaničevanje sv. vere,
te preklinjevanja, te nečistosti so.zatrosile moje

80

slabe besede; to sem jaz učil, jaz razširjal;
jaz sem tedaj vzrok večnega pogubljenja toliko
tisuč ubozih duš! Na smertni postelji me bodo
kleli, pred tronom vsegamogočnega Boga bodo, kli¬
cali maševanje na me, me bodo tožili in od
mene tirjali svoje duše. Ta strašna misel ga
vedno grize in peče ter mu greni tolažilo zveli¬
čavne pokore. Zavoljo velikosti in zavoljo nez¬
nanega števila svojih pregreh si bo pač komaj
upal, se k Bogu oberniti, ga odpušenja prositi.
Zavoljo očitanja zbujene vesti bo pač težko na
spravo z Bogom misliti mogel; umeri bo ~-
umerl morde v grehu in bo pogreznjen v večni
, ogenj.

Da odideš tej strahoviti sodbi, ljubi moj
kristjan! glej, da nikdar nobenega ne pohujšaš
ne z besedo ne zdjanjem. Spominjaj se, da tudi
tvoj bližnji ima dušo, ktero moraš spoštovati,
ljubiti in ji v nebesa pomagati. Prizadevaj si,
da z lepim zgledom, sprijaznim opominjevanjem
in s priserčno molitevjo vsacega od greha od-
vračuješ in k Bogu napeljuješ. Bog ne daj, da
bi vpričo druzih, posebno vpričo nedolžnih, kaj
govoril ali storil, kar bi v njihovih sercih pre¬
grešne misli obudovalo. Ako si pa že koga po-
hujšal in ga poboljšati ne moreš, je edini re-
šivni pomoček za te: Ojstra pokora in stano¬
vitna molitev za pohujšane. Vsem bodi lep zgled
svetih čednost, po tem smeš zaupljivo priča¬
kovati svoje zadnje ure!

81

!8. Laž.

Lagati se pravi: drugače govoriti ali z
znamnji kazati, kakor v sercu misliš, pa iz tega
namena, da bi druzega prekanil. Dva vzroka
sta, ktera te morata spodbadati, da se varuješ,
kolikor le moreš, te gerde pregrehe, ktero ne-
kteri tako malo porajtajo. In ta dva vzroka
sta: njena gerdobija in njeni žalostni nasledki.
»Kdor laže, pravi sv. Tomaž, nosi na sebi
podobo satanovo, ki je bil od začetka lažnjivec.
In kteri ga posnemajo, so podobni ponarejenemu
denarju, in ko bodo sodnji dan se prikazali pred
Sodnika, jih bo vprašal: Čegava je ta podoba?
In spričalo se bo, da je podoba hudičeva; zato
zdajci poreče: Dajte hudiču, kar je hudičevega !“

Kristjan! se li da kaj geršega, kaj zanič¬
ljive] šega misliti, kakor to, da s Kervijo Sinu
Božjega rešeni kristjan podobo satanovo na sebi
ima? »Zares nagnjusen madež na človeku je laž,
pravi modri mož, in lažnjivci so zaničljivi, ker
zasramovanje hodi povsod za njimi". Ako
ravno so neverniki zmoteni in popačeni bili v
svojem mišljenji, vender so pa laž tako sovra¬
žili, da je bil rimski cesar Klavdi človeku, ki
so ga vsi lažnjivca poznali, pokop odrekel, hišo
njegovo do tal podreti ukazal in njegovo dru¬
žino za zmiraj iz mesta spokal. Hudobija te
pregrehe se naravnost nar bolj spoznava iz
samih Jezusovih besedi, ki imenuje lažnjivce sa¬
tanove otroke. „Vi ste iz očeta hudiča . . .
ki je lažnik in oče laži" (Jan. 8, 44.)

Mi». spomin.

6

82

Pri vsaki reči je začetek težaven, tako
tudi nekako pri laži; že naturno čutilo v sercu
je zoper laž, ter jo studi, če pa človek laž
večkrat ponovi, tedaj čutilo v sercu zaduši, in
po tem mu je laž kaj lahka reč. Perva, druga
in tretja laž mu še porudeči lica, to je, se še
sramuje; po tem pa zmiraj lagleje in brez vse
sramožljivosti laže. In tako mu je laž navadnji
greh, ki ga bo vekomaj pogubil. Zmiraj pre-
derznejši bo lagal in zagotavljal, hinavsko go¬
voril in svojega bližnjega tudi v imenitnih re¬
čeh preveril in prekanil, tudi s krivimi prise¬
gami si bo iz marsikake zadrege pomagal, pri
vsaki mali reči Boga na pričo klical. Nesrečna
misel, da z lažjo se bo odtegnil zasluženi kazni,
ga bo v marsiktere hudobije pripeljala, in po¬
slednjič se ne bo bal tudi naj grozovitniših pre¬
greh. Oh, kakošna gnjusoba mora biti sčasoma
v takem sercu! Kako preprežena je njegova
duša z zvijačo, prekanljivostjo, goljufijo in «
drugimi krivicami! Kako resnične so besede
sv. Duha, „da lažnjivi jezik dušo umori 11 .

_ Sveti evangeli nam pripoveduje, da naš
Zveličar ni z nobenim tako ojstro ravnal, kakor
s hinavci in na videz pobožnimi; velikrat jim
je zažugal strašno gorje in neusmiljeno sodbo.
Tudi nam pove sv. evangeli, da je Jezus milost
in odpušenje grehov dodelil vsem spokornim, ki
so svoj greh obžalovali in pripravljeni bili se
resnično poboljšati. Sprejel je Magdaleno, gla-
sovito grešnico v mestu; tudi prešestnice ni po¬
gubil; odpustil je Petru nezvesto zatajevanje.
Nikjer pa ne beremo, da bi bil pomilostil lažnika

88

ali hinavca. Kako velika, kako neskončna gnju-
soba mora biti ta greh v očeh Božjih! In kako
gotovo znamnje večnega pogubljenja nosiš na
sebi, o lažnik! že tukaj na zemlji! Kako te
mora že v tem življenji težiti tisto strašno gorje,
ktero je Zveličar lažnikom zažugal! Kakošna
večnost te čaka? Ne bom te jaz pogubil; pa
v sv. pismu berem: „Kdor laž govori, ne bo
odšel sodbi Božji 11 . »Ti, o Bog! sovražiš vse,
ki hudo delajo, pa končaš vse, ki laž govore".
»Gospod! kdo bo počival na tvoji sv. gori?
Kdor resnico govori ... in s svojim jezikom
ne goljufuje". (Ps. 14, 1. 3.)

O preljubi kristjan! beži, beži pred to
gerdo pregreho! Večkrat kliči z modrim mo¬
žem: „Dveh reči sem prosil; ne odreci mi jih,
preden umerjem. Nečimernost in lažnjive be¬
sede odverni dalječ od mene 11 . (Preg. 30, 7. 8.)
Varuj se vsake, tudi nar manjši laži; zakaj na¬
glo bi te zapeljala v tisto nesrečno nemarnost,
da bi se na zadnje še celo krive prisege ne
bal. Ne poslušaj preklicanega govorjenja ne-
kterih ljudi, ki pravijo, da v šali ali iz norčije
lagati ni greh, ali da majhna laž nima nič v
sebi, če se ž njo mir v hiši ohrani. Sveto pismo,
cerkveni učeniki, pa tudi pamet zaverže taki
nauk. V šali lagati se pravi, neskončno veli¬
častvo Božje v šalo žaliti. Tudi laž, če se ž njo
hišni mir ohrani, je prepovedana, ker nam ni
nikdar pripušeno kaj hudega storiti, da bi iz
tega kaj dobrega izviralo. Naj manjši laž je zo¬
per Boga, ki je večna resnica sama; in torej
bi bilo tisučkrat bolje, pravi nek svetnik, da bi

6 *

84

se poderlo nebo in zemlja, kakor da bi se Bog
z naj manjši lažjo le enkrat razžalil. Zato te
h koncu še opominjam z besedami sv. Pavla,
ki pravi: „Za tega voljo opustite laž, govorite
resnico vsakteri s svojim bližnjim, ker smo udje
med seboj 11 . (Efež. 4, 25.)

19. Opravljanje in obrekovanje.

Z nobenim grehom se ne pregrešimo zoper
svojega bližnjega tolikrat, kakor z opravljanjem
in obrekovanjem, to je, kadar se lotimo njegove
časti, njegovega dobrega imena. Kadarkoli kake
resnične pregreške svojega bližnjega drugim
razodevaš, njegove slabosti drugim odkrivaš, in
ga raznašaš, si opravljanja kriv; če pa svojega
bližnjega černiš, zmišljene pregrehe od njega
pripoveduješ, njegovim dobrim delom slabe na;
mene podtikaš, zoper njega lažnjivo govoriš, si
obrekovavec. Tako so delali Kore, Datan in
Abiron, ki so govorili, da Mojzes je Izraelce iz
egiptovske sužnosti le zato izpeljal, da bi gospo¬
doval čez nje. Tako so delali farizeji, ki so
lažnjivo govorili, da Jezus z višjim hudičem
Belcebubom čudeže dela. Obrekovavec včasih
človeka od ene plati pohvali, da ga od druge
strani tem hujše s svojim strupenim jezikom pika.
Na priliko: O škoda! ta oseba je sicer prava,
ima tele lastnosti, pa je v tej le reči zapopadena —
pa nočem dalje govoriti. — Škoda! ta mož je
prav delaven, pa . . . Ta preklicana besedica
„pa K  ima veliko v sebi, in pri drugih sum na-

85

pravi, da še veliko hujšega mislijo od njega,
kot je res. Ta gerda pregreha, ki imajo le za¬
ničljive duše, ob enim vseka tisuč težko ozdrav¬
ljivih ran njemu, ki čast jemlje temu, kteremu
se čast odvzame, in poslednjič tudi vsem po-
slušavcem.

Malokdaj se zgodi, da bi iz obrekovanja
smertni greh ne izviral; ker obrekovavec se
pregreši zoper naturno postavo, zoper pravico
in zoper ljubezen. Kdor svojega bližnjega umori,
zares se hudo, smertno pregreši, čast in dobro
ime je pa marsikomu tako ljubo , tako drago,
kot življenje samo; zato tudi obrekovavec hudo,
večkrat smertno zagreši. Kako ljubo ti je, ako
imajo ljudje poterpljenje s tvojimi slabostmi,
ali ako zakrivajo tvoje pregreške ! Kako hudo
ti pa mora biti, ako se povsod govori od tvo¬
jih hudobij in se ti černi dobro ime! Vpiješ,
da so lažniki, se pritožuješ čez krivico, se hudo
jeziš v svojem sercu. Lej, kakor se godi tebi,
se godi' tudi drugim.

Kakor pohujšanje okuži brez števila duš,
tako se razširja tudi obrekovanje med tis uče
ljudi. Ti morebiti stopiš v eno hišo, v kako
drušino, govoriš zoper svojega bližnjega in mu
odvzameš toliko potrebno čast; radi te poslu¬
šajo, pa hitro drugim nesejo, po vsi vasi, po
vsem mestu od tega govorijo, in kdor z dopad¬
ljivostjo posluša to govorjenje, se vdeleži tvoje
Pregrehe. Kako strašan bo enkrat odgovor, če
taka strašna teža toliko zapeljanih leži na tvoji
duši! Kako boš obstal pred Bogom, ki je nek-

86

daj rekel: „Kdor se vas dotakne, se dotakne
punčice mojega očesa!“ Cah. 2, 8.

Potem mora biti poravnana krivica, ako
hočeš doseči odpušenje grehov. Kakor mora
tat ali ropar ukradeno blago nazaj dati, tako
mora tudi obrekovavec poverniti oropano čast
in zavoljo tega poravnati storjeno škodo. Svoj
napuh mora v sebi zatreti ter iti k vsem, ki so
ga slišali, in jim mora povedati, da se je la¬
gal, kar je govoril zoper svojega bližnjega, da
seje nad njim gerdo pregrešil, da je to vse
laž, kar je govoril, ali pa da je komaj polovica
tega res, kar je govoril; preklicati mora svoje
obrekovanje. O kakošno poniževanje! Kdor
se mu pa noče podvreči, naj le ne pričakuje
odpušenja svojih grehov od Boga.

In ko bi tudi res se toliko ponižal, da bi
vse preklical, kdo bo pa povernil storjeno škodo,
kdo zacelil tolike dušne bolečine, žalostim ter-
pljenja? Kje bo obrekovavec našel, kje dobil
vse, ki so se greha vdeležili, ko je število njih
morebiti tisuč? Ali se mu bo verjelo, če zdaj
bližnjega hvaliti začne, ki ga je malopred to¬
liko černil? Ali bodo ljudje vse to tako hitro
pozabiti mogli? Pač neznanska teža bo slo¬
nela na njegovi duši, ko bo prišel tisti strašni
trenutek, ko bo ležal na smertni postelji! Bo
li smel pričakovati gnade srečne smerti? Kaj
težko. Človek tej pregrehi vdan, si je vedno
enak. Mnogoteri grešniki: nečistniki, zaniče-
vavci sv. vere, celo požrešniki se spreobernejo,
izmed obrekovavcev pa se malokdaj kdo res¬
nično spreoberne.

87

Spominjaj se večkrat resnobnih besedi sv.
Pavla, „da obrekovavci ne bodo imeli deleža v
Božjem kraljestvu 11 . Ko druge vidiš pasti,
spomni se svoje slabosti in naj ti bodo namisli
besede, ktere je Kristus govoril Judom, ko so
mu prešestnico pripeljali, rekoč : „Kdor je brez
greha, naj verže pervi kamen vanjo ! 11  Vzemi
si k sercu : Kar ti nočeš, da bi ti drugi storili,
tega tudi ti ne delaj drugim. Beži pred ljudmi,
ki radi čez druge govorijo. Posebno še se va¬
ruj, da nikdar ne razglasuješ pregreškov ali sla¬
bost svojih staršev in naprejpostavljenih, ker bi
to tvoj greh močno zvišalo, zato ker si jim še
posebno ljubezen, posebno spoštovanje dolžan.
Zapomni svet aposteljna Pavla: „Od bližnjega
ne govorite nič slabega!" Navadi se, bolj mol¬
čati kakar govoriti. Da si molčal, te bo malo¬
kdaj serce bolelo; velikokrat pa ti bo žal, da
si govoril.

20. Sovraštvo.

Ljubezen je nar veči zapoved naše sv.
vere. Ljubezen je učil in oznanoval naš Zveli¬
čar; ljubezen je edino resnično znamnje pravega
kristjana; ljubezen kaže učenca Jezusovega.
Tako te uče vsi cerkveni učeniki. Kako hu¬
dobno in nekeršansko delaš, ako odrečeš vso
ljubezen svojemu bližnjemu, ki te je razžalil in
mu odpustiti nočeš! Da boš pa to bolj na tanko
spoznal, premisli dobro, kdo si ti, kdo je tvoj
nasprotnik, pa tudi to premisli, kaj hudega ti

88

je storil. Ti si grešnik, in zavoljo svojih pre¬
greh si že večkrat zaslužil, da bi te bil pra¬
vični Bog v pekel zavergel. O kako strašna
sodba te čaka, če ti Bog ne bo skazal svojega
usmiljenja, in ne ti odpustil grehov! Nikar pa ne
misli, da ti bo Bog odpustil, ako ti svojemu so¬
vražniku pred ne odpustiš. Zakaj neusmiljena
sodba čaka njega, ki usmiljenja ne skazuje.
Tvoj nasprotnik je tvoj s kervijo Jezusa Kri¬
stusa odrešeni brat, kterega Bog morebiti raji
ima, kot tebe; ako ga torej sovražiš, sovražiš
tudi Zveličarja svojega; zakaj on sam je re¬
kel: „Kar ste storili enemu nar manjšemu

mojih bratov, ste meni storili“. Kako hudobno
pa ravnaš, ako si sovražnik svojemu Zveličarju,
ki je zate umeri tako grozovite sinerti! — In
kaj nek ti je storil tvoj sovražnik ? Morebiti te
je pripravil ob ene krajcarje, brez kterih ti še
lahko živiš, in kteri ti za večnost nič ne po¬
magajo? Morebiti je osramotil, ponižal tvoj
napuh, tvojo prevzetnost? Morebiti mu je ušla
ena beseda zoper tvojo čast! In zato ga ho¬
češ sovražiti, in zato gnado Božjo, še celo zve¬
ličanje zgubiti ? O neumna hudobija! Mar nisi ti še
nikoli nobenega razžalil ? nisi še nobenemu no¬
bene krivice storil? Mar s svojimi grehi nisi še
nikoli pekla zaslužil? Če bo pa pravica Božja
s teboj tudi tako ravnala, kakor delaš ti s svo¬
jim bližnjim, kakošno zlo te čaka? O koliko¬
krat si že pekel zaslužil, vender je Bog pri¬
pravljen, ti odpustiti, če se spraviš s svojim
sovražnikom; zakaj pisano je: ^Odpustite in se

89

vam bo odpustilo 14 . „Kdor pa, piše sv. Avguštin,
se brani s tako lahkim pomočkom zbrisati svoje
grehe, naj nebes nikar ne upa 44 .

Pa še porečeš: „Jaz ne morem svojemu
sovražniku odpustiti, ker prevelika je krivica,
ki mi jo je storil 44 . Ali ni tvoj Zveličar, ki ga
moraš posnemati, odpustil svojim naj hujšim,
priseženim sovražnikom takrat, ko je na sv.
križi tudi zate umiral ? Premisli, da v svoji ter-
dovratnosti vsak dan v očenašu svojo lastno po¬
gubo od Boga prosiš, ko moliš, naj ti odpusti
grehe, kakor  ti odpušaš svojim razžalnikom.
Vedi, da, dokler si v sovraštvu, tvoja molitev,
tvoje čuvanje, tvoj post, tvoja milošinja, vse
tvoje dobre dela ti nič ne pomagajo za nebesa.
Poslušaj, kaj pravi Jezus: „če tedaj svoj dar

prineseš k altarju in se tam spomniš, da ima
tvoj brat kaj zoper tebe, pusti ondi svoj dar
pred altarjem, in pojdi popred, spravit se s svojim
bratom 44 . (Mat. 5, 23.) „Ako bi bil kdo drug, bi
mu že odpustil 44 , spet praviš. Mar pa ni vsak
človek otrok Božji, dedič nebeškega kraljestva?
Ce tudi on ne zaslužitvojeljubezni, jopa zasluži
Jezus, ki te prosi, ki ti zapoveduje, da se spra¬
viš s svojim bratom; in zares satansko bi moglo
biti tako serce, ktero bi svojemu Bogu odpu-
šenje odreklo. — „No zdaj mu bom še odpustil,
potem pa nikdar več ne 44 . Ne enkrat, pravi Kristus,
ffloraš odpustiti, ampak sedemdesetkrat sedem¬
krat, to je, vselej, dokler si živ. Kakor vedno potre-
oaješ milosti Božje, tako moraš tudi svojemu
bližnjemu zmiraj milosten biti.

90

K sklepu ti na serce položim še besede Je¬
zusove, ki pravi: »Ljubite svoje sovražnike,
dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite
za nje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, da
bote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih 11 .
(Mat. 5, 44. 45.) Ako si bil do zdaj v sovra¬
štvu s svojimi starši, z brati ali sestrami, s pri-
jatli ali sosedi, ali s komurkoli, o prosim te pri
ljubezni tvojega in svojega Zveličarja, zarotim
te pri kaznovavni pravici tvojega in svojega pri¬
hodnje ga Sodnika: Premagaj se,poteri svoj napuh,
ne poslušaj šepetanja hudobnega duha, in pojdi k
svojim sovražnikom, spravi se ž njimi, podaj
jim svojo roko, prosi jih, da ti odpustijo; in če
si jim kako krivico storil, jim reci, da hočeš
storjeno krivico po svoji moči popraviti! In ver¬
jemi mi, zato bodo sicer hudiči škripali, pa
angelji v nebesih se bode radovali, in ti si
boš pridobil gnado Božjo in mir na zemlji,
srečno in večno zveličanje pa unkraj groba.

91

II. Del.

Dolžnosti raznih stanov.

L Dolžnosti faranov do svojih
dušnih pastirjev.

Ufikdar, ljubi moj kristjan! nikdar ne po¬
zabljaj, da ti je sveta dolžnost, svojega postav¬
nega dušnega pastirja vedno ljubiti, častiti in mu
pokoren biti. Ta dolžnost je vterjena v sv. pismu.
Sv. Pavel takole piše: „Prosimo vas, bratje!
spoštujte jih, kteri delajo med vami, in so vaši
predpostavljeni v Gospodu, in vas opominjajo;
spoštujte jih obilniši v ljubezni zavoljo njih dela,
mir imejte ž njimi“. (I. Tes. 5, 12. 13.) In na
drugem kraji pravi: „Bodite pokorni svojim
sprednikom, in bodite jim podložni; zakaj oni
čujejo kakor taki, kteri bodo za vaše duše od¬
govor dajali, da z veseljem to delajo in ne zdi-
kovaje; to bi namreč ne bilo za vas dobro".
(Hebr. 13, 17.) Tvoj dušni pastir te je v sv.
kerstu prerodil v otroka Božjega in deleža ne¬
beškega kraljestva; te je v svetih resnicah
edino zveličavne vere podučeval; te v zakra¬
mentu sv. pokore rešil večne smerti, ktero si

92

s svojimi grehi zaslužil. Vsaki dan daruje zate
sveto, nekervavo daritev nove zaveze. On te
vedno opominja in uči v svojih pridigah in na¬
ukih. On ti podaja angeljski kruh pri Gospo¬
dovi mizi, kolikorkrat hočeš. V nar imenitniših
zadevah tvojega življenja ti svetuje, te tolaži,
in bo enkrat še na smertni postelji tvoj nar
bolji prijatel. „Kot mašnik ima čast, pravi
sv. Krizostom, kakoršne nimajo ne kralji, ne
angelji“. Kdor mašnika posluša, Boga posluša; in
kdor mašnika zaničuje, Boga zaničuje. Zato pravi
sv. pismo: „Ponižuj se pred starimi, in pri¬

klanjaj glavo pred mogočnimi". (Sir. 4, 7.)

Pomisli tudi skerbi, ktere tvoj dušni pa¬
stir ima, in premisli odgovor, ki ga bo dajal
od tebe. Misli si njegove težave v spovednici,
pri delitvi drugih zakramentov, pri oznano-
vanji besede Božje, pri podpiranji ubogih, pri
obiskovanji bolnikov in revnih, ktere tolažiti, in
jim pomagati želi, ko bi pri tem tudi svoje
zdravje, celo svoje življenje zgubil. Poglej, ko¬
liko se trudi, da bi vse pohujšanje odpravil, da
bi bila povsod edinost, pobožnost in svetost.

Nič naj te težko ne stane, lahko najti bo,
da spolnuješ zvesto in natanko vse dolžnosti do
svojega dušnega pastirja. Ljubi ga z besedo in z dja-
njem, zaupaj se mu in priserčno mu bodi vdan.
Povsod mu skazuj spodobno čast; ne govori
nikoli drugače od njega, kot s spoštovanjem.
Ogibaj se tacih, ali pa jim zapovej, da naj bodo
tiho, ki toliko radi slabosti svojega dušnega pa¬
stirja raznašajo in njegovo čast zmanjšujejo.
Bodi mu pokoren, spolnuj njegove opomino-

93

vanja, ki te k čeduostim in k vsemu dobremu
napeljujejo. Tudi, kolikor premoreš, mu v časnih
rečeh postrezi, z voljo mu dajaj, kar mu gre.
Desetkrat ti bo Bog povernil. Kdor bo podu-
čevan, naj temu, ki podučuje, podeli od svo¬
jega. Ako te svari, spomni se, da ga ojstra
dolžnost k temu sili, da čuje, kako ti živiš, ker
bo enkrat odgovor dajal od tebe. Ako te opo¬
minja zavoljo tvojih otrok ali zavoljo družine,
je to naj boljši, kar ti dobrega storiti zamore,
in ti bi sam sebi škodoval, ko bi mu zameril.
Vsak dan moli za svojega dušnega pastirja in
prosi Boga, da mu potrebnih gnad podeli, da
zamore zvesto spolnovati dolžnosti svojega stanu.

2. Dolžnosti zakonskih-

a. Dolžnosti, ktere imajo zakonski med seboj.

Ker sta mož in žena v zakramentu sv.
zakona zato se poročila, da bi enkrat večnega
zveličanja deležna bila; zato je njuna perva
dolžnost, da med seboj keršansko živita, šejk
vsemu dobremu oserčujeta, da z napakami in
slabostmi eden druzega poterpljenje imata, in
da si težave svojega stanu zlajšujeta.

Obedva morata skerbeti, da se ohrani ljubi
mir v hiši. „ Boljši je suh grižljej z veseljem,
kakor polna hiša klavnih darov s kregom".
(Preg. 17, 1.) Kjer sta mož in žena eno, je
Bog med njima, bodo otroci keršansko zrejeni,
posli dobro podučeni, in vsak bo vesel v taki hiši.

94

Kjer pa miru ni, je živ pekel; zaničevanje, lju¬
bosumnost, godernjanje, kreg in prepir, pa kle¬
tev in rotenje je v taki briši doma. Taki za¬
konski imajo res že tukaj na zemlji časni pe¬
kel in s tem si služijo večni pekel.

Skerbno se morata ogibati vse svojeglav-
nosti in svoje terme, ki je pervi in nar večji
vzrok vsega prepira. Eden drugemu morata pri¬
zanašati, zavoljo miru marsikaj pregledati in
zamolčati. Ako je potreba, da se opominjata,
naj se to godi vselej mirno, ljubeznjivo in pri¬
jazno. V neprenehljivi ljubezni morata med se¬
boj živeti, da si eden drugemu pomagata, se
tolažita in podpirata. In ta ljubezen mora biti
tako sveta, da ne dopuša či§to nobenega nag¬
njenja do druge osebe.

Potem sta si dolžna stanovitno zvestobo.
In ta zvestoba se kaže v tem, da se 1) z dru¬
gimi osebami ne pečata. „ Častitljiv bodi za¬
kon v vsih rečeh, in zakonska posteljabodi neo-
madežana", uči sv. Pavel. (Heb. 18, 4.) Zakon¬
ski so še posebno, in ostrejši, kot deviški, za¬
vezani, da se zderžijo ne le vseh djanj, ki so
v šesti zapovedi prepovedane, temuč tudi celo
vseh želja do drugih. „Vsak, kteri ženo po¬
gleda, da je poželi, je že prešestoval ž njo v
svojem cercu“, pravi Kristus sam. (Mat. 5, 28.)
— Zavoljo te zvestobe se zakonski 2) eden dru¬
gemu odpovedati ne smejo. Od tega uči sv.
Pavel: „Ženi naj mož dolžnost stori; ravno

tako tudi žena možu. Žena čez svoje telo nima
oblasti, ampak mož; ravno tako tudi mož nima
oblasti čez svoje telo, ampak žena“. (I. Kor. 7,

95

3. 4.) Prav storijo zakonski, da zastran teh dol¬
žnost svojega spovednika vprašajo, da jih do
časa poduči.

Poslednjič sta zavezana, do smerti skupaj
živeti. To tirja naturna postava, to tirja Bog
sam in sveta obljuba, ki sta jo storila pred al-
tarjem vpričo Boga in cerkve Božje. „Vsak,
kteri se loči od svoje žene, in drugo vzame,
prešestuje,- in kteri ločeno od moža vzame,
prešestuje, pravi Kristus". (Luk. 16, 18.)

b. Posebne dolžnosti moževe.

Mož mora svojo ženo priserčno ljubiti.
»Možje, ljubite svoje žene", uči sv. Pavel. (Kol.
3, 19.) Slabostiinpomanjkljivostinjenemoraspo-
terpežljivostjo prenašati; prederzno ali ošabno
je ne sme zavračevati. To prepove sv. apo-
stelj: ,.Ne bodite čmerni proti njim". (Kol. 3,
19.) Možu je dana žena, ne za sužnjo, ne za
deklo, ampak za pomočnico. Nikdar je ne sme
zaničevati, zmerjati, kleti ali rotiti; ampak
v vsem naj dela pametno ž njo, naj ji ne na¬
klada, kar storiti ne more, naj ji bo prizanes¬
ljiv, zlasti v zakonskih rečeh. In ako se kaj pre¬
greši, naj mož ne zdivja, temuč mirno in lju-
beznjivo naj jo poduči. On ji sme zapovedovati,
ker je gospodar, pa ne termasto, ampak priza¬
nesljivo, v ljubezni. Mož mora svojo ženo va¬
rovati in s potrebnim živežem preskerbovati,
zato mora pridno delati, ne pohajkovati, igrati,
pijančevati ali kako drugače zapravljati.

<

96

c. Posebne dolžnosti ženine.

Žena mora svojega moža ljubiti in ča¬
stiti, ga za svojega gospodarja imeti in v vsem
podložna biti, kar je prav in dobro.

Boji naj se ga, pa ta boječnost ne sme
biti suženjska, temuč mora izhajati iz ljubezni,
in taka ljubezen jo varuje, da ga ne žali in ne
jezi.

Svojemu možu mora brez godernjanja, brez
opovere pomagati v vseh hišnih potrebah. Brez
njegove vednosti, brez njegovega privoljenja ne
sme nič početi. Domače zadeve mora modro in
skerbno opravljati, in vse, kar ji je izročenega,
vestno storiti.

3. Dolžnosti staršev,

a. Splošne dolžnosti.

Starši, kterim je Bog otroke dal, so dolžni:
1) jih s časnim preskerbovati; 2) jih v svetih
resnicah podučevati; 3) njih pregreške kazno¬
vati, in 4) jim lepe zglede dajati.

1. Starši! skerbite, da svojim otrokom,
dokler so pod vašim varstvom, vašemu stanu
primerjeno hrano in obleko dajete. Otroci, ki so
večkrat lačni, radi zmikajo, in kmali se jih prime
huda navada, ki silno žalostne nasledke ima.
Ako so nespodobno oblečeni, ali goli in razca¬
pani okrog letajo, ste vi krivi, če že zgodaj
zgubč vso sramožljivost in vso ljubezen do Či-

97

stosti, ter vsakemu gerdunu svojo nedolžnost
prodajo in v nesramno življenje zabredejo.

2. Bog je izročil dušo vaših otrok vam v
skerb. „Imaš sinove? uči jih“. (Sir. 7, 25.) Vi
starši ste aposteljni v svojih hišah, pravi sv.
Krizostom. Vašo družino imenuje sv. Pavel do¬
mačo cerkev, v kteri ste postavljeni, da učite svoje
podložne. Sveta in imenitna skerb vaša naj bo,
da, kakor se otroci pameti zavedo, obračate njih
misli na Boga, naj boljšega Očeta in dobrotnika,
ki je v nebesih. Učite jih že zgodaj izgovar¬
jati presvete imeni Jezus in Marija; učite jih,
se lepo prekrižati. Učite jih tele resnice, ktere
mora vsak človek dobro vediti in verovati, ko
k pameti pride: a) Da je en Bog. b) Da je
Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, hudo
pa kaznuje, c) Da so tri Božje peršone enega
bitja in ene nature: Oče, Sin in sveti Duh. d)
Da se je Bog Sin, druga Božja peršona, za nas
včlovečil zato, da nas je s svojo smertjo na
križu odrešil in večno zveličal, e) Da je člo¬
veška duša neumerjoča, in f) da je gnada Božja
k zveličanju potrebna, in da človek brez gnade
Božje nič zaslužnega za večno življenje ne more
storiti.

Vestno skerbite, da hodijo otroci v šolo in
k keršanskemu nauku, da se naučijo vsega, kar
morajo verovati in storiti. Ako jih od tega za-
deržuješ, in bodo pozneje iz nevednosti kaj hu¬
dega storili, bote vi odgovor od tega dajali.

3. Ako se otroci ustavljajo vašim pove¬
ljem . jih morate kaznovati. „Komur se šibe
škoda zdi, sovraži svojega sina“, pravi sv. pismo.

Mis* spomin, * 7

98

(Preg. 13, 24.) „Vi očetje, izredite svoje otroke
v podučenji in svarjenji Gospodovem 1 '. (Efež.
6, 4.) Svojemu otroku ne smete nikoli pregle¬
dati ne najmanjši nespodobne besede, ne naj manjši
nepokoršine ali jeze, ne nar manjši tatvine ali
laži. Ako bote kaj tacega pregledali, bo hudo¬
bija hitro korenine pognala v sercu vaših otrok,
in težko, težko se bo pozneje izrovati dala.
Marsikteri sin, marsiktera hči. ki zdaj svojim
staršem, vsi svoji rodbini, dan na dan sramoto,
žalost in nesrečo napravlja, je zato tako hu¬
doben in hudobna, ker so jim v mladosti vse
pregledali, ker zavoljo malih pregreškov takrat
kaznovana nista bila. Gospod je velikega du¬
hovna Helija s sinovoma vred en dan pokon¬
čal, ker je oče vedil za hudobijo svojih sinov,
pa ju ni ojstro kaznoval, pripoveduje sveto
pismo.

Pa nikdar ne smete svojih otrok kazno¬
vati serdito ali s kletevjo in rotenjem, vselej
morate biti mirni; drugač bi vaša kazen otroku
ne pomagala; le še hudobniši bi bil. Ni ga pa
tudi večjega ne strašnejšega greha, kot je kle¬
tev in rotenje staršev; zakaj strah in groza
mora človeka preleteti, ako sliši, kako starši
svoje otroke hudiču izdajajo. Naj pred opo¬
minjajte, potem žugajte in poslednjič primite za
šibo, pa ne za palico.

4. Svojim otrokom dajajte lep zgled. Be¬
sede mičejo, zgledi vlečejo. Vsi opomini, vsi
nauki, vse svarjenje malo zdajo, če ni lepili
zgledov. Ako zdivjanemu mladenču očitate nje¬
govo pohujšljivo življenje, bo vam odgovoril:

99

Sej ste bili tudi vi taki. »Zoper hudobnega
očeta tožijo otroci, ker so zavoljo njega zaniče¬
vani". (Sir. 41, 10.) In zares! kako bi bilo mo¬
goče, da bi otrok pobožen bil, ki je imel vedno
pred očmi slabe zglede svojega očeta, ki je dan
na dan klel, nesramno govoril, po gostivnicah
se vlačil, igral in zapravljal, ki celo leto sv. za¬
kramentov ni prejel, ki mu je bila služba Božja
tudi o praznikih neznansko težavna, ter se je
povsod in zmiraj obnašal, kot slab kristjan? Ve¬
liko staršev zdihuje zdaj zavoljo hudobnega živ¬
ljenja svojih otrok, ki jim v starosti le zani¬
čevanje in sramoto napravljajo; ali prepozno je.
V mladosti bi bili mogli svojim otrokom ka¬
zati boljši pota in s svojim zgledom jih čed¬
nost vaditi. Kar je še nar bolj žalostnega,
starši bodo enkrat še ojster odgovor dajali za¬
voljo vseh tistih grehov, ktere so otroci storili,
in so bili od staršev samih zapeljani po slabih
zgledih, po gerdem pohujšanji. — Gorje, trikrat
gorje! takrat nesrečnim staršem, ko bo prišel
veliki sodnji dan, in bo Gospod iz njih rok tir-
jal duše, ktere je bil njihovi skerbi izročil!
Gorje takrat, ko bodo vidili hudiče njihove
otroke — njihovo kri in meso — neusmiljeno
vleči v pekel! Gorje jim, ko bodo slišali na
svoje ušesa strašne besede svojih otrok: „Oča
in mati sta postala morivca naših duš, ker so
našo izrejo zanemarili, nas niso kaznovali, pa
so nam le slabe zglede dajali!"

6 *

100

b. Posebne dolžnosti hišnega očeta.

1. Kaj je sam sebi dolžan ?

Tvoje djanje in nehanje naj bo ogledalo,
kjer se ogleduje vsa hiša. Gospoduj možato
čez svoje spačene nagnjenja, želje in pregreške.
Ne bodi svojeglaven v svojem mnenji. Ne za¬
upaj vsega sam sebi; v imenitnih rečeh se po-
svetvaj z drugimi pametnimi možmi. Varuj se
lenobe, ki je po pravici začetek vseh hudobij.
N e hodi in ne pečaj se s slabimi; ne igraj, ne
popivaj, da sebe in svojih ne pogrezneš v sra¬
moto in v revšino. Z Bogom začni vsako delo
in z Bogom ga tudi končaj. Ako britkosti,
križi in terpljenje pridejo nad te, ne obupaj,
ne bodi maloserčen, ampak v vseh rečeh ze¬
dini svojo voljo z Božjo sveto voljo!

2. Kako zamore hišni oča v svoji hiši vse
dobro pospeševati?

Zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi
moli s svojo družino vselej združeno in na glas.
„Kjer sta dva ali trije v mojem imenu zbrani,
sem jaz med njimi", pravi Kristus, naš Go¬
spod. Za to potrebne molitve so tudi v mo-
litevnem delu teh bukev.

Opominjaj svojo družino, da slehern,
če koga sreča, keršansko pozdravlja: »Hva¬
ljen bodi Jezus Kristus! — Na vekomaj.
Amen“. Povej jim, da se pred delom prekrižajo

101

in zdihnejo: Naj bo vse k večji časti Božji in
nam v zveličanje!

Govori večkrat kaj keršanskega s svojo
družino. Pokaži jim, kako nesrečen je človek
v stanu smertnega greha. Povej jim, da nar
imenitniši delo je delo za zveličanje svoje duše.
Opominjaj jih, kako nečimerno je vse posvetno.
Spomni jih na smertno uro, ko bo vsega čas¬
nega konec. Pripoveduj jim, kako naj se v skuš¬
njavah hitro k Bogu obernejo in pri njem po¬
moči išejo, kako naj se priserčno Marii Devici
izročujejo; povej jim, koliko je pobožnost do
Matere Božje vredna in vpelji v svoji hiši to
lepo in keršansko navado, da bote vsak večer
združeni sv. roženkranc molili.

Ob nedeljah in zapovedanih praznikih jih
pošiljaj k službi Božji; pa jih tudi vprašaj, ko
domu pridejo, kaj se je oznanovalo v cerkvi,
da se prepričaš, ali so poslušali in si kaj za¬
pomnili. Ponovi jim nauke in razloži jim, kar
bi ne bili razumeli. Včasih imej sam mali ker-
šanski nauk, posebno z otroci. Skerbi tudi zato,
da bote vsako nedeljo in zapovedan praznik
popoldne saj ene pol ure iz kakih lepih bukev
kaj keršanskega brali. Opominjaj poslednjič
vse svoje, da pogosto prejemajo sv. zakramente;
pa tudi sam jih moraš prejemati. Ako hočeš
pod svojo streho blagoslov Božji imeti, moraš
zato skerbeti, da večkrat Boga samega v svojo
hišo povabiš, ali prineseš.

102

3. Kako mora hišni oča v svoji hiši vse hudo

zatirati.

Bodi posebno pazljiv, da se tvoji otroci
nikdar s hudobnimi ne pajdažijo, nikdar s spri-
denimi posli ne pečajo. Hitro spokaj vsako
družinče od hiše, ki bi tvoje otroke pohujšati
utegnilo.

Ne imej in ne terpi nobenih slabih bu¬
kev v svoji hiši, tudi nobenih gerdih podob ne,
ker to vse bi zelo škodovalo tvojim otrokom.

Skerbno pazi na to, da družina nikoli ne
postopa, nikdar ne preklinja ali roti; da se
nespodobno ne šali ali ne norčuje; da ne ogo¬
varja ne obrekuje; da se med seboj ne pikajo, ne
sovražijo. In kadar kaj tacega zapaziš, posvari,
žugaj in kaznuj.

Ojstro prepovej otrokom vse nespodobne
igre. Ne pušaj jih med šeme, ne na plesiše,
ne v nekeršansko glediše ali druge nevarne zbi-
rališa. — Ne terpi nobenega ponočevanja, ali
skrivnega znanja; in po noči naj ne ležijo sku¬
paj, ko bi tudi bratje in sestre bili, ako so že
po sedem let stari.

Hočeš sina ali hčer komu vdati, ne glej
na premoženje, temuč glej, če je zet ali sinaha
dobrega obnašanja, keršanskega zaderžanja.
Nikdar pa ne pripušaj, da bi pred poroko skupaj
hodila, ali brez tvoje vednosti se skrivala.

4. Kakošnc dolžnosti ima hišni oča do svojih

poslov ?

Kadar vdinjaš hlapca ali deklo v svojo hišo.
glej, da sta keršanskega obnašanja. Dobri posli

103

pridobijo blagoslov iz nebes, hudobni pa pri¬
vlečejo prekletstvo in nesrečo v hišo. Dajaj jim
pošteno hrano in zasluženo plačilo. Priderže-
vanje ali priterganje tega je v nebo vpijoč greh.
čuvaj nad njimi, kot nad svojimi lastnimi otroci,
ker boš tudi od njih enkrat ojster odgovor da¬
jati mogel. Pošiljaj jih vsako nedeljo m zapo¬
vedane praznike k službi Božji, tudi k popol¬
danski. Prepovej jim vsako nečisto znanje, po¬
nočevanje in take nerodnosti. Opomni jih dva¬
krat, trikrat, in če te ne ubogajo, plačaj jih in
spravi jih od hiše; zakaj boljši je, če zavoljo
tega tudi kako škodo terpiš, kakor pa , da bi
bil enkrat zato vekomaj pogubljen. In boljši je,
da tam kamen leži, kjer slabo družinče sedi,
in tvoje otroke pohujša, pa blagoslov Božji od
hiše odpravi.

5. Kaho se mora hišni oea proti sosedom ob¬
našati ?

S sosedi zmiraj v miru živi, zato se skerbno
varuj vsega, kar bi zamoglo ta ljubi mir ska¬
liti. Ne vtikuj se v njihove hišne reči; bodi jim
priljuden, pomagaj jim vselej rad, kolikor pre-
moreš. Če nastanejo kake razpertije, hitro se
spravi ž njimi in brez velicega in imenitnega
vzroka se nikdar ž njimi ne tožuj.

c. Posebne dolžnosti hišne matere.

*

Kot keršanska hišna mati si dolžna sker-
beti za dušo in telo svojih otrok., Ako te je

<1

104

Bog v tvojem telesu po svoji milosti blagoslo¬
vil, varuj se v tem stanu vsega zdraženja svoje
kervi; zato se varuj jeze, prevelike žalosti, pre¬
težkega dela, bodi zmirna v jedi in pijači, da
tvoje dete zakrament sv. kersta prejme. Naj te
zuči, naj te zmodri žalostna skušnja, da je že
marsiktera mati zadušila svoje dete, ker ga je
k sebi v posteljo dela, ter je tako nehote po¬
stala morivkasvojega otroka; ne postavljaj ne sebe
ne otroka nikdar v toliko nevarnost. Že odra-
šeni otroci naj ne spavajo v tvoji kamri, re v
tvoji zakonski postelji, ker nevarno je, da bi ne
začutili kaj, kar bi škodovalo njihovi nedolž¬
nosti. — Poglej včasih skrivej v spalnico svo¬
jih otrok in pazi, kaj počnejo po samotBih kra¬
jih, in veliko hudega boš odvernila.

Kadarkoli dete v posteljico položiš, ali ga
iz nje vzdigneš, lepo ga prekrižaj. Ako ti je le
mogoče, mu pervo hrano sama dajaj, nikoli pa
ne izročaj svojih otrok takim v varstvo, ki niso
zato. Ko dete govoriti začenja, uči ga, se pre¬
križati, uči ga oče naš, češenasimarijo, apostolj-
sko vero in druge nar imenitniši resnice naše
sv. vere. Moli ž njimi zjutraj, kadar vstanejo,
in zvečer, preden se vležejo. Reci jim večkrat,
kar je rekla pobožna Blanka svojemu Sinu Lu-
doviku: Moj sin! raji bi vidila, da bi umeri,
kakor da bi kdej Boga s smertnim grehom
žalil.

Ako te otroci ne ubogajo, se nespodobno
vedejo, Bog ne daj, da bi jih, kot hudobne
matere, klela ali hudiču izdajala, temuč resnobno

105

jih opominjaj in svari, in če to ne pomaga,
kaznuj jih s šibo.

Oblači svoje otroke spodobno in čedno po
svojem stanu. Ne pripušaj jim obleke, ktera bi
bila spodtakljiva njim ali pa drugim. Ne terpi,
da bi tvoja hči imela s kom kako znanje, ali
skrivne shode, ali pohajkovanje po samotnih
krajih ali gerdo ponočno vasovanje; in brez
tvoje vednosti naj nikomur zakona ne obeta.
Ako se je pa po tvoji volji s kom zaročila, ji
nikakor ne pripušaj, da bi se pred zakonom
sama — skrivej — brez poštene priče —
shajala.

Kar ti je tu rečeno v oziru tvojih otrok,
to vse velja tudi za tvojo družino.

Prav dobro premislite in k sercu si jem¬
ljite, keršanski gospodarji in gospodinje! če
vaši, vam izročeni otroci in posli, zavoljo vaše
zanikernosti v greh padejo, kako strašan od¬
govor vas čaka pred Bogom, ki jih je vstvaril
po svoji podobi, pred Jezusom Kristusom, ki jih
je odrešil s svojo Kervijo, in pred sv. Duhom, ki
jih je posvetil s svojo gnado! Čujte nad njimi,
ter jih v strahu Božjem izrejajte, in že tu na
zemlji bodo vam v tolažbo in veselje, po smerti
pa vaša večna krona v nebesih.

4. Dolžnosti otrok do svojih staršev.

»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
živel in ti bo dobro na zemlji*. (Mojzes
20 , 12 .)

106

-

-

Bog je vsem otrokom določno zapovedal,
da naj 1) svoje starše ljubijo, 2) jih častijo, in
3) jim pokorni bodo.

Če si, moj sin! moja hči! po Božji
zapovedi zavezan — zavezana — ljubiti vsa-
cega človeka, še celo sovražnika svojega;
koliko veči, koliko priserčnejši ljubezen si dol¬
žan svojim staršem, ki so te popred in tako
skerbno ljubili, ti toliko dobrot že skazali in si,
po besedah sv. pisma, meso iz njihovega mesa,
kost iz njihove kosti. „Koliko noči ni spala
tvoja mati, piše sv. Ambrož, koliko dni je
imela nepokojnih, kako se je bala nezdravih
tebi škodljivih jedi, in to vse zavoljo tebe?
Zavoljo tebe si je spanje pritergovala, morde
velikrat britko jokala, marsiktere jedi in pijače
se anala". Ti si mirno v svoji zibelki spaval, in
tvoj oče je v potu svojega obraza terdo delal, da
ti je potrebno hrano prislužil; s svojim jokom
in kričanjem si mu dostikrat kratil toliko po¬
trebni pokoj. — Tvoji starši so ti bili pervi uče¬
niki v sv. resnicah; pošiljali so te v šolo k ker-
šanskemu nauku, da bi se naučil vseh potreb¬
nih reči. Dajali so ti hrano in obleko, na¬
pravili ti marsiktero razveseljevanje, in neu-
trudeno so delali, da bi ti še po njihovi smerti
srečen bil. Kako zares divjaško serce bi imelo
dete, ki bi toliko ljubezni po vsi svoji moči ne
povračevalo!

2. Bog, tvoj Gospod, te opominja: „Z

vsega svojega serca spoštuj svojega očeta; in
bolečin svoje matere ne pozabi!" (Sir. 7, 29.) In
kaj se pač bolj spodobi, kakor da otroci spo-

107

štujejo starše svoje? Starši so jim namestniki
Božji; nje zaničevati, bi se reklo : Boga samega
zaničevati. Oko, ktero svojega očeta zasra¬
muje, in porod svoje matere zaničuje, naj kro¬
karji pri potokih izkljujejo in mladi orli po¬
žrejo". (Preg. 30, 17.) „In kdor svojega očeta
ali svojo mater preklinja, naj smerti umerje!“
Nikdar ne smeš svojim staršem ošabno, srovo
ali razžaljivo odgovarjati. Ne očitaj jim njih
napak, nevednosti ali revšine. Glej! kako je Sin
Božji s tolikim spoštovanjem svojim ubogim
staršem se podvergel. Kako bogato blagoslovi
Gospod tiste otroke, ki spoštujejo svoje starše,
nam kaže sv. pismo. Sem, Jafet, Tobija, Sa¬
muel, egiptovski Jožef in drugi so nam priče.
Kako nesrečna, kako žalostna pa je bila, smert
Absalomova? Kako nesrečna sta bila Helijeva
sinova ?

3. Starši so tvoja perva gosposka, kteri
moraš pokoren biti. „ Otroci, bodite pokorni
staršem v vseh rečeh; zakaj to je dopadljivo
v Gospodu". (Kol. 3, 20.) Človek, ki ne uboga
svojih staršev, bo prištet njim, kterih se mo¬
ramo ogibati, s kterimi se ne smemo nič pe¬
čati, uči tudi sv. Pavel. In ti storiš ta greh,
kadar se staršem ustavljaš, kadar v hišnih za¬
devah ne delaš po njihovi volji, ampak po svoji
termi, in kadar njihove opominjevanja zaničuješ.
— Ako te kaznujejo včasih, spoznaj to dobroto;
oni te strahujejo, ker te ljubijo; in bodo en¬
krat ojster odgovor dajali, ako pregledujejo
tvoje napake. Pomisli, da v tvoji starosti bodo
tvoji otroci s teboj tako delali, kakor ti zdaj

108


delaš s svojimi starši. — Pomagaj jim v vseh
potrebah: postrezi jim v bolezni in v starosti.
Moli za nje, dokler žive; pa še po smerti jim
pomagaj z molitevjo, z milošinjo in sv. mašami.

Da v kratkem povem: Ako staršem ne
skazuješ spodobne ljubezni, spoštovanja in po-
koršine, Boga samega sovražiš, njega zaničuješ
ter si mu nepokoren. In ako bi tudi starši
tebi ne bili dobri, kakor je njihova dolžnost,
vender so ti začetniki tvojega življenja in tvoji
dobrotniki, in zato jih moraš spoštovati. Lju¬
biti in spoštovati jih moraš zavoljo Boga, ki je
neskončne ljubezni in časti vreden, in ki te bo
zato tukaj in tamkaj obilno poplačal.

5. Dolžnosti poslov.

„Hlapci! bodite pokorni svojim telesnim
gospodarjem s strahom in trepetom, v pripro-
stosti svojega serca, kakor Kristusu . . . z dobro
voljo kakor Gospodu in ne kakor ljudem; ker
veste, da bo slehern to, karkoli je dobrega sto¬
ril, prejel od Gospoda, bodi si hlapec ali prost 11 ,
uči sv. Pavel. (Ef. 6, 5—9.) In sv. Peter lepo
opominja: »Hlapci! bodite podložni gospodar¬
jem z vsem strahom, ne le dobrim in krotkim,
ampak tudi čmernim 11 . (I. Pet. 2, 18.) Imej
svoje gospodarje, kot svoje starše. Skazuj jim
spodobno čast, dolžno pokoršino in vestno zve¬
stobo. Tudi oni bodo enkrat zavoljo tebe na
odgovor poklicani. Ne godernjaj, če ti tudivča-

109

sih ojstro ali terdo zapovedujejo; misli si, da
ubogaš Boga, ki ti po njih zapoveduje. Ako te
grajajo, tiho in poterpežljivo prenašaj; ti bo že
enkrat prav prišlo. Ako ti je delo težko, zro-
čuj se Bogu in prečisti Devici Marii; ali misli
si: Bog zdaj to tirja od tebe. Ne pozabi med
svojim delom večkrat povzdigovati svojega serca
k Bogu, in pobožno zdihovati, potem boš
ložej terpel, in tvoje dela bodo vedna molitev.
— Pred vsem pa te prosim in zarotim pri Bogu,
da s hišnimi otroci in z drugimi posli nikdar
nobenih nespodobnih pogovoi - ov nimaš, nobenih
nesramnih pesem ne prepevaš, ali k kaki tat¬
vini ne pripomoreš. Kako strašna sodba bi te
zadela, ko bi enkrat pred Božjim Sodnikom
stati mogel, kot dušni ubijavec! Pridno delaj
in dobro opravi, kar se ti naroči, ter pomisli,
da bi z lenobo krivico delal svojim gospodar¬
jem. — Nikoli pa ne hodi v službo, kjer bi
bila nevarnost za dušo tvojo, kjer bi ob nede¬
ljah in zapovedanih praznikih keršanske dolž¬
nosti opraviti ne mogel, kjer gospodarji ne ži¬
vijo lepo in keršansko, in ko bi ti obljubili še to¬
liko plačilo. Ne pozabljaj imenitnih besedi
Zveličarja našega: „Kaj pomaga človeku, če
ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi". (Mat.
16, 26.) Večkrat premišljuj te svoje dolžnosti
in z zvestim spolnovanjem taistih si boš zago¬
tovil kraljestvo Božje.

110

6. Nauki in opomini za miadenče
in deklice.

Naj drajši zaklad, o keršanska mladost!
ki ga ti imaš, in ki te Bogu in ljudem prijetno,
dopadljivo dela, je sv. čistost. To neprecen¬
ljivo dragotinopa nosiš v zdrobljivi, kerhki posodi,
in brez števila nevarnih sovražnikov je, ki ti
ga oropati hočejo. Zato potrebuješ pripomočkov,
da ga ohraniš. Od teh pripomočkov že nekoliko
lahko spredej bereš, kjer je pisano od „nečisto-
sti“. Tu pa ti še nektere postavim, ktere pre¬
mišljeno beri in na tanko spolnuj.

1. Varuj se gizdave obleke.

Ta pripomoček priporočim posebno tebi,
keršanska devica! zakaj žalostna skušnja vsak
dan uči, da se pod prelepim oblačilom dušna
lepota zgubi. Sv. apostelj Pavel uči: „Ravno

tako naj se tudi žene v poštenem oblačilu s
sramožljivostjo in zderžljivostjo zališajo, in ne
s pletenimi lasmi, ali z zlatom, ali z biseri, ali
z dragim oblačilom". (I. Tim. 2, 9.) Oh, koliko
dekličev je že s prelepim, z gizdavim oblačilom
zapravilo svojo nedolžnost in je v časno in večno
nesrečo zabredlo! V sercu, v kterem je napuh
in gizdavost, ni nobene prave čednosti; in ko
bi taka celo čudeže delala, pravi neki sveti
mož, bi bilo to sleparija hudičeva. Devica, ktera

111

hoče pobožna, nedolžna biti, ne bo nikdar že¬
lela, da bi svet za njo zijal; zato se bo skerbno
rarovala, ter se ne bo gizdavo lišpala, ne bo
posnemala novih šeg, ne bo nosila nespodobne
obleke, ne svojega obraza lepotila.

2. Bodi previden v pogledih, v govorjenji in
v obnašanji.

Svoje oči imej zmirej v pravi berzdi, ker
skozi nje se splazi naj pred pregreha v tvoje
serce. Ne pogleduj nobene osebe, nobene ma¬
larije, nobene podobe in sploh nobene take
I stvari, ki bi ti nespodobne misli obudovale, po¬
gled je umoril že marsiktero dušo. Ni zastonj
molil David: „Odverni moje oči, da ne

gledajo nečimernosti!“ (Ps. 118, 37.) Beži pred
nečistim govorjenjem; zakaj hudobno govor¬
jenje je, kakor rak. Iz nečistih besedi se skuš¬
njava porodi; za skušnjavo pride dopadajenje,
za dopadajenjem privoljenje, za privoljenjem ne¬
varnost, za nevarnostjo djanje, za djanjem na¬
vada, za navado padec in za tem večno pogub¬
ljenje. Spominjaj se večkrat zlatega izreka sv.
Avguština, ki pravi: „Ako boš čez dan dosti
govoril, boš zvečer tudi vzroka žalovati dosti
imel“. In spet pravi: „Kolikorkrat boš dalj časa
v tuji drušini, boš večidel slabši prišel domu".

Bodi torej previden v obhoji z drugimi.
Ne bodi nikdar sam z osebami druzega spola.
Kjer sta ogenj in slama skupaj, veš, da se hitro
vname. Nobenih darov ne prejemaj. En majhen
denar, en slabi robec, en nič vredni perstan

112

ena gerda podoba, to so pervi začetki ne¬
čiste ljubezni, ki pa hitro oslepe človeka in
ga v greh pripravijo. Zapiraj skerbno svojo
spalnico, in ne odpiraj nobenemu okna, ter
ne poslušaj nobenega zapeljivca. Ako te svet
zavoljo spolnovanja teh naukov tudi zani¬
čuje, nič ne maraj, temuč premisli, da po be¬
sedah sv. pisma „ čisti rod pri Bogu in pri lju¬
deh hvalo ima“. Premišljuj, da je nedolžnost,
čistost naj lepši, naj drajši zaklad tvoje duše, in
ta zaklad ohraniti, ti ne bodi nobena stvar pre¬
težka. Premisli, da serčni mir in tiha pokojna
vest sta tisučkrat več vredna, kot vživanje vseh
sladnost, in da, kakor Kristus pravi, le „ tisti
bodo Boga gledali, ki so čistega serca".

3. Volitev posebnega stanu.

Kadar se misliš lotiti kakega časnega, bolj
imenitnega, velicega dela, dobro pred premisliš,
kako in. kaj ? poprašaš pametne, skušene ljudi
za svet, in vse skerbno pretehtuješ, kar bi ti k
doveršenju tega dela pripomoglo. Ravno tako,
o mladeneč! o devica! in še bolj bodita skerb-
na, dobro premislita, lepo se posvetvajta, in na
vse kraje prevdarita, preden si volita novi stan,
ker na tem stoji vajna časna, pa tudi večna
sreča. Po nauku sv. učenikov je Bog sam od¬
ločil vsacemu človeku poseben stan, pa mu je
tudi pripravil tiste gnade, ki so mu potrebne
v tem stanu Ako torej kdo dela zoper voljo

lis

Božjo, in si voli stan, kakoršnega mu Bog ni
namenil, se nevrednega dela Božjih pripomočkov,
in Bog mu odločene gnade odtegne, in on
se ne bo zveličal, ali pa le s težavnim življe¬
njem. „Podoben je tak človek, pravi sv. Li-
gvori, iztaknjenemu udu, ki se le težavno, z ve¬
likim terpljenjem ohrani “. Če resnobno pre¬
mišljuješ življenje ljudi, boš lahko zapazil, da
le malo jih je, ki bi res pravo zadovolj¬
nost , serčni mir, pričakovano srečo in bla¬
ženi konec imeli v svojem stanu. In za¬
kaj ? Zato, ker so brez pravega premislika,
zoper voljo Božjo, brez ozira na svoje zveličanje,
svoj stan nastopili. Zastonj bo miru iskal on,
ki se ustavlja Bogu! Ta se zveliča na vojski, ki
bi se bil pogubil v duhovskem stanu; drugi bo
v samostanu v pekel prišel, ki bi si bil v svet¬
nem stanu nebesa zaslužil. In spet drugi bo v
zakonu pogubljen, ki bi bil v samostanu lahko
svetnik. Tako lahko spoznaš, kako veliko je
na tem, kako šen stan si izvoliš, in s kako
skerbjo si ga voliti moraš.

Že v svojih mladih letih včasih premišljuj,
kakošen stan ti je Bog odločil. Marsikterega
Kog že v mladosti opominja k posebno bogo-
'jubnemu življenju, in kdor ta glas Božji pre¬
piši in se mu noče vdati, njega Bog zapusti.
Ko je nevesta, v visoki pesmi, zamudila vrata
odpreti svojemu ženinu, je on šel naprej.
(Vis. p.)

»Ni vsaki stan za vsacega kristjana pri¬
praven, ne zveličaven", uči sv. Gregor. Samo

Mi*, spomin. C

114

tisti stan je za te dober, v kterern zamoreš
spolnovatiBožjo voljo in zveličati svojo dušo. Zato¬
rej moraš popred dobro prevdariti, za kteri
stan več veselja ali ljubezni imaš; pomisliti moraš,
zakteri stan primerjene zmožnosti ti je Bog dal,
tudi, kje bo za te manj dušnih nevarnost, palepši
in boljši priložnost, Bogu služiti, in svoje zveli¬
čanje zagotoviti. Z eno besedo: Ne imenitnosti
ne težave, ne prijetnosti ne britkosti, ktere bi
si mislil v kakem stanu, vse to te ne sme nag¬
niti, ali pa odverniti od stanu; ampak edina ta
misel in ta skerb te mora navdajati pri volitvi
svojega stanu, misel namreč: Ali bom v tem
stanu svojo dušo zveličal ali pogubil. Skerbno
pretehtaj, potem še le voli; dobro premisli, po¬
tem še le stori. Zastonj boš poznej obžaloval.
Bog ne daj, da bi lahkomišljeno, zdražen, pre-
žalosten, v veselicah, pri pojedinah ali v talcih
okolišinah svoj stan si volil; ker v takii_ pri¬
ložnostih se ti Božja volja ne bo razodevala,
kadar je serce v posvetnem veselji omamljeno
ali celo v grešni nevarnosti.

Ker pa Bog najbolje ve, kako in kje boš
svoj namen naj ložej dosegel, to je, svojo dušo
naj bolj gotovo zveličal, zato pred vsem dru¬
gim priserčno moli in Boga prosi za razsvet¬
ljenje, da ti pokaže, ter razodene svojo voljo in
te pri volitvi tvojega stanu vodi. „Prav pri¬
praven čas, prav lepa prilika, zvediti voljo Božjo
zavoljo volitve stanu, pravi neki pobožni pisa-
vec, je takrat, kadar smo se v zakramentu sv.
pokore z Bogom spravili in v sv. Obhajilu ž
njim zedinili. Takrat je Bog s svojo Božjo in

115

človeško natoro v nas, in lahko zaupljivo zdih-
nemo s Samuelom: „ Govori, o Gospod! tvoj
služabnik posluša".

Tudi bo prav dobro, da bolj na tanko pre-.
mišljuješ stanove, do kterih čutiš nagnjenje in
pregleduješ, kaj je nevarnega, kaj spet koristnega,
da si svoj namen — svoje zveličanje — zago¬
toviš; da to vse tako rekoč pretehtuješ, ali si
tudi zapišeš in prebiraš. Večkrat se vprašaj:
Kaj bi želel ob smertni uri ? Tisto uro, ko bom
zapustiti mogel starše, brate in sestre, premo¬
ženje, in ves svet in bom stopil pred večnega
Sodnika, da bom ojster odgovor dal od vsacega
trenutka svojega življenja?

Prav pametno bo tudi, da takrat popra-
šaš skušeue, modre ljudi za svet, da se ne pre¬
hitiš in ne ogoljufaš; ker gotovo je, da nam
Bog svojo voljo oznanuje po drugih ljudeh. Po¬
praš«) svojega spovednika, ki tvoje nagnjenje in
tvoje zmožnosti morebiti naj bolje pozna. „To
pravi Gospod : Obstojte na potih, in glejte ter
vprašajte po nekdanjih stezah, ktera pot je dobra,
in hodite po nji". (Jer. 6, 16.) Ko je sv. Pa¬
vel sterme rekel: „Gospod! kaj hočeš, da naj
storim? inu reče Gospod: Vstani in pojdi v
mesto, in tam se ti bo povedalo, kaj ti je sto¬
riti". (Dj. ap. 9, 6. 7.).

Ako te je pa Bog poklical, pravi sv. Li-
gvori, da zapustiš svet in da se podaš v samo¬
stan, varuj se, da tega svojim staršem ali znan¬
cem prenaglo ne odkriješ. In sv. Tomaž svari
take, ki jih Bog kliče v samostan, da naj se od
tega ne menijo s svojimi ljudmi; ker večkrat se

8 *

116

zgodi, da jim domači odgovarjajo, ali jih celo
silijo, da odstopijo od svojega namena. Veliko
svetnikov, ktere je Bog klical, da naj svet zapu¬
stijo, je brez odlašanja šlo iz očetovske hiše,
ter še nobenemu nič povedali niso, kakor je bil
sv. Tomaž Akvinski, sv. Frančišek Ksaverijan,
sv. Filip Neri, sv. Ludovik Bertrand, sv. Peter
Alkantarski in drugih več. Poslednjič uči tudi
sv. Tomaž, da naj starši svojim odrašenim otro¬
kom nikar ne branijo stopiti v zakonski stan,
pa jih tudi vanj siliti ne smejo. Prosta volja
ti je dana. Dolžnost mladine je, da svet svojih
staršev ali predstavljenih poslušajo in jih ubo¬
gajo, vender sile nobene ne sme biti, kadar si
stan voliš.

K sklepu ti povem še lepo, modro opo-
minjevanje, ktero je nekdaj Tobija dal svojemu
sinu: „Vsak čas hvali Boga, in prosi ga, da
tvoje pota vodi, in da vsi tvoji sklepi v njem
ostanejo". (Tob. 4, 20.)

117

III. Del.

Nauki od zakramenta sv. pokore in
sv. rešnjega Telesa.

I. Od zakramenta sv. pokore.

Sv. pokora je zakrament, v kterem v to
postavljeni mašnik na Božjem mestu grešniku
po svetem kerstu storjene grehe odpusti, če se
jih skesano in do čistega spove in tudi resnično
voljo ima, se poboljšati in pravo pokoro delati.

Pri vsakem zakramentu mora hiti: 1. zu¬
nanje, vidno znamnje, 2. nevidna gnada Božja,
3. delivec in 4. od Jezusa Kristusa postavljen

1. Zunanje, vidno znamnje nevidne gnade’
Božje pri zakramentu sv. pokore so besede,
ktere mašnik izrekuje, kadar grešnika odvezuje
njegovih grehov: »Odvežem te tvojih grehov v
imenu Očeta in Sina in sv. Duha". Tudi znam-
nja, s kterimi grešnik kaže notranjo žalost za¬
voljo razžaljenja Božjega.

2. Nevidna gnada je odpušenje grehov,
opravičenje, sprava z Bogom.

118

3. Delivci tega zakramenta so samo od
cerkve v to postavljeni mašniki.

4. Ta zakrament je Jezus Kristus postavil
takrat, ko je rekel svojim aposteljnom : »Prej¬
mite svetega Duha; kterim bote grehe odpu¬
stili, so jim odpušeni; in kterim jih bote za-
deržali, so jim zaderžani". (Jan. 20, 22.) In to
oblast, grehe odpušati, ni dal Jezus le apostelj¬
nom, ampak vsem njihovim pravim naslednikom,
škofom in mašnikom, ker cerkev bo obstala do
konca sveta, in je ta zakrament edino rešilo
večne smerti za vse ljudi, ki so po sv. kerstu
v smertne grehe zabredli.

Ker je pa mašnik po Jezusovih besedah:
»kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeni;
kterim jih bote pa zaderžali, so jim zaderžani",
za sodnika postavljen, da razsoja,kterim naj se grehi
odpušajo, in kterim naj se zaderžujejo ; ker pa spo¬
vednik grešniku v serce ne vidi, da bi mogel
prav in pravično razsoditi, če je svete odveze
vreden ali ne, torej mora grešnik svoj notranji
stan razodeti, se svojih grehov obtožiti. In to
razodenje notranjega stanu, to obtoženje grehov
se imenuje spoved. Njeno potrebo nas cerkev
vedno uči. Kdor bi hotel sam pokoro delati,
pa hi se spovedati ne hotel, ta bi, pravi sv.
Avguštin , zaničeval od Kristusa cerkvi dano
oblast, ta hi zatajeval tudi sv. evangeli.

Moč ali gnade zakramenta sv, pokore.

Dobrote, ktere nam ta zakrament deli, so
neskončno imenitne in velike. Skorej vsa po-

119

božnost, vsa svetost, ktero nam usmiljeni Bog
daje, ima svoj začetek v tem zakramentu.

Posebne gnade tega zakramenta pa so te:

1) Odpušenje grehov. Z besedami sv. od¬
veze nam odpusti mašnik vse grehe po oblasti,
ki jo je od Boga prejel.

2) Odpušenje večnih kazen. Z grehi za¬
služene kazni večnega pogubljenja nam bodo
odpušene, torej bi se nam ne bilo bati, da bi
bili v pekel verženi, ako bi po vredno prejeti
odvezi umerli.

3) Zadobimo zgubljeno posvečujočo gnado
in pravico do nebes. Smertni greh nam odvzame
vso posvečujočo gnado Božjo, nas oropa prijaz¬
nosti Božje in nebes. V zakramentu sv. pokore
pa vse to zgubljeno nazaj dobimo.

4) Po vredni sprejemi tega zakramenta se
oživijo vse zasluge dobrih del, ktere smo kdaj
storili v stanu gnade Božje, in ktere smo za¬
voljo storjenih grehov zgubili. Kdor smertno
greši, zgubi zasluženje vsega dobrega, kar je
popred storil, in ko bi še toliko bilo. Zakaj
sv. pismo pravi : „Če se bo pravičen od svoje
pravice odvernil, ... njegove storjene dobre
dela ne bodo v spominu' 1 . (Eceh. 3, 20.) Ka¬
kor hitro pa se v zakramentu sv. pokore z Bo¬
gom spravi, bo imel spet vse svoje zasluženje,
kakor, da bi ga ne bil nikoli zgubil.

5) Nam da potrebno pomoč, da se ložej
novega padca varujemo; nam da serčnost na
poti pobožnosti stanovitnim ostati; je močna
hramba zoper vse skušnjave in nevarnosti; nam

t

120

pomaga, da svojo slabost bolj in bolj spozna¬
vamo, pa nas vnema za čednost.

6) Da nam popolni mir vesti in zgubljeni
dušni pokoj. Dokler smo v smertnem grehu,
nas grize červ slabe vesti. Noč in dan nasnad-
legva grozovita misel: Grešnik si, sovražnik
Božji si, suženj satanov si, otrok prekletstva si.
Povsod vidimo le strah in grozo. Berž pa, ko
se skesano spovemo, in vredno sv. odvezo preja-
memo, se poverne zveličanski mir v naše serca.

Da boš v zakramentu sv. pokore vseh teh
dobrot, teh gnad deležen, je potreba:

I. Izpraševanja vesti.

II. Kesa ali obžalovanja.

III. Terdnega sklepa.

IV. Spovedi in odveze mašnikove.

V. Zadostenja.

I. Izpraševanje vesti.

1. Pred izpraševanjem vesti moramo pred
vsem drugim sv. Duha na pomoč poklicati, da
nas razsvetli ter nam pomaga spoznati, kaj in
kako smo grešili. Potem moramo premisliti, kaj
smo se pregrešili od svoje zadnje spovedi (ali še
od popred) z mislimi, z željami, z besedami in
djanjem zoper to ali uno zapoved. Tudi šte¬
vilo smertnih grehov, in okolišine, ktere ali
greh spreminjajo, zvišujejo, ali pa ga manj¬
šajo, moramo pomisliti. Dalje če smo se
pregrešili a) zoper desetere Božje zapovedi,
b) zoper petere cerkvene zapovedi, c) ali če
smo se vdeležili tujih grehov, d) smo li dela

121

usmiljenja, ali kar smo bili dolžni dobrega sto¬
riti, opustili in e) kako smo dolžnosti svojega
stanu spolnovali. Vse to moramo premisliti.

2. Je tudi dobro in koristno, da svojo
vest izprašujemo tudi malih, odpustljivih gre-
1 j,  že zlasti zato, ker je grozno težko vediti,
kdaj je kaka reč majhen ali pa velik greh.
Vender ni ojstra dolžnost, se spovedovati tudi
malih grehov, ker nam bodo mali grehi tudi
drugače odpušeni, postavim s pravim obžalo¬
vanjem, z obujenjem svete ljubezni ali z moli-
tevjo, ali tudi pri zakramentu sv. rešnjega
Telesa.

3. Pri izpraševanji hudobnih misel, mo¬
ramo pomisliti, smo jih li radi imeli ali ne,
smo vanje privolili, ali ne; ker le, če smo pri¬
volili vanje, ali prostovoljno se v njih mudili,
so greh.

4. Pri hudobnih, prostovoljnih željah je
opomniti, da so že greh, če tudi djanja ni bilo.

5. Kolikor je le mogoče, moraš tudi šte¬
vilo velikih grehov zvediti. Ako pa nikakor na
tanko zvediti ne moreš, moraš vsaj kako okroglo
število — ali počez povedati.

6. Ne pozabi pa, da zanikernost pri spra¬
ševanji vesti je velik greh, ker si v nevarnosti,
zamolčati pri spovedi kaki smertni greh; kar
posebno velja njim, ki dolgo v grehih žive, pa
malokdaj k spovedi pridejo.

Koliko časa moraš svojo vest izpraševati ?

1. Izpraševanje vesti je preimenitno delo;
zatorej moraš v to toliko časa oberniti, kolikor je

122

treba, da vse grehe zveš. čas mora biti pri¬
meren času, odkar nisi bil pri spovedi.

2. Kdor se v letu le enkrat, dvakrat spo¬
veduje, in večkrat smertno greši, mora z veči
skerbjo in dalj časa svojo vest izpraševati, kot
uni, ki se večkrat spoveduje.

3. Kdor pa je boječ, naj predolgo ne iz¬
prašuje svoje vesti; ker taki, kot skušnja uči,
si s tem preveč glavo belijo in poslednjič opu¬
stijo, svoj greh prav obžalovati.

4. Marsikdo, ki veliko let v grehih živi,
pa se pritoži pri spovedi, da mu je le malo gre¬
hov na misel prišlo. Od kod to? Ker je le po-
veršno svojo vest izpraševal. Bojč se taki ljudje
skrivne kotičke svoje vesti pregledati, ker bi
mogli spoznati (zlasti če imajo kako morebiti
tudi imenitno službo, ali so tergovci, ali žive v
pregrešni navadi, imajo krivično blago), da imajo
na svoji vesti veliko laži, goljufije, krivice in dosti
drugih hudobij, in to bi jih peklo, to bi jih
sililo, vender enkrat nastopiti pot pokore, na
kar pa še ne mislijo ne. Kdor se tako pri¬
pravlja k spovedi, bi bilo pač- bolje, da ne
gre k spovedi, kjer tako ne bo svoje duše
z Bogom spravil, ampak novo prekletstvo si bo
nakopal.

II. Kes ali obžalovanje.

Kes ali obžalovanje je stud nad grehom,
ker je greh nar veči hudo, in notranja žalost
zavoljo razžaljenja Božjega, s terdnim sklepom,

123

Boga nič več ne razžaliti. Mora pa imeti tele
lastnosti ter mora biti: 1) notranj, 2) čez vse
velik, 3) splošen ali nad vsemi grehi, 4) čez-
naturen.

I. Kes mora biti notranj.

Ne le s prazno besedo, ampak iz serca
moramo greh obžalovati. Bičaj se do kervi,
pretakaj solze, kolikor hočeš, podverzi sej naj
ostrejšemu pokorjenju, beri iz bukev še toliko
obžalovanj; vse te zunanje opravila ti bodo
malo ali pa nič ti ne bodo pomagale, če ni
tvoje serce presunjeno notranje žalosti. „Iz
serca namreč, pravi Jezus Kristus, izhajajo hude
misli, uboji, prešestva, kurbarije, tatvine, krive
pričbe, preklinjevanja". (Mat. 15, 19.) Zato

mora biti tudi začetek prave žalosti nad grehi
v sercu.

2. Kes mora biti čez vse velik.

Žalost zavoljo grehov mora biti veči, kot
vsaka žalost. Bolj kot vsaka nesreča te mora
vžaliti to, da si razžalil Boga, ki je nar sve¬
tejši, neskončno veličastvo, in da si zgubil pri¬
jaznost — gnado Božjo. Zakaj, kar ti je greh
oropal, je več vredno, kot vsi zakladi tega
sveta, in kar ti je greh nakopal, je veči
nesreča, kot vse hudo na tem svetu. Ni pa
ravno potrebno, da bi kaj posebnega ob¬
čutil v svojem sercu,- zadosti j je, da za
terdno skleneš, vse raji poterpeti, celo tudi

124

umreti, kakor Boga še kdaj prostovoljno s ka¬
kim grehom razžaliti.

3. Kes mora biti splošen.

Kakor se z vsakim grehom Bogu nečast
dela, kakor vsak greh Sinu Božjega tako rekoč ,
vnovič križa, tako moraš tudi vsaki greh ob¬
žalovati, ako hočeš, da ti bo odpušen. Kes in
spoved, vse bi bilo neveljavno, ako bi le enega
smertnega greha ne obžaloval. To ni mogoče,
da bi bil v stanu gnade Božje, če si še v stanu
smertnega greha; ni mogoče, da bi bil prija-
tel Božji, če si suženj hudičev — če še kak
greh ljubiš, ter ga ne obžaluješ.

4. Kes mora biti čeznaturen.

To se pravi: Mi moramo svoj greh iz
čeznaturnih nagibov obžalovati in studiti. Ti
nagibi pa so:

1. Neskončna ljubezen Božja, ktero smo
z grehi razžalili. Mi smo grešili, smo se vzdig¬
nili zoper Boga, ki je naj veči popolnost,
naj svetejši bitje, ki naj manjši hudo ne¬
skončno sovraži - ; — smo se spuntali zoper
naj boljšega Očeta, ki nas je ljubil od veko¬
maj, preden smo bili, ki je poslal svojega
Sina na ta svet, da nas je z grozovitno smertjo
odrešil večne srnerti; — spuntali smo se zoper
svojega naj večjega dobrotnika, od kterega ima¬
mo življenje in zdravje, jed in pijačo. O to je

125

satanska hudobija! černa nehvaležnost! Mar to
ne bo v nas obudilo serčne žalosti ? In blagor
mu! kdor iz takih nagibov obžaluje svoj
greh; njegov kes, njegovo obžalovanje je po¬
polnoma, in opravičen je pred mašnikovo od¬
vezo, ako ima resnično voljo, da želi v spovedi
to opravičenje zadobiti.

2. Strašna moč nesrečnega greha. Iz tega
nagiba izhajoči kes se imenuje nepopelnoma;
vender je zadostiven v prejemi svete pokore, če
grešnik tudi terden sklep ima, Boga ne več ža¬
liti, temuč ga ljubiti. Kaj nam pa greh škoduje,
ali kakošno moč ima greh? Greh nam od¬
vzame :

1) Gnado in prijaznost Božjo; spodi sve¬
tega Duha iz našega serca, kjer si je bil sta¬
novanje izvolil, in nam pripelja hudiča, pose¬
ženega sovražnika naše duše in našega zveli¬
čanja.

2) Nas stori sovražnike Božje in sužnje
satanove; zakaj preč po storjenem grehu smo
hudičeva lastnina in on počenja z nami, kakor se
mu poljubi.

3) Odvzame nam zasluženje vseh dobrih
del. Ko si bil smertno grešil, tisti trenutek je
zgubljeno vse, kar si dobrega storil celo svoje
življenje.

4) Nam ukrade dušni mir. „Za grešnika
ni miru 11 , pravi sv. pismo. Po storjenem grehu
nas vest neprenehoma grize, in nikjer ne najdemo
več pravega pokoja, pravega miru.

5) Nas stori nezmožne, kaj za večno živ¬
ljenje zasluženja vrednega storiti. Kar v stanu

126

smertnega greha storiš, ti za večnost nič ne
koristi.

6) Vzame nam tudi pravico do nebes, nam
zapahne vrata nebeške, pa nam do kraja odpre
vrata peklenske, ter nas stori večnega pogub¬
ljenja vredne. — če premišljuješ vse te ža¬
lostne nasledke greha, jih boš gotovo iz serca
obžaloval.

Kadar boš po skerbnem izpraševanji vesti
zvedil vse svoje grehe, obžaluj jih tako le:

O moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz serca žal, ker sem tebe, svo¬
jega ljubeznjivega Boga, tebe, vso sve¬
tost in neskončno dobroto, ki te iz vsega
serca ljubim, ž njimi razžalil. Terdno
sklenem, s tvojo gnado svoje življenje
poboljšati, in vse, tudi smert. raji preter-
peti, kakor tebe, svojega Boga, tebe ne¬
skončno svetost in dobroto, še kdaj s ka¬
kim grehom razžaliti. Daj mi gnado, spol¬
niti ta sklep! Prosim te po neskončnem
zaslužeuji tvojega Božjega Sina, našega
Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa.
Amen.

127

BflI. Tcrdiii sklep.

Lastnosti terdnega sklepa so te le:
1) mora biti res ter de n, 2) resničen in 3)
sta noviten.

1. Sklep mora biti terden.

Če se tudi od tebe ne tirja, da bi imel
gorečnost Davidovo, serčnost svetega Pavla, ki
je nebo in zemljo klical, naj poskušajo njegov
sklep, vender pa moraš imeti terdno voljo, ni¬
koli več kaj pregrešnega ne storiti, ko bi tudi
zato mogel časno škodo terpeti; nikoli več no¬
bene krivice ne storiti, ko bi tudi zato ubožal;
nikoli več ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih hlapčevskih del delati, ko bi tudi zato mo¬
gel službo zapustiti itd. Z eno besedo : Ne sreča
ne nesreča te ne sme več zapeljati, da bi od¬
stopil od sklepa svojega.

2. Sklep mora biti resničen.

Kar si sklenil storiti, ne smeš nič odla¬
šati; posluži se vseh pripomočkov, da to do-
veršiš; posebno se varuj vsake priložnosti v
greh. Ako nisi za terdno sklenil v svojem ser¬
cu, da hočeš res grešne priložnosti se ogibati,
potem je neveljaven tvoj sklep, neveljavna tudi
tvoja spoved, in ti si storil Božji rop, ker si
onečastil sv. zakrament. Ne delaj pa le splošnih
sklepov, vse hudo sovražiti; ternuč stori posebne

/

128

sklepe, opustiti to ali imo pregreho, v ktero si
nar večkrat padel, ki je vzrok tudi drugih gre¬
hov. Ako si obrekoval, klel, pohujšanje dajal,
sovraštvo imel, krivico delal, moraš preklicati,
odpušenja prositi, se spraviti, krivico popraviti;
če ne, ti ne bo čisto nič pomagal ne tvoj sklep
ne tvoja spoved.

3. Sklep mora biti stanoviten.

Stanovitnost pa je v tem, da spokornika
od storjenega sklepa ne odverne nobena stvar,
ne čas, ne primerljej, tudi ne kaj druzega.

Kaj je potreba, da samoremo svoje grehe prav
obžalovati in terden sJdep storiti ?

1) Naj pred priserčno prosi Boga za po¬
moč. Prerok Jeremija je molil: „Gospod! glej,
mi k tebi pridemo, ozri se v nas!“ (Jer.
3, 22.)

2) Premisli, da je Bog neskončno popolno
bitje, ki smo ga dolžni čez vse ljubiti; da je
naj manjši greh v njegovih presvetih očeh ne¬
skončno zaničljiv; da bi bolje bilo, da se po¬
dere nebo in zemlja, kot stori nar manjši hudo; da
je smertni greh upor, puntanje zoper Boga, za¬
sramovanje njegovega neskončnega veličastva,
zaničevanje njegove popolnosti.

3) Postavi se v duhu v svete nebesa. Tam
je vse mogoče veselje, večno zveličanje, nepre-
tergano gledanje in vživanje Boga samega;

129

ondi je presveta dražba: Marija, angelji in svetniki,
ki vsi zamaknjeni s pesmimi Boga večno hva¬
lijo. In te nebesa, to zveličanje ti je greh vzel,
ukradel. Kako moraš vender greh sovražiti?

4) Stopi tudi v duhu v neznansko globočino pe¬
klensko. Tam so prepadi brez dna, iz kterih se raz¬
lega rjovenje pogubljenih od tisučdo tisuč let, in
ne bodo nikdar uslišani. Tam je strašno og¬
njeno morje, v kterem se zvijajo zaverženi ter
neznansko terpijo. Tam je nakupičeno vse hudo,
vse zlo, ki se le misliti more. In to nagnjusno
drušino s hudiči in pogubljenimi si si prislužil
z grehom. Ali mar ne boš žaloval? Ne boš svo¬
jih hudobij objokoval ?

5) Ako te pa pekel, ki ti je v plačilo za
greh, ne prestraši in še ne obžaluješ svojih pre¬
greh, pojdi v duhu tje na goro Kalvarsko. Po¬
glej tam Sinu Božjega nabitega s strašnimi žeb¬
lji na križ, visečega med dvema razbojnikoma;
terpi neizrečene bolečine. Umerje grozovitne
smerti. Oh, kdo ga je potopil v morje tacega
terpljenja? Kdo gaje preobložil s takimi boleči¬
nami? Oh, tvoji grehi so tisti rabelj ni! Tvoji grehi
so ! mu spletli temjevo krono, ter somu jo pritis¬
nili na že ranjeno glavo. Tvoji grehi so nje¬
gov sveti obraz z pljunki in z blatom onesna¬
žili, njegove roke in noge z žeblji prebili, nje¬
gove usta z jesihom in z želčem napojili. Z
eno besedo: Tvoji grehi so to neznansko mo¬
rijo na križi storili — so umorili — ubili tvojega
prijatla, tvojega brata, tvojega nar večega dobrot¬
nika —tvojega Boga in Odrešenika. — Zares kam-

Mi«, spomin. Q

130

nito mora biti tvoje serce, ako pri tem premišlje¬
vanji se še ne omeči, ako priserčno ne obža¬
luješ, ako resnično ne sovražiš svojih hudobij,
ako terdno ne skleneš nikdar, nikdar več ne
grešiti.

IV. Spoved in odveza mašni-
kova.

A. Spoved.

Spoved je skesana obtožba, s ktero greš¬
nik pooblastenemu mašniku svoje storjene grehe
pove, da bi od njega odvezo dobil. Kako po¬
trebna je spoved, si že spredej bral. Spoved
mora pa biti: 1) ponižna, 2) čista, 3)
natančna.

1. Spoved mora biti ponižna.

Grešnik, ki k spovedi pride, je podoben k
smerti obsojenemu hudodelniku, kije  uklenjen s
tolikimi verigami, kolikor smertnih grehov je
storil, in pride v sveto sodniše pred namestnika
Božjega, da bi odpušenje zadobil. Z grehom je
zgubil prijaznost Božjo in svete nebesa, je P a
zaslužil večno pogubljenje in je postal otrok sa¬
tanov ; tedaj pač dosti vzroka, da se s cestni¬
narjem ponižno na persi terka, da skesano svoje
grehe spoznava in se sodbi mašnikovi volj¬
no vda.

131

2 .  Spoved mora biti čista.

Da je spoved popolna , je treba povedati

1) vse smertne grehe, 2) njih število in 3) oko-
lišine greha vsaj tiste, ktere greh spreminjajo.

Torej se moraš obtožiti:

1) Vseh grehov, ki si jih storil z mislimi,
željami, besedami, djanjem in opušenjem, tudi
tujih grehov, kterih si se vdeležil.

2) Kolikokrat na dan — na teden — na
mesec ali na leto si ta ali uni greh storil.

3) Okolišine moraš popisati, ali si bil je¬
zen, pijan ali trezen, kadar si klel, se rotil, ali
celo nalaš, s premislikom; ali si starše ali druge
hudo razžalil, če si v cerkvi ali drugod kej ukra¬
del, če si s samičnimi ali zakonskimi ali celo
s tacimi, ki so ti v rodu, grešil zoper sv. či¬
stost. Ako le en sam greh vedoma zamolčiš,
je spoved neveljavna, pregrešna. (Kdor bi gre¬
šil z osebo druzega spola, mora njen stan po¬
vedati, pa ne sme nikdar ne osebe imenovati.)

*

d. Spoved mora biti natančna.

To se praviKar  za gotovo veš, moraš za
gotovo povedati; kar je dvomljivega, povej, koli¬
kor veš.. To se pravi: Svoj dušni stan moraš
spovedniku odkriti, kakor veš, da si pred Bo¬
gom kriv,- svoje slabe navade, bližnje in daljne
nevarnosti moraš razodeti; greh moraš na tanko,
s pravim imenom povedati, ne s sumljivimi be¬
sedami zagrinjati ali sam sebe zagovarjati. —
Pa tudi nič druzega pri spovedi pripovedovati ne

9 *

132

smeš; se ne hvaliti, ne družili tožiti. Spoved
je obtoženje svojih grehov,  pa nič
druzega.

Še nekaj potrebnega.

1) Zvoli si pobožnega spovednika v vodi¬
telja svoje duše, in kadar greš k spovedi,
si misli, da pred Kristusa samega poklekneš.
Ubogaj ga vse na tanko; tako ubogaš Jezusa
in ne boš zgrešil prave poti. „Kdor vas po¬
sluša, mene posluša®.

2) Sprašuj svojo vest vsak večer, tako si
boš veliko polajšal to delo pri vsakteri spovedi.

3) Ako si bil tako nesrečen, da si smertno
grešil, oh! ne odlašaj, pojdi pred ko moreš, da
se rešiš strašne nevarnosti. ,

4) Ako bi te sram bilo, kak greh odkriti,
pomisli:

a) Da Bog ni angeljev postavil spoved¬
nike, ampak ljudi, ki tudi svoje slabosti, kot ti,
imajo, in zato že s teboj ložej poterpe.

b) Da spovednik je zavezan pod smertnim
grehom, pod časnimi in večnimi kaznimi, da n e
sme iz spovedi nič razodeti.

c) Da je vender bolje, spovedniku na skriv¬
nem svoje grehe povedati, kot nepokojno ži¬
veti, nesrečno umreti, sodnji dan pa pred vsem
svetom osramoten biti.

d) Da Bog ti drugač grehov ne odpustil
ako se le spovedati zamoreš.

133

5) Ako si kaki greh vedoma zamolčal, ali
ga nisi na tanko povedal, moraš spovedniku
razložiti:

a) Pri koliko spovedih si ta greh zamol¬
čal, in kolikrat si tačas sv. zakramente prejel,
ker to so bili Božji ropi;

b) ravno zato moraš vse te spovedi po¬
noviti.

Kako se imaš spovedovati ?

1. (Ko si se prav in natančno pripravil in
tudi svoje grehe že priserčno obžaloval, pojdi k
spovednici, poklekni spoštljivo, prekrižaj se
in reci spovedniku:)

Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova,
da se svojih grehov prav in čisto spovem. —
Jaz, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogoč-
nemu, Marii, Materi Božji, vsem ljubim svet¬
nikom, in vam, častitljivi mašnik in namestnik
Božji, da sem po svoji zadnji spovedi, ki
sem jo opravil (povej kdaj?) velikokrat in obilno
grešil v mislih in željah, z besedami in dja-
njem; posebno se pa obtožim, da sem — (zdaj
svoje grehe povej:)

2. (Povej spovedniku, si li pri zadnji spo¬
vedi zadobil sv. odvezo, in, če ne, zakaj ne?

3. Tudi povej, če nisi naložene pokore
opravil, če nisi storjene škode še povernil, če
nisi obrekovanja preklical, se nisi s svojim so-

134

vražnikom spravil, ali če nisi pregrešne nevar¬
nosti odvernil.

4. Če si pa z gnado Božjo se res varoval
vsacega smertnega greha, in ti vest nič poseb¬
nega ne očita, vkleni v to spoved sploh vse
grehe svojega življenja in nektere še posebej
povej in reci:)

Vse pregrehe celega svojega življenja vkle¬
nem v to spoved, posebno pa tiste, ktere sem
storil zoper ljubezen do svojega bližnjega, zo¬
per čistost ali zoper pravico itd.

5. (ko si vse svoje grebe povedal, reci:)

Ti in vsi moji drugi grehi, ki jih vem in

ki jih ne vem, ki sem jih sam storil, ali pa
kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz serca
žal, ker sem Boga, njega samo sveto in prelju-
heznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Terdno skle¬
nem, nič več ne grešiti in vseh priložnost v greh
se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne po¬
kore in svete odveze.

6. (Poslušaj pazljivo vse nauke in opo-
minjevanja spovednikove, ohrani jih v svojem
sercu, pa glej, da nikomur od tega nič ne pra¬
viš, kar ti je bilo pri spovedi rečenega.)

B. Odveza mašnikova.

Sv. odveza je sklenjena sodba, s ktero maš-
nik na Božjem mestu grešniku grehe odpusti,

135

in ga taistih oprosti. Mašnik stori to po oblasti,
ki mu jo je Jezus Kristus dal, in sicer tako,
da, ko mašnik grešnika odveže njegovih gre¬
hov, je tako gotovo odvezan, kakor da bi ga
Bog sam odvezal; se ve da, če grešnik vse k
sprejemi sv. pokore potrebno opravi.

Ni pa mašnik tako pooblasten, da bi da¬
jal sv. odvezo, kakor bi se mu zljubilo, temuč
pod smertnim grehom je zavezan jo deliti po
postavah Božjih in cerkvenih. Ako bi nevred¬
nega odvezal, bi ne bila sv. odveza v nebesih
poterjena, in ko bi to vedoma storil, bi bil iz-
dajavec svoje lastne duše, in duše svojega spove¬
danca.

Zato je pač nezapopadljiva neumnost in
strašna slepota, ko bi kdo, nevreden sv. od¬
veze, pa termasto in sirovo silil spovednika, da
bi mu sv. odvezo dal. Sej bi mu nič ne po¬
magala, še nevredno bi prejel sv. zakrament,
ter bi svoji duši nakopal novo prekletstvo in
storil Božji rop; mašnika pa bi prisilil, da bi
bil nezvest v svoji sveti službi.

Kdo je sv. odveze nevreden?

1. Tisti, ki k zveličanju potrebnih resnic
svete vere ne vedo.

2- Tisti, ki so tako velik greh storili, da
jih mašnik pred odvezati ne sme, dokler od svo¬
jega škofa posebne oblasti zato ne dobi.

3. Tisti, ki,v  navadi smertnega greha ži¬
vijo, postavim: V nečistosti, v sovraštvu, v pi-

136

janosti, v kletvi, v prelamljanji postne zapo¬
vedi itd. in si nič ne prizadevajo, da bi to na¬
vado opustili. Takim grešnikom se mora sv.
odveza odložiti, da se pokažejo, ali jim je
resnica ali ne, se z Bogom spraviti. Kdor
namreč je že dolgo v taki pregrešni navadi, pa
si nič ne prizadeva, da bi se poboljšal, se tudi
še zdaj ne bo tako lahko, in spovednik pra¬
vično sodi, če mu pove, da mu manjka res¬
nične volje, svoj greh zapustiti. Kdor je že
velikrat ponavljal pri spovedi svete obljube, da
se bo poboljšal, pa vender še nikoli ni posku¬
šal se poboljšati, se noče poslužiti nobenega
še tako lahkega pripomočka, takemu se na be¬
sedo ne more več verjeti, on mora v djanji
svojo voljo pokazati.

4. Tisti, ki so v bližnji nevarni priložnosti,
pa je nečejo zapustiti. Taki so: ki imajo ne¬
čisto znanje, ali še celo pod eno streho sta¬
nujejo: — ki tacih grešnih zavez raztergati ali
razdreti nočejo, desiravno jih dolžnost veže, na
priliko: starši ali gospodarji, ki pušajo po svo¬
jih hišah take hudobije; — ki v svojih hišah
nevarne zbirališa terpijo, slabe pohujšljive be¬
rila imajo; — ki so v taki službi, pri takem
opravilu, kjer se večkrat v goljufijo ali neči¬
stost zapeljujejo ali celo padejo; — ki z ne¬
spodobno, nečimerno obleko drugim pohujšanje
dajejo; — ki med službo Božjo po pivnicah ah
tudi drugod popivajo ali pregreš'ne shode 1
imajo itd.

5. Tisti, ki svojim razžalnikom nočejo od;
pustiti; ki storjene škode, ali dolgov poravnati

137

nočejo, akoravno bi to storiti premogli; ki svo¬
jemu bližnjemu na časti ali na dobrem imenu
storjene škode ne popravijo.

V. Zadostovanje.

Zadostovanje je poprava tiste krivice, ktero
smo Bogu s svojimi grehi storili, je plačevanje
tistega dolga, ki smo ga Božji pravici s
svojimi hudobijami napravili, in sicer s ti¬
stimi dobrimi deli, ktere spovednik grešniku za
storjene grehe naklada, ali ktere grešnik sam v
ta namen naloži.

Sveta vera nas uči, da po mašnikovi od¬
vezi nam bodo odpušeni grehi in ž njimi zaslu¬
žene večne kazni; kar pa z grehi zaslužene
časne kazni zadeva, smo ojstro zavezani, za
taiste Božji pravici zadostovati, kolikor premo¬
remo. Kdor tega v tem življenji ne stori, se
bo mogel po smerti v kraji očiševanja — v vi¬
cah pokoriti. Pokora, ktero je cerkev v pervih
časih grešnikom nakladala, je bila ojstra, velika
in je dolgo časa terpela, pa zato ni bila kri¬
vična. Za tatvino se je mogel grešnik pokoriti
po dve leti, za nečistost sedem, za krivo pri¬
sego enajst, za prešestvanje petnajst, za uboj
dvajset let. Ako je kdo starše zaklel, se je
mogel postiti ob suhem kruhu in vodi štimajst
dni, kdor pa jih je udaril, sedem let. — Kdorkoli
se je tako pregrešil, je mogel pervi dan štirdeset-
danskega posta v spokornem oblačilu pred cer¬
kvene vrata se vstopiti; potem so mu s pepe-

138

lom glavo potresli, mu verv dali, s ktero se je
mogel opasati. In tako oblečeni so se na zem¬
ljo vlegli. Škof jih je potem podučil, ter jim
vsacemu posebej pokoro naložil, ktera je bila
različna po velikosti njihovih hudobij; da so
več ali manj let vsaki teden nekaj dni se ob
suhem kruhu postili, dolgo časa na tleh ležeči
molili, čuli ali na golih tleh spali, vbogajme da¬
jali, dokler je terpela ta pokora, in da so vsega
razveseljevanja se zderžali, ob nedeljah in za¬
povedanih praznikih pa so mogli v spokornem
oblačilu pred cerkvenimi vrati stati.

če zdaj cerkev, ta dobra in toliko skerbna
I mati, iz raznih vzrokov ni več tako ojstra do
spokornikov, morajo pa spokorniki sami po svoji
zmožnosti z dobrimi deli zadostovati za svoje
grehe, kteri v vseh časih enako kazen zaslužijo.
In take dobre dela so: Molitev, post, milošinja,
dobrote bližnjemu skazovane, voljno prenašanje
revšine, zaničevanja, bolezni in druge britkosti
tega življenja.

Vender pa sv. tridentinski cerkveni zbor
opominja vse spovednike, naj po velikosti greha
in po zmožnosti spokornikov zveličavno in pri-
merjeno pokoro nakladajo; sicer bi se vde-
leževali tujih grehov, ako bi z grešniki premehko
ravnali, in jim za velike grehe majhno pokoro
dajali.

Zadostovanje ali opravljanje naložene po¬
kore je dopolnovavni del zakramenta svete po¬
kore ; zato je vsak spokornik dolžan naloženo
pokoro sprejeti in jo natanko opravljati. Kdor
iz lenobe ali celo iz zaničljivosti opusti pogla-

139

vitni del naložene pokore, stori nov greh.
Zakrament bi bil neveljaven, ko bi kdo že
popred sklenil, da naložene pokore ne bo
opravil.

Vender je mogoče, da je zakrament svete
pokore vredno prejet tudi brez zadostenja, po¬
stavim, ko bi kdo po spovedi naglo umeri. Ako
bi kdo zavoljo bolehnosti, ali drugih vzrokov ne
upal si naložene pokore opraviti, naj to preč
spovedniku pove, da mu jo premeni ali po-
lajša. — Poslednjič naj še v misel vzamem, da,
ker je zadostovanje potreben del svete pokore,
se mora pred ko moč, natanko opraviti.

Kolikokrai se moraš spovedati?

1. Kadar smertno grešiš, nikar ne odla¬
šaj spovedi. V stanu smertnega greha si so¬
vražnik Božji, otrok njegove jeze" in preklet¬
stva, si nezmožen za večno življenje kaj do¬
brega storiti. Ako si delj časa v smertnem
grehu, se hudo pregrešiš zoper Boga, sam sebe
goljufaš in si v strašni nevarnosti, na vekomaj
se pogubiti, ker ne veš ne ure ne dneva, kdaj
smert po te pride.

2. Spovedati se moraš, ako si v smertni
nevarnosti. Tudi tiste čaka strašan odgovor,
ki bolnika v hudi bolezni ne opominjajo, da bi
svete zakramente prejel.

3. Vsak kristjan je po cerkvenih zapo¬
vedih pod smertnim grehom dolžan, saj enkrat
v letu se spovedati. Kdor pa kaj skerbi za svojo

140

dušo ima, ta pač ni zadovoljen z eno samo spo¬
vedjo v letu ; temuč se večkrat posluži nar ime-
nitniših pripomočkov, svojo dušo zveličati.

Nasledki malokratne spovedi.

Vsak človek, ki dolgo živi v svojih gre¬
hih brez spovedi, zgubi sčasoma vse zapopadke
od Boga in sv. vere; pozabi resnice keršanske.
Krivi nauki tega sveta ga hitro prevzamejo in
zapeljejo; zgubi vso moč, da bi v berzdi imel
svoje slabe nagnjenja; zgubi vso sramožljivost;
greh se mu ne studi; vest potihne. Nekaka
dremota — mlačnost — se ga loti, kar zveli¬
čanje zadeva; postane ves merzel, neobčutljiv;
ne prime se ga nobeno opominjevanje, nobeno
svarjenje; ne prestraši ga nobeno žuganje; ne
boji se ne Boga ne pekla. In ko pride nevarna
bolezen, mu je nar huje, če mu spovednika po¬
nujajo, ali če mu spoved le v misel vzamejo;
še zdaj se izgovarja, da ni še sila, da ni še
nevarno, in kaj se zgodi ? Smert pride, ko tat po
noči, in ga nepripravljenega postavi pred ojstrega
Sodnika Božjega.

Nasledki večkratne spovedi.

Večkratna spoved je prav močan pripo¬
moček, da se ložej vsake nevarnosti, vsake pr 1 '
ložnosti v greh varujemo, da se vsakdanjih sla¬
bost in pregreškov očišujemo in svojo dušo v
gnadi Božji poterj ujemo. Kolikor večkrat sam 1

141

v se gremo, svojo vest izprašujemo, toliko bolj
spoznamo svojo nepopolnost. Kolikor večkrat
se v spovedi očistimo, toliko bolj pazljivi smo
nase, toliko bolj serčno bomo zatajevali svoje
slabe poželenja in nagnjenja, toliko bolj močno
nas gnada Božja podpira, in toliko ložej pre¬
magamo svoje dušne sovražnike. Z eno be¬
sedo, večkratna spoved nas bolj pogosto spo¬
minja na Boga in njegovo sveto postavo, nam
kaže naše dolžnosti, nas zavračuje na večne
resnice, v nas obuja sovraštvo do greha, in lju¬
bezen do Boga; nas navdaja s strahom pred
sodbo, nas spodbada k poboljšanju našega živ¬
ljenja ter nam pripravlja neizrečeno tolažilo za
smertno uro.

I. Dolga ali vesoljna spoved.

1. Je li dolga spoved koristna?

Dolgo spoved delati, se pravi: obtožiti se
v to postavljenemu spovedniku vseh svojih gre¬
hov, ktere smo storili od tistega časa, kar smo
začeli greh spoznavati ali pa ktere smo sto¬
rili od zadnje vesoljne spovedi ali od enega od¬
delka svojega življenja. Kolik bogat dobiček
nam taka spoved da, nam ob kratkem lepo
pove sv. Frančišk Salezijan: „Dolga spoved,

pravi on, stori, da sami sebe popolnoma
spoznamo; nas napolni z nekako koristno
sramoto pri pogledu vseh grehov našega ce¬
lega življenja; oprosti nas dušnega nepokoja

142

in da nam pravi vestni mir; obudi v nas dobre
s sklepe; nam kaže, kako prečudna je ljubezen
Božja, ki nas tako milo, tako dolgo čaka. Ona
nas popolnoma odkrije našemu spovedniku, da
nam zamore prav primerne nauke dati, da se
tudi poznej z večim zaupanjem ložej spovedu-
jemo“. Na tisuče jih je, kot vsakdanja skušnja
uči, ki so po dolgi spovedi začeli pobožno, sveto
živeti, ter so o smertni uri, ko je bilo stopiti
pred ojstro sodbo, občutili zato presladko tola¬
žilo in presrečni pokoj.

2. Komu je dolga spoved potrebna?

Dolga spoved je posebno potrebna:

1. Tistim, ki so kdaj v svojem življenji iz
sramožljivosti ali iz drugih vzrokov kak smertni
greh zamolčali, ali pa nalaš niso razodeli oko-
lišin, ktere so greh veči delale; tudi tistim, ki
pravično dvomijo, ali so bile njihove spovedi vse
veljavne ali ne.

2. Tistim, ki se iz zanikernosti pri izpra¬
ševanji vesti niso čisto izpovedali, ali niso prav
svojih grehov obžalovali, ali niso imeli terdnega
sklepa se poboljšati, ker take spovedi so bile
neveljavne.

3.  Tistim, kteri iz lastnega zadolženja
niso bili pri poprejšnjih spovedih dosti podučeni
v nar imenitniših resnicah svete vere, ki niso
še prav molili ne apostoljske vere, ne očenaša;
niso znali ne Božjih ne cerkvenih zapoved m
ne, kar jim je bilo potreba vediti o prejemi sv.
zakramentov.

143

4. Tistim, ki so si naiaš poiskali spoved¬
nike, ki so bili gluhi ali mlačni, premehki, ki
spovedanih grehov niso prav razumeli, jim pre¬
majhno, prelahko pokoro naložili.

5. Vsem tistim, ki so bili dalj časa v
bližnji, grešni priložnosti ali v navadnjem grehu,
in so brez pravega sklepa se poboljšati, golju¬
fivo mašnikovo odvezo dobivali.

6. Vsem tistim, ki v svojih spovedih niso
imeli resničnega sklepa se poboljšati, niso svo¬
jemu bližnjemu poravnali storjene krivice na
časti in na blagu, akoravno jim je bilo to mo¬
goče ; ki se s svojimi sovražniki še d ozdaj
niso spravili. —- Vsem tem je dolga spoved
ali ponovljenje poprejšnjih spoved pod zgu¬
bo večnega zveličanja potrebna; in sicer
zato, ker poprejšnje spovedi, če so tudi sveto
odvezo zadobivali, so bile neveljavne pred
Bogom.

3. Romu je dolga spoved koristna?

če tudi ne potrebna, vender pa koristna
je dolga spoved tistim dušam, ki so sklenile za¬
res odmreti vsemu grehu in se posvetiti Bogu
samemu. Potem je koristna njim, ki želijo
svoj stan spremeniti; pa tudi takim, ki mislijo
nastopiti imenitno službo, ali nastopiti dolgo,
nevarno pot, ali ki so v nevarni bolezni. —
Škodljiva pa bi bila dolga spoved pretanko-
vestnim dušam, ki so brez vzroka nepokojne iz
praznih dvomov in skerbi; ki bi zmirej rade
svoje spovedi ponavljale. Takim hi le škodo-

144 :

vala, ne pa koristila. . Nar boljši dušno zdra¬
vilo takim dušam je po misli skušenih dušnih
pastirjev: Popolnoma zaupanje v Boga, pokor-
šina svojemu spovedniku brez ugovora, in da
svoje grehe večkrat priserčno obžalujejo.

4. Rako se dolga spoved nar bolje opravi?

Marsikteri, ki bi si z dolgo spovedjo rad
svoje zveličanje zagotovil, se boji tega dela, ter
si misli, da mu ni mogoče se domisliti vseh
grehov svojega celega življenja. Pa to ni nič
druzega, kot goljufivo slepljenje hudičevo, ki ga
s to mislijo nadlegva, ker dobro ve, da po dolgi
spovedi mu utegne uiti iz njegovih krempljev.
Težave pri tem so prav majhne, in še teh ne
boš imel, ako spolniš, kar tu nasleduje:

1. Preden greš k dolgi spovedi, skusi,

da si nektere dni, kolikor ti je mogoče, bolj za
se, da kaj lepega bereš ali premišljuješ (kar
najdeš spredej v teh bukvah) od smerti, od
sodbe, pekla in nebes, da tako zveličanske misli
svojemu duhu daješ in da terden sklep storiš,
od zdaj za naprej se skerbno varovati vsacega
prostovoljnega greha, vsake dušne nevarnosti,
ter se Bogu vsega daruješ. .

2. Ta čas večkrat prosi svetega Duha, da
ti naj pomaga prav spoznati vse svoje grebe:
Potem pa izprašaj svojo vest čez poprejšnje
leta svojega življenja, in da boštoložeje, bolj na¬
tanko mogel storiti, pomisli nar pred vsaK
Božjozapoved posebej,potem cerkvene, spetvsaK

145

posebej; preglej poglavitne grehe in tudi druge. Po-
prašaj se, kolikratsi se pregrešil od perve spovedi,
ali od pervega sv. Obhajila; v vsaki zapovedi,

a) v svojih otročjih letih,

b) v svoji mladosti,

c) v svoji doletnosti,

d) v svoji starosti, tudi v svojem samičnem
ali v zakonskem, ali v vdovskem stanu.

3. Ako si dolgo kako grešno navado imel,
pomisli, a) kdaj si jo začel, b) kako dolgo si
v nji ostal, c) kolikokrat si jo na teden, na
mesec ali na leto ponovil.

4. Premisli tudi okolišine, ktere greh jako
spremenijo ali celo drugačnega store. Razža¬
liti, obrekovati ali opravljati starše, dobrotnike,
duhovsko ali deželsko gosposko je vselej veči
greh, kakor če komu drugemu kaj tacega sto¬
riš; zato ker si jim več spoštovanja, ljubezni
in pokoršine dolžan. Z zakonskimi, s sorod¬
nimi, ali z Bogu posvečenimi ljudmi se meseno
pregrešiti ni le nečistost, jeprešestvanje,oškrun-
stvo, krivica, Božji rop. Pri dolgi spovedi ni ravno
potrebno tudi odpustljivih grehov se izpraševati.

5. Preden začneš svojo vest izpraševati,
misli si, da ta spoved je tvoja zadnja, kakor
da bi po ti spovedi mogel umreti in pred vse-
gavednega sodnika Jezusa Kristusa stopiti.

6. Zvoli si modrega, vestnega spovednika,
ki ti bo pomagal in te izprašal, kar bi sam ne
vedil ali na kar bi morebiti pozabil.

7. Da boš svoje grehe priserčno obža¬
loval, spomni se neštevilnih, od Boga prejetih
dobrot, spomni se njegove prizanesljivosti, s

Mis. spomin, 1A

146

k ktero še zmirej tvoje pokore čaka in te ni po
tvojem zasluženji vekomaj pogubil; spomni se
terpljenja in smerti Jezusove, ktero si s svo¬
jimi grehi tolikokrat ponovil; spomni se tudi
gerde, Černe nehvaležnosti, s ktero si se do
zdaj proti Bogu obnašal.

8. Kar za gotovo veš, za gotovo povej; kar
pa ne veš na tanko, povej, kakor veš. Varuj
se tudi, da prenapeto kakega greha večega ne
delaš, kot je v resnici; kakor tudi, da kterega
iz sramežljivosti ne zmanjšuješ ali celo ne za¬
tajiš.

9. Pomisli še, da Bog 'nič nemogočega ne
tirja od tebe. Pri izpraševanji vesti si priza¬
devaj, kolikor premoreš, potem pa Bogu pre¬
pusti, in bodi miren. Ti stori, kolikor je mo¬
goče, drugo bo Bog storil. Ako bi se prime;
rilo. da bi pri dolgi spovedi nezadolženo enega ali
tudi več grehov pozabil povedati, vedi, da
je bila tvoja spoved zavoljo tega vender k
veljavna, če si imel resnično voljo vse povedati,
in če pozabljeno pri svoji pervi spovedi poveš-

2. Odpustki.

Odpustek je odpušenje tistih časnih ka;
zen, za ktere se mora grešnik po zadobljem
sveti odvezi, ali tukaj v tem življenji, ali P*
po smerti v vicah še pokoriti. Velik razloček
je: Odpušenje grehov in odpušenje s temi gf et “
zasluženih kazen. Grehi in ž njimi sklenjen

147

večne kazni bodo grešniku odpušene pri vredni
prejemi sv. pokore, ali če to nikakor ni mogoče,
tudi s popolnoma čeznatornim kesom ali obža¬
lovanjem. Časne kazni pa ne bodo vselej od¬
pušene. Zakaj, akorarao nas mašnikova od¬
veza oprosti grehov in večnih kazen, ostane nam
vender še zmirej sveta dolžnost, da s časnimi
kaznimi zadostujemo Božji pravici.

Časne kazni so reve in nadloge tega živ¬
ljenja ali pa terpljenje v vicah, zlasti pa v sta¬
rih cerkvenih postavah zaznamnjane spokorila.
V pervih časih je cerkev, kakor ti je že znano,
da bi spokornikom odvemila kazni, ki so jih
Božji pravici tukaj in unkaj poplačati bili dol¬
žni, jim nakladala ojster post, bičanje itd. več¬
krat za en greh po pet, sedem, deset tudi več
let terpeče pokorila. Večkrat pa je od te svoje
ojstrosti odjenjala, in če nam zdaj včasih da
odpustek za štirdeset dni, sedem let itd., se to
mora tako razumeti, da nam časnih kazen
toliko odpusti, kolikor časa bi se mogli po¬
koriti po stari cerkveni šegi in postavi. In
taki so nepopolnoma odpustki. Ako pa nam
dodeli popolnoma odpustek, je to toliko, da nas
oprosti vsega cerkvenega pokorjenja, ali nam od¬
pusti vse časne kazni.

Gotovo je, da sveti oča Papež in škofje,
ki imajo, zavoljo od Jezusa jim podeljene oblasti,
pravico zavezovati in odvezovati, imajo tudi pra¬
vico odpustke deliti. Ali kako bi oni, ki imajo
oblast grešniku za storjene grehe časne kazni
za pokoro nakladati, ne mogli iz tehtnega vzroka
nekaj, ali vso to kazen odpustiti? Že sv. Pa-

10 *

148

i vel je rabil to oblast, ko je v Korintu nekemu
nečistniku časne kazni odpustil. (II. Kor. 2. 7.)

Zasluženje našega Zveličarja je neskočne
vrednosti in zadostuje za dolgove vseh grehov;
in gotovo je tudi, da veliko svetnikov je sto¬
rilo več dobrega in se huje pokorilo, kakor so
dolžni bili. To prebogato zadostenje Jezusa
Kristusa, veliko zasluženje Device Marije in
svetnikov se navadnje imenuje cerkveni zaklad
in je tisti studenec, iz kterega papeži in škofje,
v moči njim podeljene oblasti, odpustke ali
odpušenje časnih kazen delijo.

Po nauku naše sv. vere se zamorejo vde¬
li ležiti odpustkov živi kristjani ne le za se, am¬
pak jih tudi lahko obernejo ubogim dušam v vi¬
cah kot prošnjo, naj bi jim Bog odpustil z gre¬
hom zaslužene časne kazni. Ker duše v vicah
niso več pod cerkveno oblastjo, torej ni odpust¬
kov, kteri bi jih gotovo rešili vseh kazen. Mi
jih jim le kot prošnjo v prid obračamo, ter svojo
molitev, ali druge dobre dela Gospodu darujemo
za njih večni pokoj.

Da pa odpustek zadobiti zamoreš, je
potreba:

1. Moraš v stanu gnade Božje biti. Od¬
pustek ne odpusti nobenega greha, ne večne
kazni, ampak časne kazni. Kdor ima smertni
greh, ne more odpustka zadobiti, dokler se ne
znebi smertnega greha v zakramentu sv. pokore
ali s popolnoma čeznaturnim obžalovanjem- »
Zato so verni vedno opominjani, da popred
prejmejo zakramenta sy. pokore in sv. rešnjega
Telesa.

149

2. Moraš na tanko opraviti vse, kar je v
zadobljenje odpustkov zapovedanega, ker le tako
se jih zamoreš vdeležiti. V času sv. misijona,
ali v sv. letu so spovedniki tudi pooblasteni bol¬
nikom ali njim, ki so v ječah, kterim ni mo¬
goče, cerkev obiskati ali druge dobre dela
opravljati, te opravila v druge spremeniti.

II. tlel svetega Obhajila,

Naš Zveličar Jezus Kristus, po svoji ne¬
skončni ljubezni in usmiljenji do nas ni bil še
s tem zadovoljen, da nam je zapustil v zakra¬
mentu sv. pokore pripomoček, kjer zamoremo
po kerstu z grehi zgubljeno posvečujočo gnado
Božjo zopet zadobiti; njegova milost sega tako
dalječ, da se je v zakramentu sv. rešnjega Te¬
lesa sam sebe zapustil v živež našim dušam.
On nam celo žuga, da ne bomo imeli večnega
življenja, ako ne bomo te svete večerje obha¬
jali. „ Resnično, resnično vam povem, ako ne
hote jedli mesa Sinu človekovega, in pili njego¬
ve kervi, ne bote imeli življenja v sebi“. (Jan.
6, 45.) Kakor naše telo potrebuje pozemeljske
hrane, da more živeti, tako potrebuje tudi naša
duša Božje jedi tega zakramenta, da v prijaz¬
nosti Božji ostane, in da z vedno novo gnado
in novo močjo se serčno vojskovati zamore zo¬
per neštevilne nasprotnike na potu zveličanja
svojega. „Kdor je moje meso, pravi Kristus, iu

150

pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom
obudil poslednji dan“. (Jan. 6, 55.) Ta zakra¬
ment je studenec nar večih gnad, polnost nar
lepših bogatij, veličastna skrivnost Božje ljubezni,
gotov pripomoček zoper peklenske napade, škit
zoper vsako skušnjavo, zvesti kazavec po ti ne¬
varni poti in zastava večnega življenja. ,V
podobi kruha, pravi sv. Bonaventura, prejmemo
njega, ki je v Devici prečudno meso nase vzel,
ki je rojen bil, da bi za nas umeri, ki je od
mertvih vstal, častito v nebesa šel in sedi na
desnici večnega Očeta;" prejmemo njega, ki ima
moč, nam dati večno življenje, ali nas pahniti
v večno pogubljenje, Sodnika sveta, Sinu živega
Boga, „pred čegar imenom se pripogujejo vse ko¬
lena teh, ki so v nebesih in na zemlji". Kaj
premore svet, meso in satan zoper nas, če nar
svetejšega v svojem sercu imamo ? Kdo nas bo
premotil, kdo prekanil, če modrost sama v naši
duši kraljuje? Kdo nas bo še premagal, če je
neskončna vsegamogočnost z nami? Ob enem:
V tem sv. zakramentu prejmemo vse gnade, vso
potrebno moč in pomoč, vse le mogoče tolažila,
priserčne želje po popolnosti in gotovo gnjušenje
do greha in vsega hudega. O koliko svetnikov
je ta zakrament posvetil! Koliko vernih bi mla¬
čnih postalo, koliko bi jih hudobno živelo, ako
bi se ne krepčali večkrat „s kruhom močnih!*
— Ali • Bogu naj bo potoženo! teh blagih do¬
brot in večnega življenja si ne zajemajo vsi jz
tega presvetega zakramenta; marsikdo si je ib
pije v njem svoje pogubljenje. In zakaj? Ker
se mu približa brez potrebne priprave, ter po-


151

žabi opominjevanje aposteljnovo, da naj človek
sam sebe presodi, in tako naj je od tega kruha
in pije od kelha. (I. Kor. 11, 28.)

Da boš tedaj deležen prebogatih, prebla-
ženih sadov svetega Obhajila, se z vso le mo¬
gočo skerbjo pripravljaj na to svatovšino. /e
pred ta večer prosi Boga, da ti gnado da, se
vredno pripraviti na ta presveti zakrament. Vpra¬
šaj se: Kdo pride k meni? — Gospod vseh voj-
skinih trum, nar svetejši, vsegamogočni, ki sta mu
nebo in zemlja, čas in večnost podložna. In kdo
sem jaz, da hoče on k meni priti ? — Oh!
uboga stvar, hudobni grešnik, ki sem že sto in
stokrat pekel zaslužil. Zjutraj, dan sv. Ob¬
hajila, si misli, kakor da bi te klical Jezus,
kakor nekdaj Caheja: „Stopi hitro doli, da¬
nes hočem pri tebi stanovati; danes je tvoji
duši zveličanje došlo 11 . Očisti svoje serce še en¬
krat ne le smertnega greha, temuč tudi vsacega
nagnjenja k grehu, in kolikor premoreš tudi ma¬
lih grehov. „Oči Gospodove so čiste in hudobije
viditi ne morejo". O kaka neznanska nesreča za
te, ako bi pristopil k mizi Gospodovi, pa bi
imel kako skrivno sovraštvo ali kaki drugi greh, in
bi tako Jezusa, nar svetejšega, silil v svoje ser¬
ce, ki hudiču služi! Jaz pravim, da tudi malih
grehov se očisti; če te tudi svetega Obhajila
nevrednega ne store, pa vender jako branijo,
da se ti gnada sv. zakramenta v vsi popolno¬
sti ne podeli. Kolikor čistejši pa je tvoje serce,
toliko blažnejši bo prihod tvojega Zveličarja v
te. Obudi živo vero v to imenitno skrivnost, pa
terdno zaupanje in gorečo ljubezen. Ponižaj se

152

| pred Gospodom, spomni se njegove vsegamogoč-
f nosti in svoje revšine, njegove svetosti in svojih gre¬
hov. Obžaluj svoje hudobije, prosi odpušenja, in z
vso spodobnostjo se bližaj angeljski miši, ko
boš prejel njega, ki ga kerubini in serafini in
vse verste zveličanih duhov z Marijo prečisto
Devico vred z vso ponižnostjo molijo.

Ako so ozdraveli, ki so se le Jezusovega
oblačila dotaknili, kaj smeš pač upati in priča*
kovati, kadar Gospoda samega prejmeš? Zato
oberni trenutke po svetem Obhajilu (gotovo so
nar imenitniši tvojega življenja!) v to, da svo¬
jega Odrešenika hvališ, mu svoje potrebe in rev¬
šine tožiš. Ni je prilike, da bi te raji uslišal, ti
P vse želje in hrepenenja spolnil; saj stanuje z
[ vsem bogastvom svojih guad v tebi ter željno
j čaka, da bi ga kaj prosil. Reci torej z gobo¬
vim: »Gospod! če hočeš, bom očišen". Daruj

' mu svoje telo, svojo dušo, vse svoje moči. Po¬
novi že pri sv. kerstu mu storjeno obljubo, da
mu hočeš za naprej zvest biti, pa pokaži tudi
s svojim obnašanjem, z vsem svojim djanjem in
nehanjem, da si starega, grešnega Adama sle-
| kel, in da s Kristusom začneš novo življenje.
; Kolikor je le mogoče, hodi pogosto k svetemu
Obhajilu, ki je nar gotovši pripomoček, da osta¬
neš v gnadi Božji in prijaznosti njegovi. „Kdor
je moje meso, pravi Kristus, ostane v meni in
jaz v njem". Tako boš namen tega zakra¬
menta dosegel, in blaženi sad za večno živ¬
ljenje za svojo dušo iz njega zajemal. . .

Sv. Frančišk Salezijan pravi, da dvojni
ljudje potrebujejo pogostnega sv. Obhajila: Po-

153

polni, da se toliko bolj serčno zedinijo s Stu¬
dencem vsih popolnamost, in nepopolni, da k
popolnamosti pridejo. Močni, da ne slabijo, in
slabi, da omočnijo; bolni, da se zdravijo, in
zdravi, da ne zbolijo.

In sv. Alfonz Ligvorijan piše: Skušnja
nas uči in pamet nam pravi, da duša, ki dalj
časa te Božje jedi noče, bo težko dovolj močna,
da bi skušnjavam se ne vdala; da prav lahko v
pregrehe zabrede in svoje zveličanje v nevar¬
nost'postavi. — Nočem ga pogubiti, kdor malo¬
kdaj ali le enkrat  v letu k svetemu Obhajilu
pristopi; gotovo pa je, da za svojo dušo prav
malo skerbi, da za želje sv. cerkve nič kaj ne
mara, in da pervim kristjanom prav nasprotno
živi. Kako sv. cerkev želi, da bi sveto Obha¬
jilo večkrat prejemali, naj ti pove sv. Alfonz,
ki takole pravi: „V pervih časih keršanstva so
se kristjani vsak dan obhajali, kakor spričuje
sv. Lukež in tudi drugi sv. očetje. Tudi
sv. Tomaž zagotovlja, da so se kristjani v
pervih stoletjih obhajali, kadarkoli so pri
daritvi sv. maše bili. Sv. Jeronim priča v
svojih pismih do Lucijana in Pamahija, da je
bila ta pobožna navada še v njegovem času v
Rimu in po Španskim. Pozneje je ta pobožnost
pravovernih odjenjala in tako opešala, daje pa¬
pež Fabijan dal celo zapoved, ktera je vezala
vse pravoverne, da so saj trikrat v letu, o
veliki noči, o binkoštih in o božiči sveto Reš-
nje Telo prejemali. Poslednjič je mlačnost tako
velika postala, da je papež Inocenci III. to za¬
poved polajšal, ter je kristjanom zapoved dal,

154

saj enkrat v letu, in sicer o velikonočnem času
se obhajati, in prelomovavce, te zapovedi pa iz
cerkvene občine izbrisati. In to zapoved je tudi
sv. tridentinski zbor poterdil.

«

III. Nevredno Obhajilo.

Kakor neskončno imeniten in blažen je
sad vrednega Obhajila, ravno tako strašni in ža¬
lostni so nasledki, ki zadevajo njega, kdor po
nevrednem pristopi k presveti večerji. Sv. Pa¬
vel piše: »Kdorkoli bo nevredno jedel ta. kruh
in pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi
Gospodove, ... si sodbo je in pije“. (I. Kor.
11, 27. 29,) Strašne besede! Le dobro jih pre-
vdarjaj, ljubi kristjan! Z nevredno prej emo enega
samega Obhajila se pogrezneš v strašno globo¬
čino vsega hudega. Takrat ne prejmeš Boga
ljubezni in milosti , ampak ojstrega serditega
Sodnika. Ti mu ne prineseš nobenega dopadljivega
daru, ampak storiš Božji rop. Ne dobiš v svetem
Obhajilu nebeških gnad, ampak nabereš si gore¬
čega oglja, ki te bo v peklu večno žgal; ne
zavžiješ angeljskega kruha, ampak moriven
strup, ki ti dušo konča. Zares! nevredno Obha¬
jilo je strašno oskrunjenje, je prederzno hudobno
delo, čema nehvaležnost, je strahovit Božji rop.

Oskrunjenje je, po nauku sv. Tomaža, to¬
liko veči, kolikor svetejši je to, kar se oskruni-
Ce pa vedoma, s smertnim grehom v svojem
sercu Telo Gospoda našega prejmeš, oskruniš
nar veči, nar svetejši, najveličastnejši, kar naša

155

sveta vera ima. Z nevrednim Obhajilom storiš
naj hudobniši delo; to strahovito delo storiš
med naj svetejši službo Božjo; ga storiš takrat,
kadar si drugi kristjani združeno prizadevajo,
Jezusu spodobno čast skazovati; to strašno delo
doprineseš pri altarji, kjer se kerubini in sera-
fini ponižujejo in trepeče svojega, v podobi
kruha skritega Boga molijo in častijo; siliš se,
kot Judež k sveti večerji, da bi tu svojo ne¬
znansko hudobijo doprinesel. Ali je pač mogoče
še kaj hudobnejšega, kaj hujšega storiti ? — S
tem pokažeš tudi nar veči nehvaležnost. V sve¬
tem obhajilu ti kaže Jezus naj lepše, naj bolj
očitno svojo nebeško ljubezen, ter ti ponuja vse
zaklade svojih gnad, svoje vsegamogočnosti in svoje
modrosti. Ni zadovoljen, daje za tvoje odrešenje, za
tvoje zveličanje neskončno terpel, naj grozovitniši
smert preterpel, ti hoče tukaj še svoje meso
dati v dušno hrano. Skrit pod podobo kruha,
ti serčno-rnilo kliče: Moj sin, moja hči! pridi
in okrepčaj se z mojim mesom, z mojo kervijo,
pridi in napolni se z gnadami ! Kje je oča, kje
je mati, ki bi svojim otrokom toliko ljubezen
skazovala? O nesrečni človek ! premisli, oh pre¬
misli : Ali ni naj gerši nehvaležnost, gerši, kot
se misliti more, če tega tako ljubeznjivega Zve¬
ličarja nevredno sprejmeš v svoje serce! Pre¬
misli in prevdari, tvoj Bog je, tvoj Oče je, tvoj
prijatel in Zveličar; ti pa mu svoje hudobno
serce v prebivališe daješ!

Ce po besedah sv. Pavla z vsakim smert-
nim grehom Sinu Božjega vnovič križaš, mu
tako rekoč še novo smert napravljaš, se to nar

156

I grozovitnejše zgodi v nevrednem sv. Obhajilu.

' Ko je Jezus na križi umiral, je po pravici upal,
da je vse dopolnjeno. Pa tisuč zaničevanj, novo
Kalvarijo, novo smert mu pripravljaš v svojem
sercu, kadar ga po nevrednem prejmeš. Na Kal-
varii ga je križala množica oslepljenih Judov,
ti pa ga križaš kot z njegovo kervijo odrešen
kristjan. Smert na križi je bila zveličavna,
draga; v tvojem sercu pa je brez sadu; daje
namesti odrešenja pogubljenje. — Strašno o-
skrunjenje! grozovito delo! nar gerši nehvalež¬
nost ! in strahovit Božji rop! — O kako ne¬
znanska pregreha je eno samo nevredno Ob-
i hajilo!

In kdo bo popisal prestrašilo nesrečo, ki
izhaja iz toliko hudobnega djanja? Oh deset¬
kratno gorje taki Judeževi duši, ki se prederzne,
vedoma s smertnim grehom pristopiti k sv. Ob¬
hajilu! — Pa gorje tudi tebi, moj brat! moja
sestra! ako stopiš k angeljski mizi, pa z neči¬
stim sercem, pa še ljubiš greh in hudobne na¬
vade in si premalo skerbno ozališal svoje serce!
Levit Oza je bil v starem zakonu z naglo
smertjo kaznovan, ker se je bil prederzno skrinje
zaveze dotaknil, kar mu ni bilo pripušeno; io
petdeset tisuč Betzamičanov je bilo z naglo
smertjo pokončanih, ker so jo nespodobno ogle¬
dovali. Kralj Ozija se je bil kadilnice le samo
dotaknil, in bil je gobov. Baltazar je oskrunil
posode tempeljnove in mogel je umreti. Oh, kaj
pa bo s teboj, ki Sina Božjega oskrunjaš, ter
ga v tvoje grešno serce priti siliš?! Ako je
kralj človeka, ki je prišel v obednico brez sva-

tovskega oblačila, ukazal zvezati in ga dal vreči
v vnanje tame, kjer je jok in škripanje z
zobmi; ali mar ne verjameš, da si ti desetkrat
hujši kazen nakopavaš, kadar nar svetejšega ne¬
vredno prejmeš? .Ti bo li mar Bog toliko hudo¬
bijo prizanesel? Še je Gospodova roka mogočna,
z neusmiljenim serdom kaznovati tako hudob¬
nost. Pervi nasledek te pregrehe so _ časne
kazni. Že sv. Pavel je Korinčanom očital, da
splošne, očitne nesreče so nasledek nevredne
prejeme sv. Obhajila. Sveti Ciprijan zagotovlja,
da je sam z lastnimi očmi vidil več hudobnih
kristjanov, ki so po nevredni prejemi svete
Hostije z naglo smertjo bili kaznovani. In sv.
Krizostom misli, da vse nesreče izhajajo večidel
iz nevrednih Obhajil; med družinami ni prave
zastopnosti, zemlja je nerodovitna; dragina in
lakota, splošna kuga, pogin celih narodov, ne¬
vera in razkolništvo, vojske in druge nesreče
stiskajo to ubogo človeštvo; vsega tega pa so
veči del vzrok nevredne Obhajila.

Lotar, lotrinski kralj, je v letu osem sto
in dve in šestdeset zavergel svojo ženo Tevt-
bergo, ter je njeno hudobno hišino vzel. Papež
Nikolaj I. ga je zato iz cerkve izobčil. Pod na¬
slednjim papežem Hadrijanom II. je prišel kralj
sam v Rim ter je prosil, da bi ga zopet v cer¬
kev vzeli in mu tudi sv. Obhajilo podelili. Pa¬
pež je v to njegovo prošnjo dovolil s tem pri¬
stavkom, če se z Valdrado, s ktero ni veljav¬
nega zakona imel, tačas, kar je bil izobčen, ni
nič več pečal. Lotar se je klel in zaklinjal, da
je nedolžen. Napovedan dan je imel papež sam

158

službo Božjo. Po sv. Obhajilu pri sv. maši je
vzel papež sv. Hostijo, jo kralju pokazal, ter
resnobno reče: Kralj! ako je resnica, da, kar
te je moj sprednik — papež Nikolaj — opo¬
minjal, nisi storil nobenega prešestvanja, in si
za terdno sklenil, zavreči Valdrado za vselej in
ž njo se nič več ne pečati, pridi zaupljivo in
prejmi zakrament večnega življenja. Ako pa.
tvoja pokora ni resnična in so tvoje besede laž-
njive, ne prederzni se, prejeti Telo in Kri Go¬
spoda našega, ker z oskrunjenjem te skrivno¬
sti bi si sam sebi večno pogubljenje nakopal.
— Kralja so te besede pretresle, pa da bi svojo
hudobijo doveršil, je prederzno pristopil, prejel
iz papeževih rok sv. Obhajilo, pa storil strašno
hudobijo — Božji rop in še zraven krivo pri¬
sego. — Papež se oberne še k kraljevim sprem-
Ijevavcem, ki so hotli obhajani biti, ter tudi njim
reče: Ako niste pomagali k kraljevemu pre-
šestvu in niste živeli z iz cerkve izobčenimi,
naj vam bo Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa v večno življenje. — Iz strahu pred Bož¬
jim ropom so eni odstopili, drugi pa so s kra¬
ljem vred prejeli sv. rešnje Telo. — Lotar je
s svojimi zapustil Rimsko mesto, ter se na pot
proti domu podal. Prišli so do mesta Luka 2
imenom, in njega in skor vse spremljevavce je
zgrabila neznana merzlica, ki je strašne nasledke
imela. Lasje so jim z glave popadali, nohti
in koža se jim je majila, znotraj pa jih j e
grozovito peklo. Večidel spremljevavcev j e
žalostno pomerlo vpričo kralja. Naprej J e
hitel, do Piacence ga prinesejo. Ni n* 0 '

159

gel več govoriti, nobenega znamnja pokore ni
pokazal ali dal, in konec ga je bilo. Samo tisti,
ki iz strahu pred Božjim ropom niso šli k sv.
Obhajilu, so pri življenji ostali; tako se je šiba
Božja očitno spoznala.

Drugi nasledek nevrednega Obhajila pa je
večna smert in večno pogubljenje.

To naj ti bo zadosti, da te pretrese in
prestraši, ljubi moj brat! ljuba moja sestra!
da nikdar nikoli po nevrednem ne pristopiš k
temu presvetemu zakramentu!

4. Fovernltev v »tare grehe.

Ako se bolniku bolezen po verne, je nje¬
gov stan bolj nevaren, kakor pervi: ravno taka
je tudi z grešnikom, če se povrača v stare
grehe. Ako se po svoji spravi z Bogom vra¬
čaš v svoje stare grehe, je stan tvoje duše ve¬
liko nevarnejši, kakor je bil pervi. Pa tudi go¬
tovo je veliko veči zlo za tvojo dušo, ako se
poverneš v grehe, ktere si že obžaloval in objo¬
koval. To nas uči sv. Krizostom, rekoč: „Ve-
liko zlo je, ako stori smerten greh človek, ki je
podučen, ki dobro ve, kako dober mu je Bog,
kakošno veselje ga čaka v nebesih, pa tudi ka-
košne kazni so pripravljene v peklu, ki tudi ve

llcUObdi. * ~ ~

svet mesd n l?, e naŠe SV ' Vere ; kdor  ^  P a že od '
.‘.“''•ehov zadobil, in jih zopet stori,
j bodo znaj na z j 0 « Kdor svoje grehe

^ spouuravili. še bolj zvito nlež t  : j ik ° i

sebi spoštovali, -rivabili. ieznost m vellK0 uu

Z

160

dobijo kaže; zakaj grešnik, pravi neki star cer¬
kven učenik, ki je bil že odpušenje svojih gre¬
hov od Boga prejel, pa spet nazaj vanje zabrede,
ima raji satana, kakor Boga, ker mu je ljubši greh,
kakor milost Božja.

Kolika hudobija torej, če ne objokuješ zmi-
rej svojih starih grehov, ampak le še nove na¬
kladaš na stare! Vedi, da tako svojo dušo v
nar veči nevarnost postaviš. Ako ne verjameš,
odpri sveto pismo in beri. Kolikor večkrat po¬
noviš greh, toliko bolj ti oterpne serce, in to¬
liko težej boš spet sklenil se poboljšati, toliko
dalje je Bog od tebe, toliko manj gnad zado-
biš, toliko slabši je tvoja moč, se ustaviti grehu,
in toliko veči pa je moč hudičeva. »Nečisti duh
gre, in si privzame sedem drugih duhov, hujših
bot on, in gredo v hišo in prebivajo tam 8 ,
pravi Jezus sam. (Luk. 11, 26.) Kdor pot pra¬
vice zapusti, gre proti pogubljenju. Težko se ho
poboljšal, kdor je bil enkrat z gnado Božjo raz¬
svetljen, pa je zopet padel. Zato ti kličem s
sv. Bernardom: »Ljubi moj kristjan! bodi sker-
ben, ako si zadobil gnado, prijaznost Božjo. Se
bolj pa bodi skerben, ako si jo zgubil. Pred
vsem pa bodi skerben, ako si zgubljeno spetza-
dobil; zakaj če jo dvakrat, trikrat zgubiš, je mo¬
goče, da je nikdar več nedobiš“. To so imenitne,
tehtne besede: Če jo dvakrat, trikrat zgubiš,
je mogoče, da je nikdar več ne dobiš. Ji, nohti
bi te te besede pretresle, in tvojMft'raj pa jih j e
in grozo napolnile ne se ,vr x spremljevavcey je
pričo kralja. Naprej J e
e ga prinesejo. Ni mo-

161

V. Stanovitnost.

Upam, preljubi moj ! da si se v sv. pokori
spravil z Bogom; upam, da si britko obžaloval
vse svoje hudobije in pregrehe, kterim si bil
popred vdan; upam, da si storil terden, neomah-
ljiv sklep, raji vse, tudi življenje zgubiti, kakor
spet v stare grehe se verniti; upam tudi, da si
Zveličarja našega prejel v svoje serce ter mu
prisegel zvestobo, večno, nespremenljivo zve¬
stobo do konca svojega pozemeljskega življenja.
Zares lep, veličasten sklep! zato žaluje in škrip¬
lje pekel, nebesa pa se veselijo in radujejo!
Zdaj pa Gospod še nekaj tirja od tebe, brez
česar tvoji sklepi nobene veljave nimajo. In to
je, da ti v tem svojem novem življenji zvest
in stanoviten  ostaneš. Zato ti kliče: „Kteri
pa.obstoji do konca, bo zveličan". (Mat. 10,
22.)- Insv. Jeronim piše: »Veliko njih sicer dobro
začne, malikteri pa obstoji". Savel, Judež, Ter-
tulijan so dobro začeli, pa žalostno končali, ker
niso bili stanovitni v dobrem. Ne bodi torej
brez skerbi, temuč delaj po besedah sv. apo-
steljna s strahom in trepetom za svoje zveli¬
čanje. Ako si začel novo življenje v Kristusu,
in si se dela že lotil, derži se zvesto nastop-
ljenega pota, in ne glej nazaj, sicer nisi za svete
nebesa. Nikdar nikoli ne verjemi, da te bodo
svet, meso in satan v miru pustili ; o ne; še
bolj bodo zdaj na te prežali, ti bodo neštevilne
z- spouoiavili. še bolj zvito zapeljevali, da bi te
sebi spoštoval -rfvabili.

11

162

Kaj ti je tedaj storiti, da boš stanoviten,
zvest ostal? Poslušaj Zveličarja. Dva pripo¬
močka ti daje, s kterimi boš zaklad posvečujoče
gnade Božje gotovo ohranil; pravi se jima:
„Čuj in molil" — čuj,  to je, beži pred vsako
priložnostjo, pred vsako nevarnostjo v greh, in
bodi zvest v spolnovanji svojih dolžnost. —
Moli, to je, pritekaj k Jezusu in Marii v vsaki
skušnjavi, prejemaj pogosto sv. zakramente in
delaj, kar delaš, le zato, da bi Bogu dopadel.
Ker so pa ti pripomočki toliko imenitni, ti ho¬
čem vsacega posebej popisati.

IV. Del.

Napeljevanje k pobožnemu življenja*

I. Pripomočki v Božji gnadi sta¬
novitno ostati.

1. Keršanski dnevni red.

llapčna in kriva je misel, da mora člo¬
vek velike in imenitne dela doprinašati, ’ je\
zveličan biti. Temu na ni tako, ‘ jv; mo-

.•j.

163

Bog včasih nektere duše na posebno visoko stop¬
njo svetosti pripelje, ki se nam čudovitna, ime¬
nitna zdi; vender pa ne smemo misliti, če mi
po taki poti ne hodimo, da nas Bog noče tudi
zveličati, ako le mi zvesto spolnujemo dolžnosti
svojega stanu. Res, da nebesa silo terpijo, in
le silni jih bodo nase potegnili; pri vsem tem
pa jih zamorejo poštene duše na se potegniti,
ker Bog nič nemogočega od njih ne tirja.
Podal ti bom tukaj vodilo, kako moraš
vsaki dan živeti, in zagotovim te, da so
brez dvoma nebesa tvoje, če boš stanoviten pri
tem ostal.

Začni z Bogom vsaki dan, tako ga boš
lahko tudi z Bogom končal. Spomni se zjutraj,
da je veliko ljudi pretečeno noč v hudih bole¬
činah preživelo ; marsikdo je smertno grešil,
marsikdo nanaglama umeri in je morde že v
peklu. Tebe pa je Bog tako očetovsko ohranil.
Preč, ko se zbudiš, povzdigni svoje serce proti
njemu, prekrižaj se, in opravi svoje molitve, ko¬
likor le mogoče, lepo zbrano, priporoči se Bogu,
prečisti Devici Marii, svojemu zvestemu angelju
varhu in svojemu patronu. Hitro, ko se zbudiš,
vstani in s tem premaganjem prinesi Bogu pervi
dar. Nič ni bolj nevarnega, kakor če se zbu¬
jen dalj časa po postelji valjaš; pregrešni
občutljeji, nečiste misli in želje so go¬
tovi nasledek perve lenobe, ki te pa v
greh lahko pripeljejo, preden vstaneš. Opravljaj
se spodobno ter nikoli ne pozabi, da si sam
' sebi spoštovanje dolžan. Bog, Marija in angelj

11 *

tvn

tvoj so s teboj. Naredi preč dober namen, na
kterem je tako neizrečeno veliko ležeče in kije
v tem, da vse misli in želje, besede in poglede
in djanja in nehanje celega dne koj zjutraj Bogu
daruješ, da bi vse bilo njemu v čast in tebi v
zveličanje. S takim namenom bodo vse tvoje,
tudi nar manjši dela posvečene, in tako rekoč
vedna molitev. Ako ti je mogoče, pojdi k sv.
maši, ali pusti in pošlji svoje otroke v cerkev
in vedi, da bo Bog za tiste pol ure, ki jo boš
v Božjo službo obernil, tebe in vso tvojo hišo
obilno blagoslovil.

Začni svoje dela z lepim, pobožnim, ker-
I šanskim izrekom: „Bodi vse Bogu v časti* Ali
i zdihni: „Vse, o moj Bog! karkoli bom danes
■ počel, naj bo storjeno iz ljubezni do tebe, v
: čast tvojemu presvetemu imenu, za odpušenje
I mojih grehov, za zveličanje moje uboge duše1'
i  — Med delom povzdigni včasih svoje serce prod
nebu. Misli semtertje: Kar ni storjenega zavoljo
Boga, je zastonj storjeno, vekomaj zgubljeno.
Misli si: Zato sem na svetu, da bi v teh ma¬
lih dneh svojega življenja dušo obogatil, da mi
je pozemeljsko leza to dano, da si življenje ohra¬
nim. Ali misli si: Umreti bom mogel, in preč
po smerti bom pred Sodnika stopil, ki bo ojstro
sodil vsako misel, vsako nepotrebno besedo.
Misli si: Edino dušo imam, če to zgubim, no¬
bene več ne dobim; če njo zapravim, je vse za¬
pravljeno, vse zgubljeno. Obudi včasih djanje
ljubezni ter zdihni takole: „Moj Bog in moj
Gospod! Ljubim te čez vse !“ Zavoljo tacega
zdihljeja ti bo več malih grehov odpušenih, m

165

duša tvoja bo okrepčana v gnadi Božji. Ako
bi po nesreči v male pregreške padel, hitro jih
obžaluj, ter ponovi zjutraj storjeni namen, ker
po nauku cerkvenih učenikov ta namen tudi po
malih grehih svojo moč zgubi. Pogostoma misli
na pričujočnost Božjo, to je mogočni škit zoper
vse hudo. Ako te je že sram pred ubogim člo¬
vekom kaj krivičnega storiti, koliko manj si boš
upal kaj hudega vpričo svojega Boga in prihod¬
njega Sodnika. Ako slišiš nečiste, opravljive
besede; ali če te to ali uno v jezo, nejevoljo
zapeljuje, če te nadlegvajo slabe misli, ali gerde
želje se v tvojem sercu zbujajo, si hitro misli:
Bog in moj angelj varh sta pri meni, kako bi j
se prederznil kaj hudega prostovoljno misliti in 1
želeti ali celo storiti. Reci v takih nevarnostih:

„Rajši umreti, kakor grešiti, o moj Bog!“ Za¬
teci se k prehlaženi Devici, pozdravi jo z eno
Češenamarijo; in ako skušnjava še ne odjenja,
in si sam, zapusti kraj, kjer si, in če le mo¬
reš, se podaj k poštenim ljudem; če ti pa to
ni mogoče, obračaj svoje misli ali gori — v
svete nebesa, ali pa doli — v peklensko brezno.
Ako si pa toliko nesrečen in si storil smerten
greli, hitro se ponižaj pred Bogom, obžaluj serčno
svoj greh in objokuj ga, in nikar se ne mudi,
ter pojdi, pred ko moreš, k spovedi. Kakor že
veš, ako smertno grešiš, od tistega trenutka ti
za nebesa nič ne pomagajo ne molitve, ne zataje¬
vanja, ne post, ne pokorjenja. Sicerse zamoreš opra¬
vičiti s popolnoma obžalovanjem svojih grehov,
ako skleneš se spovedati; kjer je pa težko prav
obžalovati svoj greh, ali popolnoma kes obuditi,

torej naj bolje storiš, da pred ko moreš, k
spovedi greš.

Pred jedjo in po jedi povzdiguj svoje roke
prosivno in hvalivno proti Gospod Bogu, in nič
se ne sramuj tacih kristjanov, ki to pobožno na¬
vado opušajo. Bog ti daje potrebno hrano, to¬
rej. ki ti je tudi pamet dal, se spodobi, da pred
jedjo in po jedi ga prosiš in hvališ za njo. Ne
bodi podoben neumni živini. Požrešnosti in pi¬
janosti se varuj. Ne poslušaj in ne govori ne;
spodobnih, nečistih besedi; pomisli, da naj
veči nehvaležnost bi bila, ako bi žalil svojega
Stvarnika pri zavživanji njegovih darov, pa tudi
nikoli ne pozabi, da med jedjo pri tebi stoji
k nevidno, ki te vedno skerbno opazuje, kaj
f  delaš.

Kar zadeva nedelje in zapovedane praz-
nike, vedi, da so postavljeni še posebno v čast
Božjo in v tvoje dušno zveličanje; da si zave¬
zan pod smertnim grehom biti pri službi Božji,
ako nisi bolan, ali te kak drug imeniten vzrok
ne zaderžuje. Vedi tudi, da je te dni prepove¬
dano vsako hlapčevsko delo, ako ni posebna
sila, in da taiste v svoje zveličanje obračaš,
i Bodi torej s spodobno pobožnostjo pri sv. maši,
poslušaj pazljivo Božjo besedo, zapomni si zlasti
nektere opomine, kterih se čez teden pri svojin
delih večkrat spominjaj. Hodi tudi k popol¬
danski službi Božji, k keršanskemu nauku in »
večernicam; jemlji si k sercu svarjenja in pod 11 '
čevanja, ter se po njih ravnaj. Če ob delaj',
nikih nimaš časa, si pa saj ob praznikih kake
pol ure odloči in premišljuj večne resnice ai

167

čednosti; „brez tacega premišljevanja, pravi nek
cerkven učenik, je težko se zveličati. Kdor ni¬
koli nič svetega ne premišljuje, po temoti tava,
ne vidi nobene nevarnosti, se ne poprijema no¬
benih pripomočkov in se prav lahko pogubi".
Če pa včasih kaj svetega premišljuješ, ne boš
tako hitro v smertni greh zabredel, ker „pre-
mišljevanje in smertni greh se ne strinjata",
pravi drugi cerkven učenik. Te dni tudi v to
obračaj, da kaj dobrega storiš, da, napriliko, bolnika
obišeš, ga tolažiš, mu kaj daruješ; da za svoje
ranjke starše, prijatle ali dobrotnike moliš. Va¬
ruj se pa slabih drušin, plesa, igre, hoje po sa¬
motnih krajih, in vsega, kar bi tvojo dušo ognju-
šalo. S tem pa ne rečem, da ne smeš v no-*
beno pošteno veselico; tega ne; sv. Frančišk
Salezijan pravi, da so razveseljevanja sol tega
življenja. To ni keršansko: Pobešeno glavo no¬
siti, čmemih misel biti. „ Služite Gospodu ve¬
seli; ker on ljubi veselega darivca", pravi sv.
pismo. Zatorej razvedruj in razveseljuj se, koli¬
kor ti je ljubo in drago, pa vender le toliko
in tako, kolikor in kakor se kristjanu spo¬
dobi.

. ^.° končanem dnevu zahvali Boga za gnade,
ki ti jih je dodelil. Izprašuj svojo vest čez
storjene pregreške, ponovi terdni sklep pobolj-
šanja in obžaluj jih priserčno. Moli, če ti je
mogoče, vsaki večer sv. roženkranc, tudi če mo¬
reš, lavretanske litanije, češena si kraljica, ali
druge zlate molitvice, ki jih zadej v teh bukvah
nahajaš, ter prosi Boga za gnado stanovitnosti
v dobrem. Vlezi se z mislijo, da morebiti je

168

I ta noč zadnja noč za te in da boš morebiti zja-
traj v večnosti se zbudil. Premišljuj kaj sne¬
tega, dokler ne zaspiš.

Beg pred pregrešno priložnostjo.

Priložnost v greh je za te, na priliko: ta
in ta oseba, ta hiša, ta kraj, ta služba, ta shod,
to plesiše itd., priložnosti, ki so za te nevarne,
ker te v greh zapeljujejo. Ako ne bežiš pred
tako pregrešno nevarnostjo, ne boš nikdar v do¬
brem stanoviten. „Zamoreš li'po  žerjavci ho¬
diti, da bi si nog ne opekel ?“ te vpraša sv. pismo.

I  Nikdar nikoli! Ravno tako nemogoče je, da bi
kdo v greh ne zabredel, ter bi v dobrem sta¬
noviten bil, če v grešne priložnosti zahaja. Sveti
Duh pa hudobni duh se ne zedinita. Poslušaj
sv. Bernardina Sienskega, ki pravi: „Naj ime-
nitniši izmed vsih svetov, podlaga vse vere je
svet: Beži pred pregrešno priložnostjo!" Sv.
Alfonzi Ligvorijan piše, da je bil satan primo¬
ran z zarotenjem spoznati, da med misijonskimi
pridigami mu ni nobena tako zoperna, nobena
tako škodljiva, kakor pridiga od bega pregrešne
priložnosti. In prav res! Hudič se smeja vsem ob-
: ljubam, vsem sklepom, ki jih spokornik dela, če
pa zraven tega priložnosti popolnoma ne zapusti.

Zatorej beži pred osebo, s ktero si hodil
in ti je vzela nedolžnost, mir in pokoj tvoje
duše; raztergaj dosedanje, pregrešno znanje, če
hočeš Bogu in za nebesa bolj delati, kot za hu¬
diča in za pekel. Nič ne zaupaj na se ; zakaj

169

„kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade“.
Ne slepi se z mislijo: Sej je ta ali una oseba
pobožna, sveta, nič se mi ni bati. To je pe¬
klensko šepetanje. Ravno svete osebe so veli-
krat nar bolj nevarne; začne se v duhu, jenja
pa se v mesu. Bodi previden, ter vedi, de se
satan tudi pod zunanjo angeljsko podobo skriva.
Ne hodi v hišo, kjer imajo nespodobne, pohuj-
šljive pogovore, nečiste šale in marnje, govore
zoper čednost in vero, in zasmehujejo vse sveto.
Ce še tako terdno misliš, da ne boš škode ter-
pel, vender bo v tvojem sercu ostal škodljivi vtis,
ki te bo, samneboš vedil kdaj, počasi pripeljal v
mlačnost, v vnemarnost in poslednjič v stare grehe.

Pusti službo, ki je bila večkrat kriva tvo¬
jih pregreh. Ko bi zato zgubil tudi svoj kruh

— bi svojo družino tako v revšino pahnil, ne
boj se — Bog, ki preživi mlade orle, te ne
bo zapustil, če iz ljubezni do njega to storiš.

— Ne hodi na prejo, ne v večerne shode. Va¬
ruj se vasovanja in krajev, kjer imajo nespo¬
dobne pogovore, ki budijo v tebi hude misli, in
ti smertno škodo napravljajo. Vselej boš slabši
šel domu, kakor si z doma šel. Satan poskakuje,
ko te vidi v slabi priložnosti in je vesel ran,
ktere je vsekal tvoji duši; veseli se in gleda,
kaj bo napravil strup, ki ga je vlil v tvoje serce.

— Ne hodi po samotah, tam preži velika ne¬
varnost na te; tam se tiho pogovarja, ponočni
mrak množi prederznost, da zabredeš v djanja,
pred kakoršnimi angelji svoj obraz zakrivajo, in
kakoršnih se sam sramovati moraš. Žalostna
skušnja uči, kako globoko, v kako strašne hudo-

170

bije so zašli otroci, ki so se odtegovali skerb-
nemu očesu svojih staršev. Ne hodi na ples.
Težko boš šel iz plesiša, da bi ne bil ranil svoje
duše. Plesiše je hudičevo ognjiše, kjer se ne¬
dolžnost pali in peče. Poslušaj, kaj pravi sv.
Duh po Modrem: „S plesavko se ne pečaj, tudi
je ne poslušaj, da kje ne pogineš po njeni zvi¬
jači". (Sir 9, 4.) — Čuj nad svojimi počutki;
skozi nje priplazi greh v serce. Oh! en sam
nepreviden pogled, edina nepremišljena, nečista
beseda je že marsiktero dušo umorila, je brez
števila žalostnih nasledkov imela. — Ako se ti
zdi težko vse to spolnovati, pomisli imenitne be¬
sede sv. Pavla, ki pravi: „Nobeden ni kronan,

ako se ni po postavi vojskoval". (II. Tim.
5.) Sej veš, da nebeško kraljestvo silo terpi ' fl
le silni ga bodo na se potegnili.

3. Ustna molitev.

Človek, uboga, revna stvar sam iz sebe
ne more nič za nebesa dobrega storiti, še e!lf
zveličavne misli sam obuditi ni v stanu, šepi' e '
svetega imena „Jezus“ ne more izreči brez po -
moči sv. Duha. Pri Bogu pa je bogastvo >*
obilnost vsega dobrega. Oe hočeš torej na p'
čednosti stanoviten biti, obračaj se v molitvi
svojemu Bogu. Ako ga prosiš, ti ne obetal'
da te bo podpiral s svojo gnado, temuč on
celo zapoveduje, da ga prosiš in sicer za
karkoli potrebuješ. „Kliči me, in uslišal
bom". „ Čuj te in molite, da v skušnjavo * e  P

t

vse,

171

dete". »Prosite in bote prejeli; slehern, kdor
prosi, prejme". „In kar bote Očeta v mojem
imenu prosili, vam bo dal“. »Komur modrosti
manjka, naj si jo sprosi pri Bogu, kteri vsem
bogato deli in nič ne odreče". »Molite brez
nehanja — bodite stanovitni v molitvi". Tako
te Bog opominja. — Je li še kaka dolžnost
slajši, kakor je ta, ko prosiš dobrot svojega ne¬
beškega Očeta?

Stanovitnost v dobrem do konca je posebni
dar Božji, ki ga nam Bog iz gole ljubezni da,
kterega ne moremo z nobenimi dobrimi deli za¬
služiti. Po nauku cerkvenih učenikov pa si ga
pridobiti zamoremo in sicer le z molitevjo.
Sveti Avguštin piše: »Nektere gnade nam Bog
da, če ga tudi za nje ne prosimo, postavim za¬
četek sv. vere ; nektere pa, kot je stanovitnost
do konca, da Bog le tistim, ki ga za nje pro¬
sijo". In sv. Tomaž na to piše: »Kdor je bil z
gnado opravičen, ta mora prositi za gnado sta¬
novitnosti, da bo obvarovan do konca svojega
življenja; zakaj mnogim bo gnada podeljena,
stanovitnost v gnadi pa ne bo dana".

Molitev je tedaj ključ nebeških vrat; je
naj močnejši orožje, ki te varuje in obvaruje
skušnjav in napada hudobnega duha. Blagor
njemu, kdor ima zmiraj to orožje pri sebi; sa¬
tan ga ne more premagati! Gorje pa njemu,
kdor to orožje proč verže; njega lahko pre¬
maga satan, ki vedno hodi okoli kot rjoveč lev
in iše, koga bi požerl. Če rad moliš, boš vsemu
peklu strašan in v gnadi boš ostal; če pa mo¬
litev opustiš, se boš lahko pogubil. Vsi cer-

172

kveni učeniki učijo, da, kdor je dalj časa brez
molitve, je že v smertnem grehu. Zato te pro¬
sim in opominjam z vso resnobo , da si priza¬
devaj, kolikor moreš, za molitev. Nikar naj te
ne plaši misel, da ne veš, kako bi Bogu svojo
potrebo potožil, da ga ne znaš lepo prositi.
„Pri molitvi, pravi nek dušni pastir, ni potreba
ne učenosti ne' umnih izrekov; ni ti treba glave
si beliti; pri molitvi se potrebuje trenutek časa
in pa ginjeno serce". „Kadar pa molite, pravi
Kristus, nikar veliko ne govorite, kakor raaliko-
vavci, ker menijo, da bodo zavoljo svojih veliko
besedi uslišani". (Mat. 6, 7.) En sam zdihljej
, iz ravnega, ginjenega serca: Gospod, usmili se
me! Daj mi gnado, da sem ti zvest! Stori, da
te res ljubim! — ti zamore neskončno dobroto
pridobiti. Samarijanka je le rekla: „Gospod,
daj mi te žive vode!" Očitni grešnik je molih
„Gospod! bodi milostljiv meni, ubogemu greš¬
niku!" Razbojnik na križi je prosil: „Gospod
spomni se mene v svojem kraljestvu!" —h
hitro jim je došla gnada in opravičenje.

Ako se ti včasih zdi, da Bog tvoje mo¬
litve, tvoje prošnje ne sliši, nikar ne obupaj;
noben „očenaš“ ne bo zastonj. In če včasih n e
i prejmeš, kar prosiš, ti pa da Bog vselej drugo
gnado, ktero v svoji modrosti za te boljši sp<H
zna. Moli pobožno, zaupljivo, z vdanostjo m
B ožjo voljo in pa stanovitno. Moli, ako te
skušnjava nadlegva, če si v nevarnosti, ali P re '
den začneš kako imenitno delo. Zapomni si f
sklepu tele besede svetega moža: „Kdor moh
bo zveličan; kdor ne moli, bo pogubljen". Nse,

173

ki so v nebesih, je molitev zveličala; vsi, ki so
v peklu, so zato tje prišli, ker moliti niso hotli.
In ta misel tudi v peklu vse zaveržene grize,
da bi se bili z molitevjo lahko zveličali, pa
niso hotli, zdaj pa nimajo časa več, z molitevjo
se rešiti, ker je čas za nje že pretekel in je
večnost nastopila.

4. Premišljevanje.

Premišljevanje je potrebno.

To je gotovo, da je zemlja ljudem _ zato
dolina solz, in da se pekel zato z dušami na-
polnuje, ker ljudje nočejo premišljevati večnih
resnic. „Vsa dežela je popolnoma pokončana,
ker ni nikogar, da bi si k sercu vzel“. (Jer.
12, 11.) Nasproti pa nam pravi sv. Duh, da
ne bo grešil, kdor bo mislil na smert, sodbo in
večnost. „ V vseh svojih delih se spominjaj
svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš gre-
šil“. (Sir. 7, 40.) Večidel je pogubljenih v peklu,
ki niso dosti ali celo nič na pekel mislili; na¬
sproti pa je večidel vse svetnike premišljevanje
posvetilo. Kdor pridno premišljuje, ne bo v
smertni greh padel, in ko bi tudi padel, bo
hitro vstal; ker premišljevanje in smertni
greh se ne strinjata. ■— Brez premišlje¬
vanja ni razsvetljenja; človek v neki mrač¬
nosti ne zapazi nevarndsti, ne ve pravih pripo¬
močkov, ne prosi Boga in se lahko pogubi.

174

Kje in Maj se zamere, premišljevati?

Naj pripravniši kraj premišljevati je cer¬
kev. Kdor pa tega ne more storiti, naj pre¬
mišljuje doma, na polji ali kjer si bodi. Nar
pripravniši čas so jutranje ure. Kdor to opu¬
sti, njemu bo marsikaj spodletelo čez dan.
Kako dolgo češ premišljevati? To ti bo vedil
tvoj spovednik naj bolje povedati. Pol ure je
premalo, če hočeš visoko stopnjo popolnomasti
doseči; v začetku pa je dovolj.

Kako hočeš premišljevati ?

Premišljevanje ima tri dele: pripravo, pre-
mislik in sklep. Priprava obstoji v tem: 1) Po¬
stavi se v pričujočnost Božjo; 2) ponižaj se pred
svojim Bogom; 3) prosi sv. Duha za pomot.
To opravi z malimi besedami in začni premiš¬
ljevati. Kdor zna nabukvice brati, naj si izvoli
kaki imeniten izrek iz bukev; kdor pa brati ne
zna, naj premišljuje poslednje reči človekove,
ali dobrote Božje, posebno pa terpljenje Kri¬
stusovo. Kadar si kako resnico si dobro v serce
vtisnil, semtertje premislil, in se Bog v ginjenji
serca tako rekoč oglasi, mora tudi serce k Bogu
govoriti, v njega živo verovati, ga hvaliti, ča¬
stiti, posebno pa ponižno svoje grehe obžalovati in
vpriserčni ljubezni se muizročevati. „Ljubezen po¬
krije obilnost grehov “. (I. Pet. 4, 8.) B  Vsako djanje
ljubezni, pravi sv. Tomaž, zasluži večno živ-


175

ljenje“. Neskončno velik dobiček da v premiš¬
ljevanji molitev, ko Boga ponižno prosiš od-
[pušenja grehov, za stanovitnost ali gnado sre¬
čne smerti. če pa tvojo dušo obide nekaka du¬
hovna suhota ali merzlota, zdihuj z Davidom:
j „Bog, teci mi na pomoč. Gospod, hiti mi po¬
magati! 11  Proti koncu svojega premišljevanja delaj
terdne sklepe, pa ne splošnih, ampak posebne, na
priliko, dasehočeštistegagrehabolj skerbno varo¬
vati, kterega večkrat storiš, ali da si hočeš pri¬
zadevati za čednost, ktere ti nar bolj pomanjkuje.

Na koncu svojega premišljevanja pa: 1)
i Zahvali Boga za vse v premišljevanji zadobljene
razsvetljenja in občutljeje; 2) obljubi mu stor¬
jene sklepe natanko spolnovati in 3) prosi ga
za gnado stanovitnosti do konca. Tudi se pri¬
poročaj Marii prečisti Devici. Na zadnje pri¬
poroči Bogu uboge duše v vicah, poglavarja sv.
cerkve, svoje prijatle, dobrotnike in grešnike,

. zlasti terdovratne grešnike, in zato moli en oče-
naš in eno češenasimarijo. Kadar skleneš pre¬
mišljevanje, si natergaj, kakor pravi sv. Fran¬
čišk Salezijan, šopek cvetlic, da ga včasi po-
duhaš, to je, eno ali dvoje, kar te je bolj gi-
. nilo, si v spominu ohrani, se večkrat čez dan
na to spomni, da boš vedno živo pred očmi
imel svoje sklepe.

5. Poslušanje besede Božje.

Kavno tako imenitna dolžnost vsacemu
kristjanu je poslušanje besede Božje. Ko bi bili

sebi in svojemu spačenemu nagnjenju prepu-
šeni, in ko bi nas nihče ne učil, kaj nam je
storiti, kaj opustiti, kje in kako hoditi, kterih in
kakošnih pripomočkov se poprijemati; bi težko
kdaj večno zveličanje dosegli. Jezus, naš dobri
Gospod, pa nam tudi v tem pomagati hoče, ker
nam po svojih postavljenih mašnikih oznanuje
svojo Božjo besedo, ktera, ko nebeška luč, naš
um razsvetljuje ter nam kaže pravo pot v svete
nebesa.

Lahko tedaj spoznaš, da je veliko — vse
na tem ležeče, da skerbno poslušaš besedo Bo¬
žjo, ker le ona ti kaže edino pravo pot po tej
dolini solz v nebeško domovino. „Kdor je i*
Boga, posluša besedo Božjo", pravi Kristus. Ce
nočeš besede Božje poslušati, boš neveden; n®
boš vedil, kaj ti je verovati, kaj storiti, ali tvoja
vera bo pomanjkljiva, zmotljiva, z nevero in z vra¬
žami oskrunjena, in pregrešiš se zoper zapoved
sv. eerkve. Božje obljube ti bodo neznane, na¬
men in moč sv. zakramentov ti bo tuja, P 8
tudi ne boš zanje maral. Tudi moči molitve ne
boš poznal, in boš tako naj imenitniši pripo¬
moček k zveličanju zanemaril, če ti je k er '
sanska popolnost kaj pri sercu, poslušaj pridno
oznanovavce sv. vere, kterim je Bog svoje o e '
sede na jezik položil. Jezus jih je poslal, d*|
vsemu svetu sveti evangeli oznanujejo, ter Ji®
obljubil, da hoče pri njih ostati do konca
sveta,. . .. ,,

Ne da bi pridigo opušal, ter si mislil, o*
si že dovolj podučen. Kako lahko se P oz ®
pri vsakdanjih časnih opravilih vsi nauki, kt


177

si v mladosti morebiti vedil ali pa se le za silo
se jih naučil ? In sej ti je vedno treba, da te
kdo opominja na eno ali drugo dolžnost krist¬
janu potrebno. — Tudi ne misli, da bi za¬
dosti bilo, če le doma kaj dobrega prebiraš ali
tudi sv. pismo imaš; zakaj le od svetega Duha
razsvetljena in vladana cerkev nezmotljivo spo¬
zna in razlaga v pravem pomenu nauke, ki so
popisani v sv. pismu. „Ne reci mi, _ pravi sv.
Tomaž z Vilanove, da si učen, da imaš doma
bukve sv. Avguština, sv. Bernarda ali drugih
učenikov. Cerka je mertva, glas je pa živ. Pri¬
digar pa je živ glas Božji 11 . V pismih sv. Am¬
broža se bere: „Nobeden, če je še tako ime¬
niten, ni tako moder, da bi podučenja ne po¬
treboval 11 . In sveti Avguštin pravi: „Starček
sem, škof sem, pa vender ne zaničujem pravega
nauka mladih 11 . Ta svetnik je pred svojim spre-
obernjenjem večkrat poslušal pridige sv. Am¬
broža v milanskem mestu. Ko je enkrat slišal
besede: „Ne živite v požrešnosti in pijanosti, v
nečistosti in nesramnosti 11 , je bil zveličavno pre¬
sunjen, ter je sveti resnici odperl svoje serce.
Tako je nekdaj slišal sv. Anton besede Jezu¬
sove: „Ako pa hočeš popolnoma biti, prodaj, kar
imaš, in hodi za menoj ! 11  Sv. Nikolaj pa te be¬
sede: „Ne ljubi sveta, tudi tega ne, kar je na
svetu 11 . In ta dva sta v teh besedah postavila
začetek svoji prihodnji svetosti.

Kristjan si iz branja svetih bukev lahko
doma . veliko dobrega pridobi; Gospod pa
podeluje pri oznanovanji Božje besede še
posebne gnade, kterih drugače ne deli. Kra-

Mis. spomin. ^2

178

ljevi zakladnik zamorske kraljice ni razumel
branja iz bukev preroka Izaija; ko mu je pa
bil Filip razložil besede sv. pisma, mu je bilo
to v zveličanje. Dolžan si tudi ti pridige po¬
slušati, zavoljo svojega lastnega zveličanja, zavoljo
lepega zgleda drugim, zavoljo spoštovanja do
cerkve, in zavoljo svetosti Božje besede.

Kakor se pa mora zemlja očistiti, opleti,
v ktero hočeš svoje seme sejati; tako moraš
tudi ti pred pridigo svoje serce vsega posvet¬
nega in grešnega očistiti, ter ponižno Boga za
razsvetljenje prositi, zakaj nebeška modrost ne
gre v nobeno serce, kije grehupodverženo. Mo¬
litev je lepa rodovitna rosa, ki k obrojenju Božje
besede pomaga. Med pridigo naj ti bo vedno
v spominu, da Gospod Bog po svojem namest¬
niku tebi govori. „Oznanovavci Kristusovi smo
pravi sv. Pavel. Ne sodi pridigarja, ne iši lepih,
gladkih besedi, oberni vse na se, nič na druge,
ter pomisli opomin sv. aposteljna, ki pravi: „ Glej
na se! M  Večkrat premišljuj, kar si slišal, in stori
terden sklep po tem. nauku tudi živeti. „Niso
namreč pravični pri Bogu poslušavci postave,
ampak spolnovavci postave bodo opravičeni 1 ^
piše sv. Pavel. (Rim. 2, 13.)

6. Sv. maša.

Dolžnost pa tudi potreba, Gospodu dai'0'
vati, je tako stara, kakor je star človeški
Abelj in za njim vsi stari očaki so mu dar 0 '

179

vali. Izraelska služba Božja je bila tudi dari¬
tev, in Gospod sam jim je po Mojzesu zapo¬
vedal, kako in kaj naj darujejo. Ti darovi
pa so bili le temne podobe tiste neskončno
svete daritve, ktero je Jezus Kristus svojemu
nebeškemu Očetu doprinesel, kadar je v lju¬
bezni do nas samega sebe na križi v klavno da¬
ritev dal; in ktero je v postavljenji zakramenta
sv. rešnjega Telesa v vedni spomin svojim učen¬
cem ponavljati ukazal, kakor se godi še dan da¬
našnji nekervavo pri vsaki sv. maši.

Jezus, naš Odrešenik, ki se je na altarji
križa le enkrat kervavo daroval, se daruje ne¬
kervavo še zmirej pri vsaki sveti maši. Tedaj
je daritev na križi in sveta maša ena in tista
daritev, samo da se pri sveti maši kri ne pre¬
liva, kakor se je na križi prelila. Tudi je en
in ravno tisti darivec, namreč Kristus, Gospod.
Zakaj mašniki, ki berejo sv. mašo, so le namest¬
niki Kristusovi in v njegovem imenu spremene
kruh in vino v njegovo meso in njegovo kri.
Ne pravijo pri povzdigovanji: „To je Kristusovo
telo“, ampak: „To je moje telo". — Kako ne¬
izrečeno velika sreča za nas, da nimamo le sence
ali podobe, ampak imamo bistvo tiste presvete
daritve, v kteri se vedno vdeležujemo neskonč¬
nega zasluženja našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa.

Da bomo imenitnost svete maše prav raz¬
umeli, pomislimo neskončno velike, preblažene
dobrote, ki nam izvirajo iz te daritve. S to da-
ritevjo zamoremo: 1) Boga po dolžnosti, in ka¬
kor se njemu spodobi, počastiti; 2) mu za svoje

12 *

180

grehe zadostiti; 3) ga za prejete dobrote prav
zahvaliti, in 4) ga vseh potrebnih gnad prositi.
„Te čvetere dolžnosti, ki jih imamo do Boga,,
piše sv. Tomaž, zamoremo s sveto mašo popol¬
noma spolnovati 11 .

1. Ti si dolžan, Bogu neskončno Čast ska-
zovati, ker je on neskončno veličasten. „Hvalite
in častite ga po njegovi nezmerni velikosti 11 ,
poje kraljevi pesnik. Kaj mu pa hočeš darovati,
da bi njega vredno bilo? Morebiti, da se pred
njim v prahu ponižaš ? Pa kako revno je tako
počastenje kralju, čigar kraljestvo se raz¬
prostira čez celo večnost? — Morebiti mu ho¬
češ vse stvari, kar jih je, v dar posvetiti ? Pa
ktere stvari so tako čiste, da bi ga vredno po¬
častile ? Ni jih na zemlji. Jezus, edinorojeni
Sin Božji, sam zamore to storiti in tudi stori,
ker se v  pri sv. maši nebeškemu Očetu v čast da¬
ruje. Če hočeš torej po dolžnosti svojega Boga
spodobno počastiti, hodi k sveti maši. Ena sama
sveta mašp, ga bolj počasti, kakor mu to vsian-
gelji, vsi svetniki, vsi ljudje z vsem svojim če-
šenjem in zasluženjem premorejo storiti.

2. Si dolžan, potolažiti serd Gospodov.
Oh! kolikrat in kako hudobno si že razžalil svo- (
jega Gospoda 1 Kako nehvaležno in prederzno 1
si se proti njemu obnašal! Kako gerdo si nj e ' |
go ve dobrote v slabo obračal, njegove opomine j
zaničeval! Kako si sam sebe z grehom ponižal in
suženj hudičev postal! Kako boš potolažil pr®'
vični serd Gospodov? Sam tega ne premores. :
Jezus, Sin Božji, je pravici Božji zadostil za
grehe sveta z grozovito smertjo na križi. Ak°

181

hočeš, da ti bo nebeški Oča odpustil zavoljo za-
služenja svojega Sina, hodi k sveti maši. Pri
sveti maši še zmiraj kliče presveta kri za mi¬
lost pri Božjem sedežu za te. Jezus je tukaj
Srednik, Besednik pred večno pravico, kakor je
bil na Golgati. Daruj torej z mašnikom vred
nebeškemu Očetu to Jagnje, ki odjemlje grebe
sveta; očisti svoje serce s pravo žalostjo nad
svojimi grehi, in prepričan bodi, da ti bo Bog
milostljivo odpustil.

3. Si dolžan Bogu za prejete dobrote vso
mogočo zahvalo. Pa tudi tej dolžnosti sam po¬
polnoma zadostiti nisi v stanu. Glej, pred to¬
liko milijoni drugih ljudi ti je dal gnado, da
si rojen v edinozveličanski cerkvi; dal ti je
keršanske starše, keršansko izrejo, dal ti sve¬
tega angelja v varha in vodnika ; ti je že toliko¬
krat prizanesel tvoje hudobije; dal je svojega
lastnega Sina v srnert za te, in unkraj groba te
hoče še le prav srečnega storiti. Ako hočeš to¬
rej Boga po svoji dolžnosti vredno zahvaliti, hodi
k sveti maši; zakaj v tej sveti daritvi, pravi
sv. Irenej, imamo Srednika, ki naše nehvalež¬
nosti pri Bogu zbrisuje. Zedini tudi svojo za¬
hvalo z zahvalo našega Gospoda Jezusa Kristusa,
ki je v tej daritvi pravi mašnik, in tako boš
poplačal svoj dolg.

4. Dolžan si, sprositi si vse gnade od
Boga, kterekoli potrebuješ. „Na dan nadloge
me kliči in uslišal te bom“, pravi Gospod. Te
bo li preč uslišal, ako obložen s strašno težo
svojih pregreh stopiš pred njega? Če hočeš,
da te bo uslišal, hodi k sveti maši! Pri sveti

182

maši se ti ponuja neskončni zaklad Božjih gnad.
Tu, kjer se neskončna ljubezen, sam edinorojeni
Sin Božji, za te daruje, za te prosi, za te zdihuje,
tu imaš pravico, od nebeškega Očeta vse pričakovati,
vse nekako tirjati, karkoli je v zveličanje tvoje; ker
nemogoče je, da bi te nebeški Oča ne uslišal,
ako mu sam njegov Božji Sin priporočuje tvoje
potrebe ter se samega sebe daruje za te. Ze¬
dini torej svoje prošnje s prošnjami Jezusovimi
in prepričal se boš, da je, kakor pravi sv.
Krizostom, „ sveta maša zares predragi, presrečni
trenutek poln gnad in blagoslova “.

Lej! toliko dragih zakladov, toliko dobička
se ti ponuja pri sveti maši, pri tej imenitni da¬
ritvi nove zaveze. Zato, ako ti je mogoče,
hodi vsak dan k sv. maši. Pa se lepo pripravi,
da boš spodobno, s pobožnim in skesanim ser¬
cem pri njej pričujoč. Misli si, kadar greš v
cerkev, da greš na goro Kalvarsko, da bi tam
bil priča Jezusove britke smerti, in da bi, v za¬
upanji na njegovo britko terpljenje, zadobil mi¬
lost in gnado od svojega Boga. Posebno pazi
na vse imenitne dele svete daritve. Pusti vse
druge misli zunaj cerkve, in svoje oči obračaj
na darivni altar. Pomisli, da Kerubini in Sera-
fini s trepečim spoštovanjem obdajajo sveti al¬
tar, ter ponižno molijo svojega, v podobi
kruha skritega Boga, ter si prizadevaj, da
ž njimi moliš tudi ti svojega Gospoda in
Boga.

183

7 .  Obnašanje v pričujočnosti Božji.

Dokler nas je sram in smo pošteni v svo¬
jem sercu, se ne bomo podstopili, kaj nespo¬
dobnega, pregrešnega storiti vpričo druzih. Koliko
bolj pa se bomo bali le sence greba, ako smo
prepričani od resnice, da je Bog, naj svetejši,
naj čistejši povsod pričujoč, da pregleduje naj
bolj skrite skrivnosti našega serca, in da ne mo¬
remo nič ne misliti ne storiti, da bi on tega ne
vedil. Zares! kolikor bolj živo si bomo priču-
jočnost Božjo pred svoje oči stavili, toliko skerb-
nejše se bomo varovali, storiti naj manjši hudo,
ki bi ne dopadlo njegovim presvetim očem. Na¬
sproti si bomo prizadevali za čednost, in spod-
badala nas bo k vsemu dobremu ta misel, da
vedno pazi na nas oko tistega, ki bo naš sod¬
nik, naš plačevavec. Da se boš bolj živo, bolj go¬
tovo spominjal pričujočnosti Božje, si napravi
kako znamnje, ter ga postavi na tak kraj, ka¬
mor se lahko večkrat ozreš; v to znamnje naj
ti služi kaka podoba ali britka martra ali raz¬
pela, ktero pogledaje se spominjaš pričujočnosti
svojega Boga. Posebno ti priporočim, da več¬
krat čez dan pošiljaš k Bogu kratke zdihljeje,
ktere spodej najdeš zapisane, pa z njimi vne¬
maš in podpiraš ogenj ljubezni v svojem sercu.
Nič pa si s tem ne beli glave in ne iši sladkih
občutkov, ampak iši s tem le dopadajenja Bo¬
žjega. Trud, ki ga s spominjanjem na Boga
imaš, ti bo obilno poplačan.

184

Zdihljeji za vsako uro, za vsaki čas.

O moj Bog, da bi te bil pač zmiraj
ljubil! Zakaj nisem popred umeri, pre¬
den sem te pervikrat razžalil!

O moj Bog, kar mi je še odloče¬
nega časa, ga hočem vsega v tvojo čast
obračati!

O moj Jezus, ki me s svojo ljubez¬
nijo toliko vabiš k sebi, vekomaj nikoli
več se nočem ločiti od tebe!

Tebi, o moj Bog! izročim svojo
voljo; vodi jo, kakor ti hočeš!

O moj Bog, druzega ne želim, ka¬
kor vedno resnično ljubiti le tebe!

O moj križani Jezus! Ti si toliko
terpel za me ! daj mi gnado, da iz lju¬
bezni do tebe vse brhkosti in težave rad
prenašam!

O moj Bog, kdaj bo vender prišel
čas, ko se mi ne bo treba bati, da bi te
še kdaj žalil?

Če tudi vse konec vzame, nočem te
več žaliti, o moj Bog!

Nočem in ne želim nič druzega, 0
moj Bog! kot vedno sklenjen biti s tvojo
presveto voljo !

Raji smert, ko smertni greh!

185

Jezus, Marija, Jožef! stojte mi na
strani zdaj in ob moji smertni uri!

O prečista Devica in Mati Božja
Marija, brez madeža spočeta! prosi Je¬
zusa, svojega ljubega Sina, da me va¬
ruje vsega hudega!

Marija! ti si za Bogom moje naj
veči zaupanje !

Marija! pokaži mi po tem življenji
Jezusa, svojega Sina, ki ga čez vse
ljubim.

O Marija, varuj me ! o Marija, vodi
nie po pravi poti v sveti raj!

8. Večkratna prejema sv. zakramentov.

Ako hočeš v dobrem stanoviten biti, pri¬
stopi večkrat k studencu vseh gnad in vsega
blagoslova, to je, k sv. zakramentom. Spoved
nam očišuje dušo vseh madežev. Pri spovedi za-
dobimo odpušenje svojih grehov in vse gnade,
ki so nam potrebne, da ložej premagamo svoje
skušnjave. Zato — pa popred poprosi prav
priserčno svojega Boga — si izvoli vestnega
spovednika, ki ti zares dobro hoče, ter te nape¬
ljuje k duhovnemu življenju. Ne zapušaj ga brez
imenitnega vzroka; ž njim se posvetvaj tudi v
imenitnih časnih rečeh. Sv. Filip Neri je iveč-
krat rekel: ,.Kdor hoče v popolnosti napredo¬
vati, se mora prepustiti modremu spovedniku,

186

ter ga kot Božjega namestnika na tanko ubo¬
gati. Kdor tako dela, bodi zagotovljen, da ne
bo imel hudega računa z Bogom, po izreku
Kristusovem: „Kdor vas posluša, mene po-
sluša“.

Sv. Obhajilo pa je po izreku sv. triden¬
tinskega zbora hladivno zdravilo, ki nas malih
grehov očišuje in smertnih obvaruje. Skušnja
žalostno uči, da, kdor dalj časa te Božje hrane
ne prejme, bo težko dovolj močan, da bi vsak¬
danje skušnjave vse premagal, in v greh ne za¬
bredel. Skerbi torej, da boš vreden, s privo¬
ljenjem svojega spovednika, pristopiti k sv. Ob¬
hajilu saj vsak mesec ; še bolje pa vsak teden,
da boš tako vedno v stanu gnade Božje.

9.  Obiskovanje presvetega rešnjega Telesa.

Kaj dobro dč pobožnim dušam, ki zares
Jezusa ljubijo, da ga večkrat obišejo v zakra¬
mentu presvetega altarja. Ko se je naš Zveliča 1 ’
ločil od nas, nas ni hotel samih pustiti; temuČ
je hotel do konca sveta pri nas ostati v za- 1  i
kramentu svetega rešnjega Telesa, da moremo

njegovo sladko pričujočnost vedno vživati. „ Glejte, ■ i

nam pravi, jaz sem z vami vse dni do konca j
sveta“. (Mat. 28, 20.) j ■

Veliko romarjev se napravi na dolgo poti ;
da obišejo Lavretansko hišico, kjer je Jezus ne- )
koliko časa stanoval, ali popotvajo v sveto de¬
želo, da obišejo in počastijo kraje, kjer je bil
rojen, kjer je učil, kjer je terpel in umeri. 1° j

187

pravici pa pravi oče Avila , da ne ve med sve¬
timi kraji nobenega ljubeznjivšega in svetejšega
kraja, kakor je cerkev, v kteri je shranjeno pre¬
sveto rešnje Telo; ker taka cerkev ni kraj,
kjer je Jezus nekdaj  stanoval ali terpel, ampak
je kraj, kjer Jezus še zdaj  resnično in bistevno
prebiva. Zato pa svetnikom ni bilo večega ve¬
selja tu na zemlji, kot obiskovati naj svetejši
Zakrament v cerkvi. Sv. Frančišk Ksaveri, sv.
Frančišk Regis sta večkrat dolgo v noč klečala
Pred altarjem ter se pogovarjala s svojim Lju¬
bim. Nekake veličastne nebesa ima bogoljubna
duša že tukaj na zemlji, ko biva pred Jezusom,
ga zagotovlja svoje ljubezni, mu toži svoje reve,
ter ga prosi potrebnih gnad!

Ako si bil v tem dozdaj premalo skerben,
ali morebiti celo len, te prosim, da odslej pridno
hodiš k zakladu vseh gnad, da obiskuješ Je¬
zusa v zakramentu sv. rešnjega Telesa. More¬
biti zapraviš marsiktero uro po dnevi in po
noči s pregrešnim obiskovanjem in predolgim
razveseljevanjem, pa bi nobenega trenutka ne
imel, da bi, zapustivši hrup in šum tega sveta,
se pomudil pred Jezusom v naj svetejšem za¬
kramentu, kjer je v tabernakeljnu shranjen noč
in dan iz gole ljubezni do tebe, ter te željno
pričakuje, kot jetnik, da bi prišel k njemu.
Poskusi vender enkrat! Kratek čas, ki bi ga
Jezusu tako daroval, bo obilno poplačan z ne¬
izrečenim tolažilom v življenji, v smerti in v
večnosti.

10, Branje pobožnih bukev,

Branje svetih bukev je pobožnim du¬
šam tako potrebno, kot molitev sama. St.
Bernard pravi, da sveto branje nas uči, kako 1
moramo živeti, da bomo vedno svetejši. In iz
tega sklene, da ste sveto branje in molitev
orožje, s kterim se premaga pekel in se pri¬
dobijo nebesa. Sv. Atanazi pravi: „Nobenega,
ne boš dobil, kteri si prizadeva, Bogu služiti,
da bi rad kaj lepega ne bral“.

Kakor branje slabih bukev dušo napolnuje
s pregrešnimi mislimi, tako napolnujejo svete
bukve naše serca s pobožnim in z zveličanskiffli
željami. „Kažejo nam, piše sv. Gregor, zgubo
in dobiček: kažejo, ali gremo naprej ali nazaj“ :
Pri branji pobožnih bukev Gospod sam z nami
govori, ter nas razsvetljuje. „Kadar molimo,
pravi sv. Jeronim, mi z Bogom govorimo, kadar
pa beremo, Bog z nami govori".

Veliko svetnikov je branje pobožnih buke' 1
nagnilo, da so svetu se odpovedali, ter se Bogo.
darovali. Znano je, kako je bil sv. Avguštini
po branji lista svetega Pavla razsvetljen, ter se
je izkopal iz svojih pregreh in postal imeniten
svetnik. Tako je sv. Ignaci, začetnik Jezusove,,
družbe, ko je še vojak bil, prebiral življenji
svetnikov, in to branje je tudi njega razsvetli®-1
Še veliko takih zgledov bi ti lahko naštel.

Beri in prebiraj življenje svetnikov tu« 1
ti. Tu se boš prepričal, kaj je delalo, kaj sto'
rilo toliko ljudi vsacega spola, vsacega stan 1
ki so imeli enake slabosti, kakoršne imamo

189

Ko bi nam tako branje tudi nič druzega. neko-
ristilo, bi nas vender zgled svetnikov poniževal,
bi nam očitno kazal, kar je bilo njim mogoče
] storiti, je tudi nam mogoče; bi nas njihov zgled
:  prepričal, kako malo storimo v Božjo čast in v
j zveličanje duše svoje.

Da boš pa iz tacega branja kaj koristi,
kaj dobička si pridobil, moraš:

1) k Bogu zdihniti, da bi ti um raz¬

svetlil ;

2) moraš brati ne iz gole radovednosti,
temuč da bi sam popolnejši prihajal;

3) beri polagoma in premišljeno. Da ti
brana kaj tekne, je ue smeš kar pogoltniti, jo

j moraš prežvečiti.

4) Kar bereš, premisli in kar ti branje
priporoča, spolnuj, kolikor moreš, v djanji.

5) Ko jenjaš brati, zvoli si kak izrek, ali

kako posebno dobro misel, ki si jo med bra¬
njem občutil, ter si jo shrani, kot se hrani du¬
šeča cvetlica, ktero si utergaš na lepem vertu.

Ako nimaš življenja svetnikov pri rokah,
ali drugih pobožnih bukev, lahko prebiraš pervi
del teh bukev, ki ti v spomin kličejo naj ime¬
nitniki pridige svetega misijona, in si s tem po¬
lj. ter j uješ dobre sklepe, pri svetem misijonu
storjene, in gotovo ne bo zastonj j  tako
I branje.


190

II. Potrebne čednosti duši, ki bi

reda popolnoma bila.

1. Ponižnost.

Jezus Kristus, naš Zveličar, ki nam je

vsem naj lepši zgled, je zapustil sedež svojega

veličastva ter je podobo hlapca nase vzel, ds
bi nas učil naj imenitniši čednosti, ki je pod¬
pora, začetek in konec vse keršanske popolno-
masti. „Učite se od mene, je rekel, ker sem
krotak in ponižen iz serca“. In: „Ako ne bote,
kot mali otroci, ne pojdete v nebeško kralje¬
stvo"; in spet pravi: „Kdor hoče za menoj ho¬
diti, naj zatajuje samega sebe". »Ponižnost je.
po besedah sv. Bernarda, podlaga vsem drugi®
čednostim"; zakaj, „če ne gre prednjimi, pravi
sv. Avguštin, če ne hodi ž njimi in če ne gre
za njimi, jih hitro pokonča napuh". In sv. J*'
kob piše: „Bog se ustavlja prevzetnim, poniz-,
nim pa daje gnado". (Jak. 4, 6.) Marija, pr e '
blažena Devica, bi ne bila nikdar Mati Božja,
ako bi ne bila toliko ponižna; in v nebesih n 1
nobenega svetnika, ki bi mu bilo manjkalo tej
čednosti.

Če hočeš tudi ti to srečo nebeško doseči, j
imej tudi ti pravo ponižnost. Pred vsem nič n*
se ne zaupaj; ne zanašaj se, ne na svojo m° C|
ne na svoje sklepe. Vedno se imej za ubogo,
nevredno stvar, ki ne premore druzega, kot

191

kaj hudega. Ne hvali se nikdar, ne svojega
stanu, ne svoje učenosti, ne sprednosti pred
drugimi, ne svojih morebiti dobrih del. Ne go¬
vori od sebe, ne dobrega ne slabega; drugače
le, ko bi tvoje dobro kaj pripomoglo k Božji
časti ali k zveličanju tvojega bližnjega, kar pravi
sv. evangeli, da „naj svetitvojalučpred ljudmi".
Pa tudi takrat bodi jako pazljiv, ker nevarno je,
da bi v takem trenutku satan napuha skrivej
ne prilezel v tvoje serce. Ako si stanoviten,
pa vidiš, kako žalostno drugi padajo, nikar se
zato ne povzdiguj, ampak ponižaj se pred Go¬
spodom, ter ga hvali in zahvali za gnado, ki
te padca varuje. Veselo in radovoljno poterpi,
če te kdo zasramuje ali zaničuje. „ Zares po¬
nižni, pravi sv. Bernard, je reven v svojih očeh,
pa tudi želi, da bi ga drugi za revnega imeli".
Ako eno poniževanje radovoljno preneseš, zado-
biš več zasluženja, kakor ko bi se deset dni ob
suhem kruhu postil. „Kdor zaničevanja svojega
bližnjega prenesti ne more, ko bi zraven tudi
čudeže delal, ni druzega nič, kot prazna, votla
posoda", pravi neki svetnik.

2. Zatajevanje.

Ta čednost je v tem, da premaguješ svoje
meseno poželenje in strasti, posebno tiste, ki
te naj bolj nadlegvajo. „Kteri so pa Kristu¬
sovi, so svoje meso križali z grehi in željami
vred", uči sv. Pavel. (Gal. 5, 24.) Tvoje telo in
njegovo hudo poželenje te zapeljuje v greh.
Ako hočeš na poti popolnomasti naprej, moraš

192

svoje telo djati v jarem zatajevanja, ter mu mo¬
raš odreči ne le vse to, kar je nepripušeno,
ampak tudi še kaj pripušenega. Bolj ko boš
stregel svojemu telesu, slabši bo za dušo tvoj5.

Zato napravi, kakor Job, zavezo s svojimi
očmi, da ne gledajo kaj nespodobnega ali ne¬
varnega ; zakaj oči so vrata, skozi ktere gre
pregreha v človeka, pravi sv. Avguštin. Ne ozi¬
raj se po rečeh, ki budijo hudobne misli v
tebi; ne pogleduj radostno po drugem spolu.
Nepreviden, nespodoben pogled na Urijevo ženo
je bil kriv, da je David bil postal prešestnik in
ubijavec. Sv. Frančišk Salezijan pravi: „Kdor
noče sovražnika v terdnjavo, mora vrata skerbno
zapirati 1 * to je, kdor hoče, da bo čist ostal, naj,
pred vsem drugim zapira svoje oči. To pazlji -1
vost so spolnovali vsi izvoljeni, in v življenji
sv. Alojzija celo beremo, da si še ni upal svojo
lastne matere v obraz pogledati.

Imej svoj jezik v pravi berzdi. Ne pripo¬
veduj pregreškov ali nepopolnomast svojega bliž¬
njega, Ena sama nepremišljena beseda j e
velikokrat kriva brezštevilnih pregreh. Ne kaži
svoje bistroumnosti, ne svoje prebrisane glave, j
To razodeva skrivni napuh. Zataji samega sebe, -
ko bi rad kaj novega, kaj šaljivega povedal. 1
Eno samo tako zatajevanje ti lahko več P°' j
maga, kakor ko hi celi dan v cerkvi prebil. ■- •
Tudi v jedi in pijači si kaj pritergaj. „Jej, da j
živiš; ne živi pa, da bi jedel“, te uči sv. Fr 3 «- j
čišk Salezijan. Odreci si včasih kako jed, ki r
raji imaš, kot drugo, in spolnuj natanko od
cerkve zapovedane poste. Nikdar ne hodi v b“ e ’

kjer imajo in počenjajo nepotrebne, pregrešne
reči, kjer ni prave keršanske ljubezni,
kjer le obirajo in čemijo bližnjega. Z eno
besedo, živi raji, kolikor ti tvoj stan dopuša,
samotno, kjer če manj v družino zahajaš, bolj
mirno boš živel že tukaj, in ložej boš odgovor
dajal tamkaj Sodniku.

3. Poterpežljivost.

„Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji
sam sebe, in naj vzame svoj križ in naj hodi
za menoj", pravi Kristus. (Mat. 16, 24.) To je
gotovo, da le pot terpljenja pelje v nebesa;
in lej, če bomo s Kristusom terpeli, bomo tudi
ž njim se veselili. Kristus je mogel terpeti, in
tako je šel v svoje veličastvo — le po poti
križa. Mar pa ti, njegov učenec, hočeš po lag-
leji poti iti v večno veselje ? Terpljenje ti je po¬
trebno, ker te vedno spominja, da nisi tukaj na
zemlji že doma, da hrepeniš po drugi pravi do¬
movini, kjer ni terpljenja več; terpljenje potira
tvoj napuh in te dela ponižnega, ponižnost pa
je podlaga vsem čednostim; terpljenje ti je tudi
pripomoček, da se spokoriš ; v terpljenji se oči-
šuje tvoja duša madežev, kakor zlato žlindre v
razbeljeni peči. Da pa po poti križa in težav
ne boš godernjal, se oboroži z zlato čednostjo,
s poterpežljivostjo. „Poterpež!jivost namreč vam
je potrebna, da Božjo voljo storite, in dosežete
obljubo", uči sv. Pavel. (Hebr. 10, 36.) In „v
svoji poterpežljivost! bote ohranili svoje duše",
pravi Jezus sam. (Luk. 21, 19.) Prav lepo od
lega piše sv. Alfonz Ligvorijan, takole: „Tu

Mls. spomin 13

194

na zemlji je vsakemu nekaj terpljenja odlože¬
nega. Kdor poterpežljivo prenaša svoje brit-
kosti, mu niso težke ter si ž njimi pridobi
svoje zveličanje; kdor pa nevoljno terpi, terpi
težko in si pekel služi“. Gospod nam ne po¬
šilja križev, da bi nas pogubil, temuč da se z
voljnim prenašanjem taistih posvečujemo, in si
višji stopnjo v nebesih služimo. Poterpežljivo pre¬
našanje terpljenja, nasprotnosti, britkosti, križev
in težav, bodo v nebesih naj svetlejši kamni v
kroni našega zveličanja. Ako te tedaj nadloge
obdajajo, bodi potolažen, in hvali Boga za nje.
To ti bodi znamnje, da te Bog hoče zveličati
in s tem v nebesa ti pomagati, če te pokori '
tem življenji, in ti pošilja terpljenje, ki i (
kratek čas terpi, da ti bo po smerti zanesel
v večnosti. „Kogar Bog ljubi, tega tepe“, p rav:
Gospod. „Brez križa biti, uči sv. Avguštin,

velik križker  to pomeni, da pravični

Bog

takemu grešniku prihranuje kazni za večnost
Sv. Ambrož je enkrat bežal iz hiše, kjer nis°
imeli nobene nadloge, in proč grede je rekel:
„Bežimo, ker ta hiša se bo poderla, ker ne ve
za noben križ". In res! komaj je bil to izrekel
že je hiša na kup padla in gospodarja podsub
Zatorej, kakor učenec Jezusov, prenašaj,
voljno in vdano v Božjo voljo vse križe in težav®
ktere ti je previdnost Božja odločila. Vedi, čep
voljno nosiš, ti jih Bog nositi pomaga; če jih P 9
z nevoljo nosiš, te bo Bog zapustil, in sam P
boš nosil. To bo pa težko. Če te pa zaničujejo;
preganjajo, preklinjajo, zavidijo, zasramujejo, a
če ti sovražniki dobro ime in čast odvzamejo

195

r

če te tatovi pokradejo, kar si z velikim trudom
si pridobil, če te huda bolezen na posteljo po¬
loži, te revšina in uboštvo tare, te, tako rekoč,
ves svet zapusti: o terpi, prenašaj voljno, bodi
stanoviten! Le pomisli, da „noben las brez
volje nebeškega Očeta ne pade s tvoje glave “,
in da te Bog s tem kratkim terpljenjem pri¬
pravlja za večno veselje. Poslednjič pa vedi,
da smo vsi v solzni dolini, da ga ni človeka na
zemlji brez križev in težav, in da je tisti naj
bolj srečen, ki je zadovoljen s križem, ki ga
mu Bog po svoji previdnosti naloži.

d. Zaničevanje tega sveta.

S tem pa ne misli, da bi ti mogel vstvar-
jeni svet, nebo in zemljo zaničevati; le posvet¬
nega duha, duha nečistosti, napuha in lakom¬
nosti in druge hudobije tega sveta moraš so¬
vražiti. Sveto pismo nas uči in pravi: „Ne lju¬
bite sveta, ne tega, kar je na svetu; zakaj,
kdor svet ljubi, v tem ni ljubezni Božje“. In
kdor hoče biti prijatel tega sveta, je sovražnik
večnega Boga. Celo življenje Jezusa Kristusa,
ki ga posnemati moraš, je bilo nepretergano za-
, ničevanje tega sveta. On je ljubil, kar svet za¬
ničuje: Uboštvo, zaničevanje, terpljenje, britkost
in križ. Ravno tako so delali njegovi učenci
in vsi svetniki, ki pa zdaj ž njim vred kralju¬
jejo tam v nebesih.

i , Ce svet ljubiš, in živiš po njegovih šegah,
i ni mogoče, da ne bi zabredel. Svet te bo hitro
, v  svoje zanjke zapredel, njegovi slabi zgledi te bodo

196

za seboj potegnili, pregrehe te bodo s hudičevo
vervijo povezale, veselje nad dobrim in lepim
bo iz tvojega serca zginilo, ljubezen do Boga
in skerb za zveličanje te bo zapustila, in grize¬
nje vesti bo glodalo tvoje serce. Ne navezuj
torej svojega serca na ta svet, in živi tudi pri
svojih delih, kakor da bi ne živel na tem svetu.
Komur je dušno zveličanje pri sercu, se bo o-
gibal vse nepotrebne obhoje s svetom, bo be¬
žal pred drušino, pred razveseljevanjem, kjer
ni nič možatega, pametnega, spodbudivnega.
Po pravici pravi sv. Avguštin: „Kadar sem šel
med svet, sem prišel slabši domu“. Vender
pa, kdor med svetom živi, se ne more popol¬
noma ogibati vsake drušine. Tudi je prav, da
pravični gredo včasih v pošteno veselico, da
svet vidi in spozna, da ni treba v pušavo se
skriti, da bi keršansko živeli, pa ž njim niso
vlekli. Sovraži torej vse nečiste, nespodobne raz¬
veseljevanja, ki se nikdar ne gode, da bi se
Bog ne žalil, ali da bi tvoja duša kaj ne ter-
pela. Odtergaj pa svoje serce od vsega posvet¬
nega, ki bo po smerti za teboj ostalo; in Go¬
spod te bo tam zato poplačal z večnim boga¬
stvom. Ustavljaj se zapeljivemu vabljenju svo¬
jih počutkov; ustavljaj se željam svoje spačene
nature in mikanju svojega mesa. Z eno be¬
sedo: Iši, kar je gori, kjer sedi Kristus na des¬
nici Božji, ne tega, kar je tu na zemlji. Cetako
ravnaš, boš gotovo dosegel svoj namen,
boš prišel v kraj neumerjočnosti in v stano¬
vanje izvoljenih.

197

5. Ljubezen do Boga.

V teh bukvah si že na več krajih bral od
ljubezni do Boga, ktera te uči sovražiti in stu¬
diti vsak tudi nar manjši greh, zato si ne mo¬
rem kaj, da ti tukaj še posebej nekaj povem od
te prelepe čednosti.

Ljubezen tirja zopet ljubezen , in dobro
serce bo vselej hvaležno dobrotniku svojemu.
Bog pa ti je skazal neskončno ljubezen , brez¬
številne dobrote, in zato pričakuje od tebe, da
ga ljubiš in da ga ne žališ z nobenim grehom.
Z večno ljubeznijo te ljubim, ti kliče Bog, zato
se te usmilim ter te vlečem na se. Iz gole lju¬
bezni ti je življenje dal, te za uda edinozveli-
čanske cerkve zbral, te dediča ali erba svetih
nebes postavil. Iz ljubezni do tebe je vstvaril
zemljo z vsemi lepotijanii, nebo z veličastnim
solncem; dal ti je že brez števila gnad in raz¬
nih dobrot. Zgubljen si bil, za zmirej, na ve¬
komaj za pekel namenjen; vse moči te zemlje
niso premogle te rešiti večnega pogubljenja; pa
Bog v svoji ljubezni je poslal svojega edinoro-
jenega Sina, da te je s svojim terpljenjem, s
svojo smertjo rešil. Pomisli, kako je bil ta
Božji Sin v zapušenem hlevu rojen, v slabe
plenice povit; in že so mu hudobneži po živ¬
ljenji stregli, že ga je Herod umoriti sklenil.
Pomisli njegovo revšino, žejo in lakot in uboš¬
tvo, ki je bilo vedpo ž njim. Premišljuj nje¬
govo življenje; spomni se strašne groze, ne¬
znanih bolečin in naj večega ponižanja, s kterim
ga je obdajala tlačivna teža hudobij mojih, tvo-

jih in vseh drugih ljudi tam na Oljski gori.
Glej, kako ga nezvesti Judež proda; pomisli,
kako bo njegovo presveto telo mučeno, zvezano,
bičano in neusmiljeno razmesarjeno. Glej, kako
ga vlačijo od enega do druzega sodnika, kako
ga z ranami obdajajo; s ternjem Kronajo, v
obraz bijejo, k sramotnemu stebru privežejo, v
obličje pljujejo, kot hudodelnika na moriše vle¬
čejo. Pomisli še, kako ga na križ pribijajo, po¬
slušaj strahovite udarce kladva, ko njegove pre¬
svete roke in noge z žeblji prebijajo; poglej kri,
ki ščurkoma teče iz njegovih ran, in on, —
umerje z razprostenimi rokami, z odperto stra-
nijo, s prebodenim sercem, zaničevan in zasra¬
movan; celo od svojega nebeškega Očeta za-
pušen, ti kliče z milim glasom: Moj sin! moja
hči! lej, iz ljubezni do tebe umiram, da bi za
tvoje grehe zadostil — umiram, da bi ti živel,
da bi ti živela; in ako bi še sto in stokrat mo¬
gel tako umirati, bi rad umeri iz ljubezni do
tebe. „ Kaj naj bi ti bil še storil, kar ti nisem
že storil?"

Naj Svetejši, naj nedolžnejši je tedaj za te
umeri, paumerljenajgrozovitnejšismerti, da bi ti !
pokazal, kako močno te ljubi. Pa še ni bilo to
dovolj njegovi ljubezni do tebe. Pred svojo
smertjo je še postavil naj veči skrivnost svoje
ljubezni v zakramentu presvetega rešnjega Te; ,
lesa, kjer svoje lastno meso in svojo lastno kri
ponuja v hrano tvoji duši, da bi ti imel vednj
spomin njegove prevelike ljubezni zmirej pred
očmi. V tem zakramentu ti daje vse, več, ko s
ti le želeti moreš. Je li kdaj toliko storil kten

199

oča, je le toliko storila ktera mati za kterega
svojih otrok, kot je storil Bog za te ? In za vse
to ne tirja nič druzega, kakor da ga ljubiš, da
več ne grešiš; in za tvojo ljubezen ti pa obeta
še večno veselje v nebesih. Pač gerda, černa,
res satanska nehvaležnost bi bila, koliko divjo
neobčutljivost bi kazal, ko bi zaničeval to Bo¬
žjo ljubezen, ko bi še z grehom žalil svojega
Rešenika, m bi se s tem nevrednega delal za-
služenja njegove britke smerti! Sej se še celo so¬
vražniku hvaležnega skazuješ, če ti kaj do¬
brega stori, sej še celo neumno žival plačuješ,
ki ti je zvesta in se ti priljubuje; zakaj bi ne
ljubil Jezusa, ki te ljubi z večno ljubeznijo, ki
ti skazuje dobrote neskončne vrednosti? Zakaj
bi proti njemu le bil tako terd, tako neobčut¬
ljiv, ki ti je s svojo britko smertjo zaslužil pra¬
vico do nebes? Zakaj bi le njega še zmiraj z
novimi pregrehami žalil, njega, pravim, ki iz
ljubezni do tebe noč in dan prebiva v taber¬
nakelj nu ter je pripravljen vsako uro, te nasi¬
titi s svojim mesom, s svojo kervjo? Poslušaj,
kaj pravi sv. apostelj: „ Preklet bodi vsak, kteri
ne ostane v vsem, kar je pisano v bukvah po¬
stave, da naj spolnuje 11 , to je, kdor ne ljubi
Boga. (Gal. 3, 10.)

Jenjaj torej že enkrat grešiti, in ne bodi
tako nehvaležen. Reci s sv. Petrom: „Gospod,

sej veš, da te ljubim", in s sv. Pavlom: „Nič
naj me ne loči od ljubezni Kristusove". Bodi
pripravljen, raji zgubiti vse, celo življenje, ka¬
kor pa le z enim grehom zgubiti prijaznost
Božjo. Moli pogosto iz ljubezni, delaj iz lju-

200

bežni, stori vse iz ljubezni, da bi tako Go¬
spodu vedno bolj dopadel. V britkostih in teža¬
vah, v nesreči in skušnjavah se oziraj na križ
in uči se iz ljubezni Jezusove tudi njega lju¬
biti, zavoljo njega terpeti, vse voljno prestati,
zavoljo njega se serčno vojskovati, zavoljo njega
greha se ogibati, premagovati in le njega lju¬
biti! Živi v ljubezni, umiraj v ljubezni in zve¬
ličan boš z ljubeznijo skozi vso dolgo večnost,

6. Vdanost v voljo Božjo.

Svet biti, se pravi Boga ljubiti, in Boga
ljubiti, se pravi spolnovati njegovo sveto voljo.
Naše življenje naj bo vse po njegovi volji!
Kdor živi po Božji volji, je vedno v miru ; za¬
kaj Božja volja vzame njegovemu križu vso težo,
vso britkost. Pobožna duša se vsa vpokoji v be¬
sedi: Bog tako hoče, Bog je storil. „PraviČ-
nega nič ne žali, naj se mu prigodi, karkoli si
bodi". (Preg. 12, 21.) Morebiti praviš: Vse gre
narobe; Bog me je pozabil; nobeden nima ta-
cega križa; vse nesreče gredo čez me. Skleni
se z Božjo voljo, in vse križe boš lože nosil
sebi v zveličanje. Križ, ki ti ga Bog pošlje, je
le zato za te nesreča, ker si ga sam v nesrečo obra¬
čaš ; ako bi ga z vdanostjo prejel iz Božjih rok,
bi ti ne bil v nesrečo, ampak bil bi ti ne¬
skončno veliko vreden zaklad. „ Kdor se v svo¬
jem terpljenji radovoljno podverže Božjim na;
redbam, piše oče Alvarez, ta hitro kot tiča leti
k svojemu Bogu". Zato :

201

1. Vdaj se Božji volji v bolezni. Posvetni
ljudje imajo bolezni za nesrečo; pobožni jih pre¬
jemajo za obiskovanje Božje. To se ve, da v
bolezni se moramo poslužiti vseh pametnih pri¬
pomočkov, da se zopet ozdravimo; vender se
moramo Božji previdnosti popolnoma podvreči.
Kadar prosiš Gospod Boga, da bi ti to ljubo
zdravje zopet dodelil, nikoli ne pozabi prista¬
viti, da le, če je njegova sveta volja. O koliko
si lahko prislužiš v bolezni, ako svoje bolečine
Bogu daruješ! Kdor res ljubi Boga, ne bo že¬
lel zdravja zato, da bi ne bilo treba nič
več terpeti, temuč on le želi s poterpežljivostjo
, ogu dopasti. Ta ljubezen je bila, ki je svet¬
nike toliko močne storila, da so bili veseli, ko
so jih trinogi bičali, natezali ali z razbeljenimi
klešami žgali. Posebno pri nevarni, smertni bo¬
lezni se ves vdaj Božji volji; sprejmi tudi, če
je tako Bog sklenil, celo srnert radovoljoo. Kdor
ves vdan v voljo Božjo umerje, je njegova srnert
zares draga pred obličjem Gospodovim, in on
je toliko srečnejši, kolikor bolj se je bil vdal
v voljo Božjo.

2. Zedini se z voljo Božjo, kar zadeva
tvoje naturne slabosti; če postavim, nimaš po¬
sebnih talentov, če nisi prebrisane glave, če
si revnega stanu, slabega zdravja, kratkega po¬
gleda ali če imaš kako drugo telesno betež-
nost ali nadlogo. Karkoli imaš, lej! vse, ti je
Bog dal. Zakaj bi tedej tega za ljubo ne imel,
kar si dobil? Bodi zadovoljen s tem, da ti je
mogoče, se zveličati, če imaš še tako malo ta¬
lentov, če imaš še tako slabo zdravje, če si tudi

202

še tako reven in ubožen, vender, ako le sam
hočeš, si lahko, z gnado Božjo, velik, lep svet¬
nik. O koliko jih je na vekomaj pogubljeni!
ravno zato, ker so imeli izverstne talente, terdno
zdravje, imeniten stan, bogastvo in telesno le¬
poto! Torej bodi zadovoljen, da si tak, kakor-
šnega te je Bog vstvaril, in hvali ga vedno
za vse ti dodeljene dobrote; posebno pa ga
hvali za gnado, da te je poklical k pravi sveti
veri; to je velik dar Božji, pa le malokdo se '
Bogu zanj zahvaluje.

3. Podverzi se voljno vsem britkostim, K
pridejo čez te; na pril.: zguba časnega pre-r
moženja, zguba staršev, otrok, zaničevanje in 1
preganjanje. Pa morde porečeš: Kako se ho¬
čem v Božjo voljo vdati, če me kdo zaničuje,
preklinja ali psuje, tepe ali mi krade? Sej to
ne more biti volja Božja! — Res je, da to ni
volja Božja, če te kdo zaničuje, preklinja, ti škodo
dela itd., vender pa Bog vse to dopuša iz nam
neznanih vzrokov. Zato moraš križ, ki ti ga Bog
po kakem človeku pošlje, voljno sprejeti, ka¬
kor da bi ti ga Bog sam dal. Ne beli si pa
glave, zakaj? Sv. Terezija pravi: „Zato, ki hočeš
križe le po svoji pameti, ni nobene popolnomasti 11 '

4. Tudi takrat se volji Božji podverzi,,
ako si ves merzel pri molitvi, pri sv. Obhajilu, ,
pri obiskovanji sv. rešnjega Telesa. Ob času ,
dušne suhote in otožnosti se ponižni pred Bo- !
gom, ter spoznavaj svojo revšino in k njemu
zdihuj: Gospod! vem, da ne zaslužim tvojih to¬
lažil ; prosim te le: bodi mi milostljiv, i ffle J

203

usmiljenje z menoj, ohrani me v svoji gnadi in
delaj z menoj po svoji sv. volji! Tako boš en
sam dan v taki dušni suhoti si več prislužil,
kakor pa, ko bi celi mesec duhovno veselje in
dušne sladkosti vžival. Zakaj lahko je Bogu slu¬
žiti, kadar Bog sam človeka tako rekoč na svojih
rokah nosi; tode našezasluženje se le takrat prav
množi, kadar nas Bog naši lastni slabosti prepusti,
pa mu vender zvesti ostanemo. Sploh reči, vse naše
molitve morajo biti prošnja k Bogu, da naj on
z nami dela po svoji volji. Zapopadek naših
prošenj pri premišljevanji, pri Obhajilu in pri obi¬
skovanji sv. rešnjega Telesa bodi vselej ta:
Moj Bog! naj delam vse po tvoji volji! če spol¬
nimo voljo Božjo, smo vse spolnili. Navadi se,
ob vsaki posebni priliki reči: Zgodi se tvoja
volja! Na priliko: če ti luč ugasne, če se ti
kozarec ubije, če se v kamen spotakneš, itd.
če kaj zgubiš, ti kdo tvojih umerje, reci: Bog
je to hotel, zato tudi jaz to hočem. Če se kaj
hudega, kake nesreče bojiš, zdihni: Naj se zgodi,
kakor Bog hoče; ali pa: Kar Bog hoče, tudi
jaz hočem. Tako boš gotov dopadajenja Božjega
in boš vedno"mirno živel.

7. Dobri namen.

Dobri namen je, da vse storiš le zato, da
bi Bogu d ■padel. Dobri ali slabi namen pri
vsakem delu stori, da je sleherno delo Bogu
Mi dopadljivo ali pa gnjusljivo. Sv. Magdalena

Paciška pravi: Gospod plačuje naše djanja po
meri čistega namena. Zato:

1. Pri vsem svojem djanji in nehanji I
le Boga, nikdar ne pa sebe. Ako delaš le iz
gole samopridnosti in da bi drugim dopadel, ne
pričakuj nobenega plačila od Boga. O koliko se
trudi pridigar in spovednik, koliko terpi kmet
ali delavec, pa vse je pri Bogu brez zasluženja
in brez plačila, če le sebe iše, ne pa Boga.
Če pa opravljaš svoje dela, pa ne zato, da bi
ljudem dopadel, temuč da bi voljo Božjo do¬
polnil, je tvoje delo Bogu dopadljivo in plačila
vredno. Če si kaj iz ljubezni do Boga storil, |
vojskuj se zoper lastnodopadajenje. Te kdo hvali:
reci: Bogu bodi čast in hvala! Kar bi bilo v
spodbudo tvojemu bližnjemu, ne smeš opušati,
ko bi te tudi nadlegovala misel, da bi to sto¬
ril le zavoljo lastne hvale; zaničuj in zaverzi
tako nečimurno misel; obudi čisti namen, 1®
zavoljo Boga in bližnjega dobro delati tudi <
pričo družili. Sej Kristus sam pravi: „Tako naj
sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre
dela, in časte vašega Očeta, kteri je v nebesih •
(Mat. 5, 16.) Kadar torej kaj dobrega očitno |
delaš, stori namen, da delaš le za Boga, da b>,
njemu dopadel, potem pa tudi zato, da bi blw*I
njemu dajal lep zgled.

2. Tudi svoje vsakdanje opravila: navado® j
delo, jesti, piti, spati, spodobno se zvedriti, tu®
vse to stori iz ljubezni do Boga. Čisti namen seru 1 ®' '
nuje nebeška umetnija, ki železo v zlato spreminj > ,
to je, ki tudi naj manjši dela in opravila (da le P re '

205

grešne niso) Bogu dopadljive dela in za nas zasluž-
ljive. Sv. Marija Magdalena pravi: „Kdor vse
iz čistega namena stori, zato gotovo nebesa do¬
bi". Nek pušavnik je pred vsakim delom svoje
! oči proti nebu vzdignil in se nekoliko pomudil.
Na prašanje: zakaj to dela, pravi: „ Gledani
na tarčo, da ne bom zastonj streljal“. Tudi ti
stori tako. Pred vsakim delom pomisli: zakaj
hočeš to storiti. Imej vedno Boga pred očmi,
ter reci: Gospod! storil bom to, pa le zato, da
bom tebi dopadel.

8. Ljubezen do bližnjega.

Kdor Boga ljubi, ljubi tudi svojega bliž¬
njega; in kdor svojega bližnjega ne ljubi, go¬
tovo tudi Boga ne ljubi; zakaj Božja zapoved
je tale, kakor piše sv. Janez v svojem pervem
listu: „In to zapoved imamo od Boga, da, kdor
ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata". (Jan.
4, 21.) Svojega bližnjega pa moramo ljubiti no¬
tranje in zunanje. Pa kakošna je ta ljubezen?
To te uči Jezus Kristus sam: „Ljubi Gospoda,
svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse
svoje duše, in iz vse svoje moči, in iz
vse svoje misli: in svojega bližnjega, kakor
sam sebe". (Luk. 10, 27.) Tedaj Boga mo¬
ramo ljubiti čez vse, bolj ko sami sebe;
svojega bližnjega pa, kakor sami sebe. Torej,
kakor sami sebi le dobro želimo, se tega do¬
brega veselimo; kakor se slabega, hudega bo¬
jimo, ogibljemo, varujemo, kolikor premoremo;
ravno tako moramo svojemu bližnjemu le dobro

206

želeti, se nad njegovim dobrim veseliti, ravno
tako moramo tudi njega varovati vsega hudega,
in ž njim žalovati, ako se mu kaj hudega pri¬
peti. Nikdar ne smemo svojega bližnjega pre-
derzno soditi, nikoli kaj hudega natolcevati. In
to je notranja ljubezen do bližnjega.

Zunaj pa se kaže ljubezen naša do bliž¬
njega v besedi in v djanji. Kar besede zadeva:

1. Nikar nikdar ne obrekuj. Obrekovavca
zaničuje Bog, in ga zaničujejo tudi vsi ljudje.
Kdor pa rad le dobro govori od bližnjega, njega
Bog’ ljubi in ga ljudje radi imajo. Ako pregreš-
kov bližnjega zagovarjati ne moreš, izgovarjaj 1
saj namen njegov, da ni tako hudo mislil i. t. d.

2.  Varuj se, da nikdar drugim ne praviš,
kar je tvoj bližnji hudega storil. Iz tega izha¬
jajo večidel vse sovraštva, tudi dolgoletne, vsi
prepiri in kregi, celo nesrečne tožbe. Sveto
pismo pravi, da Bog sovraži nje, ki razpertije
delajo.

3. Ne draži, ne pikaj nikogar ne v šali,
tudi ne z žaljivimi besedami. Kaj bi ti rad, d®
bi se kdo iz tebe norčeval, kar ti s svoj i®
bližnjim misliš storiti?

4. Ne prepiraj se. Včasih za čisti
vstane prepir, ki v nespodobno zmirjanje m v
sovraštvo zapelje. Ne nasprotvaj zavoljo vsake
stvari. So sitneži, ki vsako besedo presekajo h*.
pregriznejo in se kaj radi prepirajo. O pnhki
povej svojo misel, potem pa tiho bodi.

5. Govori z vsakim, tudi s svojimi pod¬
ložnimi prijazno in krotko. Ne roti in ne zrnu-

207

jaj. Kadar je tvoj bližnji jezen, razdražen, ta-
daj mu krotko odgovarjaj ali pa molči, da se
mu jeza uleže. „ Rahel odgovor jezo utolaži".
(Prip. 15, 1.) Ako tebe jeza tare, nikar ne go-
vori, tiho bodi; zakaj v togoti bi gotovo kaj ta-
cega govoril, kar bi pozneje mogel obžalovati.
Sv. Frančišk Salezijan je rekel: „ Kadar sem bil
zdražen, nisem nič govoril, da bi pozneje mo¬
gel obžalovati". Naj bolje je, da tako dolgo
molčiš, da se jeza utolaži. Ako je tvoj bližnji
serdit, ne opominjaj ga preč, ko bi tudi po¬
trebno bilo; počakaj nekoliko; zakaj, kar bi mu
takrat rekel, bi ga ne poboljšalo, bilo bi vse
zastonj. —

Kar pa zadeva dobre dela, ki jih svojemu
bližnjemu storimo, si zapomni tole:

1. Pomagaj mu, kolikor le moreš. Spo¬
minjaj se besedi sv. pisma, ki pravi: „Mi¬
lo šnj a reši vsega greha in smerti, in ne pusti
duši priti v temo". (Tob. 4, 11.) Milošnja nas
torej varuje greha in pekla. Milošnja pa je vsaki
dar, vsaka pomoč,''vsako dobro delo bližnjemu
iz ljubezni storjeno. Nar imenitniši, nar večiga
zasluženja vredna milošnja pa je tista, kteroska-
zujemo duši svojega bližnjega, ako ga, na pri¬
liko, v pravem času s krotkostjo opominjaš, da
ne stori namenjenega greha. Nikar torej nikdar
ne rekaj, kar marsikdo pravi: „Kaj je to meni
mar?“ Gotovo ti mora biti mar; zakaj vsak
kristjan, ki Boga ljubi, želi tudi, da bi ga lju¬
bili vsi ljudje, ter ga ne žalili.

2. Ljubi bolnike, ki tolažbe naj bolj po¬
trebujejo. Ako so revni, prinesi jim včasih kaj

208

jesti; ali saj jim postrezi, prestelji ali jih to¬
laži, tudi če ti zato niso nič hvaležni. Gospod,
ki je obljubil plačilo za vsak kozarec merzle
vode, ti bo gotovo povernil.

3. Ljubi tudi svoje sovražnike. Marsikdo,
ljubi le svoje prijatle, Jezus pa nam pravi:
„Storite jim dobro, ki vas sovražijo". (Mat. 5,
46.) Pravi kristjan se na tem prav lahko spo¬
zna : če namreč kaj dobrega stori njemu, ki ga
sovraži. In če svojemu nasprotniku ne moreš nit
dobrega storiti, saj moli zanj, kakor Jezus za¬
pove: „Molite za nje, ki vas žalijo in prega¬
njajo". Tako se mašujejo pravi kristjani. Kdor
svojemu sovražniku odpusti, je zagotovljen, da
mu bo tudi Bog odpustil; zakaj sam je oblju¬
bil: „Odpušajte, in vam bo odpušeno. (Luk. 6, 37.)

4. Poslednjič pa ljubi še uboge duše v vi¬
cah. Sv. Tomaž uči, da, kakor smo dolžni svo- 1
jemu bližnjemu tu na zemlji pomagati, ravno
tako smo tudi dolžni pomagati dušam v vicah.
Te svete duše so zaperte in terpijo strašne ter-
pljenja, ki se s pozemeljskimi mukami nikakor
primeriti ne dajo, in vse časno terpljenje neiz-,
rečeno presežejo. So zato toliko revne in ubog®! |
ker si same nič pomagati niso v stanu, ker n e
morejo pretergati verig, v ktere so vklenjene;,
dokler pravici Božji ne bodo popolnoma zado¬
stile. Nek menih se je v cistercenskem samo¬
stanu prikazal vratarju, ter ga je prosil:

brat! pomagaj mi s svojimi molitvami; sam si¬
ne morem nič pomagati". Zato pomagaj tem
revnim dušam; skerbi, da se bodo za nje bra
sv. maše, ali saj moli pri sv. maši za nje.

Daj vbogajme, da drugi molijo za nje, vdeleži
se odpustkov ter jih daruj za nje. O hvaležne
ti bodo zato. Prosile bodo za te tam v nebe¬
sih, ko bodo s tvojo pomočjo popred prišle
pred obličje Božje; tudi že v vicah ti bodospro-
sile veliko imenitnih gnad.

». Vojskuj se zoper male grehe, zlasti zoper
svoj navadni greh.

V strašno nevarnost se podajo duše, ki
malih grehov nič ne porajtajo, ki se mlačnosti
vdajo ter še ne mislijo ne, da bi se ji odpo¬
vedale in se tudi malih grehov skerbno varo¬
vale. Ne mislim pa tu iz slabosti storjenih
malih grehov, ampak velikoveč tiste male grehe
mislim, ktere kdo prostovoljno, premišljeno ali
iz stare navade dela. Sv. Terezija takole piše:
„Bog nas varuj vsacega še tako majhnega gre¬
ha 11 . In Oče Alvarez pravi: „Take male oprav¬
ljanja, merzenje, radovednost, majhna nevolja,
majhna nezmernost, sicer duše ne umorijo, store
jo pa tako slabo, da, ko pride huda skušnjava,
nima dosti moči, in pade“. Prostovoljni, mali
pregreški slabijo nam dušo ter zmanjšujejo gnado
Božjo; zakaj prav pravično je, da Bog ne ska-
zuje njemu toliko gnad, kdor je proti njemu
terd. „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel“. (II.
Kor. 9, 6.) In kaj tacega se mora posebno bati
tista duša, ki je od Boga že posebno veliko
gnad prejela, pa vender v stare pregreške pada,
ker jih je nekako navajena, in je na nje nave¬
zana. O nesrečna, uboga duša, ki je na kak
greh navezana! Vsa oslepljena je, ter ne vidi

Mi s. spomin, 14

210

nič, kaj dela. Da se iz tacega žalostnega stanu
spraviš, imej:

1. Resnično voljo, se premagati, naj velja,
kar hoče. Dobra volja polajša vsako delo, ter
daje moč, da se hitro izpelje. Le verjemi, kdor
po poti popolnomasti naprej ne hodi, leze že
nazaj in v brezno se bo pogreznil.

2. Glej, da spoznaš svoj poglavitni greh;
ali je jeza, častilakomnost, pregrešno nagnjenje do
kake osebe, ali ljubezen do denarja tvoja navadna
pregreha. Resnična volja bo z gnado Božjo vse
premagala.

3. Beži pred nevarnostjo, sicer ti vsi tvoji
sklepi ne bodo nič pomagali. Nikar tudi ne za¬
upaj nič na svojo moč; prosi neprenehoma in
zaupljivo Boga na pomoč, da ti v nevarnostih
pomaga in hude skušnjave varuje. Sej namsaffl
veleva moliti: „Nas ne vpelji v skušnjavo 8 -
Kdor prosi, ta prejme, to je Bog sam obljubil-
„ Prosite, in bote prejeli 1 *. (Luk. 4, 9.) Vedno pa
moli, nič ne jenjaj, zmirej kliči: Moj Bog, P°'
magaj mi, hiti mi pomagat!

10. Češenje Matere Božje.

Še nekaj ti moram v misel vzeti, ki je z a
zveličanje tvoje duše posebno imenitno, ki .J 0
znamnje pravega katoliškega kristjana, in ta, je ■
»Češenje Matere  Božje' 1 . Kako imenitno,
kako koristno je to češenje, in kako zelo se
moraš zanj prizadevati, naj ti služi naslednje J
poduk.

Ni ga med ljudmi, kteri bi bil za zven;
Čanje vsega človeštva toliko storil, pa tudi m

211

ga, kterega bi bil Bog toliko počastil in po¬
vzdignil, kakor je Marija, prečista Devica. Vsi
zavzeti so preroki pripovedovali od nje, ter so jo
imenovali „veličastno jutranjo žarijo,
ki bo vzhajala pred Solncem pravice*,
ali „zvezdo Jakobovo, ki bo nazna¬
nila dan zveličanja", ali „svete vrata,
skozi ktere pojde N a j svet e jš i“. Veliki
angelj Gabriel, je bil od večnega Očeta samega
poslan, ki ji je oznanil, da bo Mati Sinu Bož¬
jega ; sveti Duh jo je obsenčil in moč Najvik-
šega je prišla v njo. Večni Sin, ki gospoduje
čez vso večnost, pride v njeno naročje, da bi
bival pod njenim deviškim sercem. Porodila je
Zveličarja sveta, ter postala Mati Sina Božjega.
Njej torej moramo za Bogom nar pred pripi¬
sovati odrešenje svoje. Ona je druga, pa ne¬
beška Eva, ki je kači glavo sterla. Marija je
nad vse nebeške duhove in svetnike povzdig¬
njena. Ona je Kraljica nebes in zemlje, pa ne
le Mati Božja, ampak tudi mati naša, ker jo je
Jezus sam nam vsem za mater dal. Ona je nar či¬
stejši, nar svetejši Devica, preblaženo ogledalo
vseh čednost, vseh popolnomast. Marija je ma¬
ti lepe ljubezni; vse britkosti in težave, vse
zasramovanje in zaničevanje, tisti sedmeri meč,
ki je prebodel njeno presveto dušo, za naše zve¬
ličanje je terpela iz ljubezni do nas. Pri Bogu
je zavoljo svoje mogočne, priprošnje naša nar
veči dobrotnica, je nam tista imenitna struga,
po kteri nam tečejo vse gnade nebeške. Marija
je za Bogom naše upanje, naša podpora.

Zato si pa tudi katoliška cerkev od nek-

14 *

daj prizadeva, da bi se pobožnost do Marije De¬
vice, da bi se češenje Matere Božje v sercih
vseh vernih, po vsem svetu vedno bolj mno¬
žilo. Sveti očetje so od nekdaj prepevali in po¬
pisovali njeno slavo. Knezi in kralji, ljudstvo in
narodi so se njenemu varstvu izročevali. Veliko
duhovnih redov, brez števila družb in bratovšin
se je v njeno češenje vstanovilo. In vsi so vidno
spoznali in občutili njeno mogočno pomoč in
njeno varstvo.

Po pravici smemo in moramo tudi mi po¬
veličevati in častiti njo, ktero so preroki prero-f
kovali, ktero je veliki angelj gnade polno ime¬
noval, ktero je presveta Trojica s tolikimi, prt-
čudnimi sprednostmi obdarila, ktero so častili sv. I
Elizabeta, stari, pobožni Simeon in aposteljnt
in za njimi sv. cerkev že dalj ko osemnajst sto Id

Visoka čast, moč in ljubeznjivost Mariih
nam po pravici daje terdno zaupanje na njeno
priprošnjo. „Molitev Božje Porodnice, pravi sv-
Antonin, je podobna zapovedi; zato ni mogoče,
da bi uslišana ne bila“. In k temu pristavi sv.
Ligvori: „Ker so prošnje Mariine, prošnje Ma¬
terne, so za Jezusa Kristusa tako rekoč p®’,
velja; in zato ni mogoče, če ona prosi, da p 1
uslišana ne bila". Kdor torej zaupljivo prosi Manjo
pomoči, ko bi bil tudi naj veči grešnik na zem¬
lji, sme terdno pričakovati, da bo gnado ®
milost zadobil. Sv. Bonaventura piše: »Manj®
ni mogla, pa tudi ne more pomoči in nailos
odreči nobenemu še tako velikemu revežu, * :
se k njej zateče". Ne bom našteval očitnih p
dežev, ki so se zgodili na Mariino priprosnj -

213

Ne bom pravil od toliko terdovratnih grešni¬
kov, ki so se na Mariino prošnjo spreobernili in
pot pogubljenja zapustili; ne od toliko skuša¬
nih in že v grehe zakopanih, ki so bili poter-
jeni, rešeni; ne od toliko žalostnih, ubozih, za-
pušenih, ki so bili potolaženi, in so pomoč
našli. Nič ne bom govoril od toliko umirajo¬
čih, ki so bili na pragu v večnost iz kleš hudi¬
čevih iztergani in v naročje večne sreče pre¬
peljani. Na milijone jih je spoznalo Mariino lju¬
bezen, njeno milost, njeno dobroto, njeno usmi¬
ljenje ; očitni spominki, stari spisi in debele
bukve bodo do konca časov spričevale njeno
mogočno pomoč.

Stopi, ljubi moj kristjan ! tudi ti v versto
pravih častivcev Mariinih in bodi ji zvest slu¬
žabnik, da boš tudi ti na njeno priprošnjo za-
dobil tolažilo v britkostih, polajšanje v revšini,
moč v skušnjavah, ljubezen do Boga in pomočna
smertni postelji. Posebno si prizadevaj, da po¬
snemaš njene prečastne čednosti, njeno poniž¬
nost, vdanost v sveto voljo Božjo, njeno čistost,
pokoršino in vnemo za službo Božjo. In ravno
to je naj lepši počešenje Matere Božje. V brit¬
kostih, v nadlogah in težavah, vveselji in terp-
ljenji, v skušnjavah in nevarnostih, vselej, vselej se
oberni k Marii, kliči Marijo, zdihuj k Marii, ter
za Bogom stavi v njo vse svoje zaupanje. Ko
zjutraj vstaneš, se zvečer vležeš, greš iz hiše
ali se domu verneš, začneš ali jenjaš svoje delo,
pozdravi Marijo. Vsako delo, vsako djanje, za¬
četo ali končano s češenasimarijo, bo gotovo
blagoslov nebeške kraljice imelo. Pesmi, njej

214

v čast, naj ti lajšajo delo, pogovor od njenih
sprednost naj množi tvoje razveseljevanje. Njene
praznike posebno posvečaj, prejemaj rad ta¬
krat svete zakramente, beri ali premišljuj njene
čednosti, ter jo časti z opravljanjem dobrih del.
Sabota naj ti bo nji posvečeni dan; pojdi, če
le moreš, ta dan k sv. maši; posti se ali pri-
tergaj si saj nekoliko v jedi in pijači. Zapiši se v
kako njeno bratovšino. Nikoli ne opušaj angelj-
skega češenja; vsaki dan ga trikrat moli, in, čele
mogoče, tudi sv. roženkranc. Ako boš to na
tanko spolnoval, boš se lahko prepričal in spo¬
znal njeno moč in pomoč, v življenji in ob smerti!

11. Nebesa, večno plačilo pobožnemu
življenja.

Premišljevali smo dozdaj, kaj je kristjanu
treba, za ktere in kakošne čednosti si mora
prizadevati, da bo hodil po poti popolnomasb,
da bo dosegel svoj sveti namen. Tudi hrepe;
nenje po nebesih v sebi večkrat ponoviti, ni
le zveličavno, je še celo dolžnost kristjanu.

Serčno se vojskuje vojšak v boji s svoji®
sovražnikom, če se spominja, da zdaj, zdaj p 0
zmaga njegova. Da-boš tudi ti serčnejše so voj¬
skoval zoper pekel, poglej, o kristjan! večkrat
kako blizo ti je krona tvoje zmage, kako kra¬
tek še čas, da se boš še vojskovati mogel. P
tedaj stanoviten ostaneš v svojih sklepih. te
čem k sklepu še opomniti nebeškega vesel)’
lepote tiste krone, ki te čaka, ako do kon ■
zvest ostaneš.

Moj sin! moja hči! ako čutiš neko hrepe¬
nenje po večnem zveličanji, in želiš zapustiti to
pozemeljsko življenje ter se ločiti s tega telesa,
da bi Boga svojega nebeškega Očeta gledal od
obličja do obličja; o razširi si svoje serce ter obu-
juj v sebi z vso močjo to sveto hrepenenje po
Bog«.

Tam boš dobil vse, kar le hočeš, vse kar
si le želeti moreš. Tam boš vžival vse nebeške
dobrote, in nič več se ne boš bal, jih zgubiti.
Tam bo vekomaj želela tvoja duša vse to, pa
le to, kar je Božja volja,

Tam se ti ne bo nobeden ustavljal, no¬
beden se čez te pritožil, nobeden ti nadlege delaL
Tam, pravi Bog, ti bom povernil vse prestano
zaničevanje z veličastvom svojim; polno hvale
in slave ti po za tukajšno žalost; in sedež v
večnem kraljestvu ti bo dan za nar slabši služ¬
bo, ki si jo tukaj na zemlji imel.

Oni, ki bodo sodnji dan na desni stali,
pojdejo s Kristusom v nebeško domovino. Ko-
likošna sladkost, kolikošno veselje, in koliko-
šno zveličanje jim bo v delež ! Oh, naše poze-
meljske moči ne premorejo si le misliti; in kar¬
ti dopovedati zamorem, preljubi bravec! je komaj
slaba senca tega, kar je resnično v nebesih. Kraljevi
pevec je prepeval: „Kako ljubeznjive so tvoje
stanovanja, o Gospod vojskinih trum! Ko bo
prišlo tvoje veličastvo, o Gospod! takrat bom
nasiten. In svoje prijatle boš napajal s preo¬
bilno sladnostjo svojo". Veselili se bomo. Ve¬
selje, za ktero nimamo nobenega imena, bo na¬
polnilo naše serce; čutili bomo svojo neskon-

216

čno srečo, pa dopovedati je ne bomo mogli.

„ Jaz sam, pravi Gospod, ti bom v prevelilo '
plačilo". Pravični se bodo svetili, kakor soln;e,
v kraljestvu Božjem. Na sedežih bote seceli
in sodili bote dvanajstere Izraelove rodove. Ždaj
sicer žalujete, pa vaša žalost se do v veselje
spremenila, in nihče vam tega veselja ne bo
vzel. Večno življenje bodo' imeli. Tako in enako
nam pripoveduje sv. pismo od nebes. „ Kako bo¬
gato je veličastvo njegovega deleža v svetih 8 ,
se zavzame sv. Pavel. (Ef. 1, 18.) „Nestrohljiv
in neognjušen in nezvenljiv delež je vam pri-
hranjen v nebesih 11 , pravi sv. Peter. (I. Pet. 1,
4.) „Pristopili ste k mestu živega Boga, k ne¬
beškemu Jeruzalemu in k množici veliko tav-
žent angeljev, k cerkvi pervencev, ki so zapi¬
sani v nebesih". (Hebr. 12, 22.) „Oko ni vi; j
dilo, uho ni slišalo in v serce človekovo ni j
prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga lju¬
bijo", piše sv. Pavel. (I. Kor. 2, 9.) „Hoče šve-
diti, kaj je v nebesih? vpraša sv. Avguštin;
tam nič ne vidiš, kar bi ne hotel, tam vse
najdeš, kar le poželiš".

O presrečni, ki bo kdaj, sodnji dan, na des¬
nico postavljen! Trenutke se je vojskoval, ne¬
skončna, večna pa bo slava njegove zmage. Nik¬
dar ne boš umeri; večno boš živel, mu bo Bog
zaklical ; sveti se v veličastni svetlobi, v nebeški
mladosti in ne boj se, da bi se to spremenil 0 :
ali ti to smert vzela. Večno bodi srečen, ki s*
na zemlji se meni daroval. Kronam te s krono,
ki nikdar ne bo strohnela, oblečem te s častjo,
ki nikdar ne bo zvonila; moje nebesa z vse

veseljem in zveličanjem so tvoje, vsi^ izvoljeni
so prijatli tvoji, mir in radost, nebeška slad¬
kost, nebeško veselje bodi vekomaj vaš delež.

O, če ti bo enkrat v delež to zveličanje,
pač te bo veselilo vse dobro, kar si storil, tudi
vse hudo, kar si preterpel! Ves zavzet boš kli¬
cal svojemu Zveličarju: Preveč je to, o moj
Bog! moje zveličanje je preveliko, moje pla¬
čilo preobilno za to majhno, kar sem storil!
Kaj so solze, ki sem jih točil? kaj vse kratko
terpljenje, ki sem ga iz ljubezni do tebe pre¬
našal? Kaj majhne dobre dela, ki sem jih svo¬
jemu bližnjemu storil? Kaj je boj z mojimi ne¬
spodobnimi željami, skušnjavami in svetom, proti
neskončnemu zveličanju, ki ga zdaj vživam?!

Tako plačilo, taka sreča te čaka tara v
nebesih, če si prizadevaš zdaj, da ga boš vre¬
den kdaj. Spominjaj se tega plačila v vseh skuš¬
njavah, brhkostih in težavah. Lej, koliko se ljudje
trudijo, koliko terpijo, delajo, se potijo, daru¬
jejo še celo svojo kri, da so večkrat časno in
večno nesrečni!  In ti bi za večno zveličanje
tega ne storil? Nič več ne odlašaj; bojuj se,
vojskuj se, premaguj greh in hudobijo; derži se
čednosti, terpi, delaj spolnuj svoje dolžnosti in
bodi stanoviten. Nič nemogočega Bog ne tirja.
Le serčno na delo! Nektere ure terpi tvoja
vojska, slava tvoje zmage pa je večna. Hitro pre¬
tečejo ure tega življenja, večno pa bo ve selje
v svetih nebesih.

218

B.

Nauki in molitve

za

bogoljubnc duše, ki hočejo zveličane biti.

Kakošna mora biti molitev?

^P«#olitev je pozdigovanje svojega duha k
Z molitevjo zadobimo vse dobro,
karkoli poželimo, vse gnade za dušo in
telo. Z molitevjo zadobimo stanovitnost v sveti
veri, vnemo za čednost, gnjus do greha, tolažbo
v terpljenji, moč v skušnjavah in nadlogah. Mo¬
litev je škit zoper pekel, in kakor sv. Avguštin
pravi: „ Ključ nebeških vrat". Torej če hočeš
v nebesa priti, moli. Da boš pa vedil in z“ al <
kakošen mora biti ta ključ, da ti bo odpori
vrata nebeške, ali kakošna mora biti tvoja m 0 '
litev, da bo Bogu dopadljiva, tebi pa koristna,
ti tukaj povem, da je to le potrebno: Molitev
mora biti:

1. Pobožna.  Že pred molitevjo priP ra J’
svojo dušo, in ne bodi kakor človek, ki

219

skuša. Njim, ki raztreseno, brez pobožnosti
molijo, pravi Gospod, kakor nekdaj Judom: „To
ljudstvo me časti le z ustnicami, njegovo serce
pa je daleč od mene“. Preden je sveti
Bernard začel moliti, je rekel: »Zdaj,

tuje misli, bežite! Jaz bom molil; moram sam
z Bogom biti, kakor da bi druzega ne bilo na
svetu, kakor Bog in jaz“. Kadar je šel sv.
Frančišk v cerkev, je rekel: »Posvetne misli!

zunaj ostanite“. »Bog je duh, in kteri ga molijo,
ga morajo v duhu in v resnici moliti". (Janez
4, 24.) Tedej vselej pobožno moli. Misli si, da
se z Bogom pogovarjaš.

2. Priserčna.  Naj serce čuti, kaj usta
govore. Ako so tvoje misli po vsem svetu, le
pri molitvi ne; nikar ne misli, da te bo Bog
uslišal. Ako hočeš, da te bo Bog poslušal in
uslišal, moraš res njemu govoriti, res na njega
misliti.

3. Resnična.  Stori sam, kar sam pre-
moreš, in Bog ti bo pomagal. Bog ti je dal te¬
lesne in dušne moči, da svoj namen dosežeš.
Prosi ga za pomoč, kar ti ne premoreš, da ti po¬
maga. Prizadevaj si sam za vse, za kar Boga
prosiš. Lenuha Bog ne usliši.

4. Ponižna.  Grešnik si; morebiti velik
grešnik. Zavoljo svojih grehov pač ne zaslužiš, da
bite Bog uslišal, pa glej in poslušaj, kaj pravi
Gospod Jezus: »Bog se prevzetnim ustavlja in
le ponižnim da svojo gnado". Molitev prevzet¬
nega Farizeja je bila zaveržena in ponižnega
cestninarja je bila uslišana. Zato pravi sv. Duh:

220

1

^Molitev ponižnega človeka oblake predere".
(Sir. 35, 21.)

5. Skesana.  Obžaluj svoje grehe, pa
terdno skleni, da se hočeš res poboljšati. Od¬
povej se vsemu grehu preč in prosi Boga za
odpušenje. „Bog, bodi milostljiv meni greš¬
niku!" je rekel očitni grešnik in opravičen je
bil šel iz tempeljna. Da ti bo pa Bog milost
skazal, bodi tudi ti milostljiv ter odpusti vse
razžaljenja. „Ako ljudem odpustite njih grehe,
bo tudi vam vaš Oče nebeški odpustil vaše pre¬
grehe. Ako pa ne odpustite ljudem, tudi vaš
Oče vam ne bo odpustil vaših pregreh*, nas uči
Kristus sam. (Mat. 6, 14. 15.) In on tudi pravi • j
„če svoj dar prineseš k altarju, in se tam
spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe; pusti
ondi svoj dar pred altarjem, in pojdi popred
spravit se s svojim bratom, in tedaj pridi in
daruj svoj dar“. (Mat 5, 23. 24.)

6. V Jezusovem imenu.  Naša mo¬
litev dobi svojo moč in veljavo še le v zaslu-
ženji Jezusa Kristusa, Srednika našega. Sami ■
nikakor ne zaslužimo, da bi nas Bog uslišal;
pa: „Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, |
vam bo dal“, nas zagotovi Kristus sam. (Jan-
16, 23.) In sveta cerkev nas lepo uči, kako mo¬
ramo moliti. Ona vse svoje molitve, ki jih po¬
šilja k nebeškemu Očetu, sklepa s temi bese¬
dami: „To nam dodeli po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem*.

7. Stanovitna.  Bog nas po svoji mo¬
drosti vselej preč ne usliši. Hromovi je osem
in trideset let čakal pri studencu, da je ozdrav-

221

ljen bil. Sv. Gregor pravi: „V molitvi bodi neu¬
trudljiv, tvoje prošnje naj bodo silne, in skerbi,
da ne odjenjašod molitve 11 . »Ako ti vere manjka,
je zastonj vsa molitev 11 , opominja sv. Avguštin.
Ako pa veruješ, da boš dobil, ne boš pred jenjal, da
boš dobil. „ Molite brez nehanja", nas opominja sv.
Pavel. Ne smeš molitve opušati, ko bi jo še
tako merzlo opravljal. Sv. Frančišk Salezijan
pravi: Pri molitvi ne iši tolažbe Božje, ampak
Boga tolažbe. Jaz svoje molitve ne opušam, če
sem tudi ves merzel. Mislim si v takem stanu,
da sem kip v hišo postavljen, ker Go¬
spod hoče, da tako stojim 11 . „Vse, kar prosite
v molitvi, ako verujete,  bote prejeli 11 , nas
opominja Jezus sam. (Mat. 21, 22.)

8, Vdana v Božjo voljo.  Bog nar
bolje ve, kaj nam koristi, kaj ne. In če smo v
Bogu zbrani, bomo to hoteli, to želeli, kar Bog
hoče. „Ako ostanete v meni, in moje besede
v vas ostanejo; prosite, karkoli hočete, in se
vam bo zgodilo 11 , pravi Jezus Kristus sam. (Jan.
15, 7.) On nam je pa tudi v tem lep zgled za¬
pustil. Na Oljski gori je molil k svojemu ne¬
beškemu Očetu: „Moj Oče! ako je mogoče, naj
gre od mene ta kelih; pa vender ne, kakor jaz
hočem, ampak kakor ti“. (Mat. 26, 39.)

9. Iz dobrega namena.  Nikdar ne
moli, da bi te svet hvalil; vselej moli, da bi z
molitevjo Bogu dopadel in da bi te uslišal, če
je to v njegovo čast in v tvoje dušno zveličanje,
kar ga prosiš. „Kadar molite, ne bodite kakor
hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih po¬
tov stoje in molijo, da bi jih ljudje vidili. Res-

222

nično povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti
pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri
in moli svojega Očeta na skrivnem; in tvoj
Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo poverniP.
(Mat. 6, 5. 6.)

Jutranje molitve.

Nauk zastran jutranje molitve.

(Poleg sv. Frančiška Salezijana.)

Kadar se zbudiš, povzdigni svojega duha
k Bogu, prekrižaj se, hitro vstani, in s tem pri¬
nesi Bogu pervi majhni dar, ki ga bo pa milost¬
ljivo rad prejel.

Ponižno, iz dna svojega serca moli pre-
sveto Trojico, ter se zahvali, da te je mili Bog
obvaroval vse nesreče pretečeno noč. Ako bi se
bil pa omadeževal s kakim grehom, ga ponižno
prosi odpušenja. Pomisli zdaj, da ti je ljubi Go¬
spod Bog spet dal današnji dan iz imenitnega
namena, da bi namreč ta dan si pridobil večno
zveličanje, in zato terdno skleni, da hočeš vse
ure tega dneva v ta sveti, imenitni namen tudi
obračati.

Obleci se z vso spodobnostjo ter vedno
misli, da Bog te vidi in angelj varh je pri tebn
— Starši morajo še posebno na to gledati, da
se otroci preč v mladosti vadijo, spodobno, sra-
možljivo se oblačiti, da nikdar ne stopijo IZ
spavnice, ako niso popolnoma oblečeni.

J

Pomisli, kakošno delo te danes čaka, s
kom se boš pečal, kakošne nevarnosti ti more¬
biti protijo, da vse tako vrediš, da se bo Bog
častil, nikdar ne žalil. Ako misliš, da ti bo
svet in hudobni duh kake zanjke nastavil,
premisli, kako se boš varoval. Nikdar ne
žali Boga s tem, da bi že zjutraj bil nevo¬
ljen, ne na svoje dela, ne na kaj druzega. Ne
imej nobenih želja po nečimurnosti tega sveta.
Terdno pa skleni, da ne boš Boga razžalil, tudi
z naj manjšim prostovoljnim grehom ne; da ho¬
češ biti res pravi učenec Jezusov. Kakor, da
bi svoje lastno cerce v roki imel, ga daruj ne¬
beškemu Očetu, z vsemi dobrimi mislimi in že¬
ljami, in izroči mu vse svoje djanje in neha¬
nje, ter mu obljubi, da boš vse njemu v čast
opravljal.

Izroči se še v varstvo Marii prečisti De¬
vici, svojemu angelj-varhu, svojemu patronu in
vsim svetnikom. In tako ti bo mili Bog blagoslovil
dan in blagoslovil vse tvoje djanje in nehanje
ter bo vse v čast Božjo in v tvoje zveličanje.

Jutranje molitve.

V imenu Boga f Očeta, inf Sina, in
svetega f Duha. Amen.

Molitev.

(Sv. Alfonza.)

O presveta, nerazdeljiva Trojica!
Moj Gospod in moj Bog v treh ose-

224

bah! Verujem, da si tu pričujoč!
ponižno te molim, ter te ljubim iz
celega serca, čez vse.

Zahvala.

Zahvalim se ti, o predobrotljivi
Bog in Gospod! za vse gnade in
dobrote, kisi mi jih že skazal; zlasti
pa, da si me to noč milostljivo ohra¬
nil in obvaroval.

Sklep.

Terdno sklenem, danes bežati
pred vsako grešno priložnostjo ter
se skerbno varovati vseh grehov,
posebno pa tistih, s kterimi sem
tvojo dobroto dozdaj že večkrat; raz¬
žalil. Tvoji Božji volji se danes
vsega izročim, in pripravljen sem,
vse britkosti današnjega dneva s [po¬
polno vdanostjo v tvojo sveto voljo
sprejeti in prenašati. Pomagaj on,
o moj Bog!

225

Kadar se oblačiš.

(Sv. Bonaventura.)

Usmili se me, o moj Bog! ter
mi vse grehe odvzemi! Obleci me
spet danes z obleko svoje ljubezni!
Ozališaj me s perstanom žive vere!
Obuj moje noge s sv. upanjem, da
me le k tebi nosijo, da se s teboj
sklenem tukaj in tamkaj.

Kadar sc pokropiš z blagoslovljeno vodo.

(Sv. Elizabete.)

Blagoslovi me *f* Bog Oče! va¬
ruj me -J* Jezus Kristus! razsvetli
me sveti Duh! Pomagaj mi, moj
Gospod in moj Bog! S tvojo gnado
sem, kar sem. Čast in hvala in za¬
hvala ti bodi, o češena, večno slavna,
presveta Trojica!

Dobri namen.

(Sv. Alfonza.)

Vse, kar bom danes storil in
terpel, vse ti darujem, ter vse to

Mis« spom. 1 K

226

sklenem z vsem djanjem, delom in
terpljenjem Jezusa Kristusa, in nje¬
gove preblažene Matere Device Ma¬
rije. Serčno tudi želim, se vdele-
žiti vseh dobrih del, ki se bodo sto¬
rile danes po vsem svetu, pa tudi
vseh odpustkov, kterih se vdeležiti
premorem.

Izročilo Materi Božji.

(Sv. Alfonza.)

Presveta Devica Marija! Mati
Božja, ti moja kraljica, moja vodnica!
Tudi k tebi pribežim, tvojemu sercu se
zročim, ki si gnade polna. Priporo¬
čim in izročim ti danes za vselej
svoje telo in svojo dušo, in vse svoje

prijatle in znance*, vzemi nas v svoje

varstvo! Tebi zaupam, tebi v roke
dam vse svoje upanje in tolažilo, vse
britkosti in težave, celo svoje živ¬
ljenje, pa svojo smertno uro, da P°
tvojem zasluženji in po tvoji priproš¬
nji danes vse storim le iz tega name'

227

na, dabizadobil dopadajenje tvojega
Božjega Sina.

K angeljn-varku.

Sveti angelj-varh, ti moj pri-
jatel in vodnik na nevarnem potu tega
življenja. Sprosi mi gnado, da vedno
po zapovedih Božjih živim. Vodi moje
stopinje, da nikdar ne stopim na ši¬
roko cesto, ki v pogubljenje pelje.

C Ali pa to molitev:)

Angelj Božji, ki si moj varh!
mene tebi izročenega po zgornji mi¬
losti danes razsvetljuj, varuj, vladaj
in vodi. (100 dni odpustka za to molitev.)

K svojemu patronu.

Prečastiti patron, sv. I.! tudi ti
me danes pod svojo brambo vzemi
ter prosi Boga, da vedno pred Bo¬
gom tako živim, kakor si ti živel,
in s tem zaslužim, ga enkrat v tvoji
družbi večno častiti in hvaliti. Amen.

15 *

228

V

Cešeno in hvaljeno vedno bodi
presveto rešnje Telo! — Bog daj
vsem ubogim dušam v vicah večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim
sveti! Amen.

II. Nauki in molitve čez dan,

Angeljevo češenje.

(Zjutraj, opoldne in zvečer, kadar zvoni,
moli:)

1. Angelj Gospodov je oznanil Ma¬
rii, in je spočela od svetega Duha. Ce-
šena si Marija, gnade polna, Gospod je
s teboj j žegnana si med ženami in žegnan
je sad tvojega telesa: Jezus. Sveta Ma¬
rija, Mati Božja! prosi za nas grešnike
zdaj in našo smertno uro. Amen.

2 .  Glej, dekla sem Gospodova, zgodi
se mi po tvoji besedi. (Mešena si Marija-

3. In Beseda je meso postala in #  J e
med nami prebivala. (Mešena si Manja-
Oče naš i. t. d. <5ešena si i. t. d.

,

229

Zvečer se pridene:

$f.  Gospod jim daj večni mir in po-
koj!

O. In večna luč naj jim sveti!

Naj v miru počivajo.

O. Amen.

(Kdor vsak dan med zvonenjem celi me¬
sec moli angeljevo češenj e in prejme sv. za¬
kramente, pa navadne molitve za odpustke moli,
dobi popolnoma odpustek. Benedikt XIII.)

Molitev,

(Cerkvena.)

Svojo milost, prosimo, Gospod! v
naše 'serca vlij, da, ki smo po angeljevem
oznanjenji včlovečenje Kristusa, tvojega
Sina, spoznali, po njegovem terpljenji in
križi častitljivo vstajenje dosežemo. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Ur.  In duše vernih naj po milosti
Božji počivajo v miru.

O. Amen.

(Preden začneš kako delo, prekrižaj se in
moli tole:)

230

Molitev sv. Jederti.

Preusmiljeni Bog, ki si resnično i
vsemi svojimi in prebivaš v njih5 prosim
te, da vse, karkoli bom storil, napeljaš,
vodiš in končaš po svojem nar višjem do-
padajenji! Amen.

Božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog 1 , Oče, Sin in sveti Duh! kteri
si vse vstvaril, kteri vse ohranuješ
in vladaš, kteri dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin
Božji včlovečil, da nas je s svojo
smertjo na križi odrešil, in da nas
sveti Duh s svojo gnado posvečuje-
Verujem in terdim vse, kar si ti,
o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus
učil, kar so aposteljni oznanovali,
in kar nam sveta, rimska, katoliška
cerkev zapoveduje verovati. Vse to
verujem, ker si ti, o Bog! večna in
neskončna resnica in modrost, ki

231

ne moreš ne goljufati ne goljufan
biti. O Bog, pomnoži mojo vero!

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog!
da mi boš po neskončnem zasluženji
svojega edinorojenega Sina Jezusa
Kristusa v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpušenje mo¬
jih grehov, po smerti pa večno zve¬
ličanje dal in dodelil, tebe od obličja
do obličja gledati, ljubiti in brez konca
vživati. Upam tudi od tebe potrebnih
pripomočkov, vse to doseči. Upam
to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri
si vsegamogočen, zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen. O Bog, po¬
ten! i moje upanje!

Ljubeze n.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega serca, čez vse, ker si naj

veči dobrota, neskončno popolnoma
in vse ljubezni vreden. Ljubim te
tudi zato, ker si do mene in do vseh
stvari neskončno dobrotljiv. Želim
iz vsega serca, da bi te ravno tako
ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši
služabniki ljubili in te še ljubijo. Z
njih ljubeznijo sklenem svojo nepo-
polnoma ljubezen, povikšaj jo v meni,
o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj.
Ker te tedaj resnično in iz serca lju¬
biti želim, in si zavoljo tega veliko
prizadevam, mi je iz serca žal, da
sem tebe, svojo neskončno dobroto,
ktero čez vse ljubim, tebe svojega
stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca razserdil. Zal mi je, da sem
grešil, da sem tebe, svojega vse-
gamogočnega Gospoda, svojega nar
boljšega Očeta, razžalil. Terdno skle¬
nem vse grehe in vse grešne pri"
ložnosti zapustiti, storjene grehe čez
dalje bolj obžalovati, in nikdar več

233

zoper tvojo sveto voljo ne ravnati.
Vzemi me spet za svojega otroka,
in dodeli mi gnado, ta svoj sklep
dopolniti. Prosim te po neskončnem
zasluženji tvojega Božjega Sina, na¬
šega Gospoda in Zveličarja, Jezusa
Kristusa. Amen.

Dobri namen.

Presveti Bog! vse svoje misfi,
besede in djanja ti darujem, sklenem
jih z neskončnim zasluženjem Jezusa
Kristusa. Sprejmi jih v svojo čast
in slavo, in v čast Marije, Matere
Božje, in v čast ljubim angeljem in
svetnikom, v zahvalo za vse prejete
dobrote, v zadostenje za moje grehe,
v zadobljenje tvoje gnade, s ktero
me varuj vsacega zlasti pa smertnega
greha, v tolažbo in pomoč dušam v
vicah, v časni in večni blagor vsem
ljudem, zlasti tistim, za ktere sem
ali iz hvaležnosti, ali iz ljubezni in
pravice moliti dolžan. O da bi te

234

mogel s svojim djanjem tako častiti
in slaviti, kakor ti zaslužiš in jaz
želim! Ker pa tega ne premorem,
te prosim, o neskončno dobrotljivi
Bog! nadomesti mojo revšino in mojo
nezmožnost z neskončnim zakladom
Jezusovega zasluženja in z boga¬
stvom, ki so ga zaslužili tvoji svet¬
niki. — Preljubeznjive serci Je¬
zusovo in Mariino! vžgite naše serca
s svojo ljubeznijo! Amen.

Bog nas blagoslovi, nas varuj
vsega hudega, in nas pelji v večno
življenje; in duše vernih mertvih naj
počivajo v miru! Amen.

Molitev papeža Klemena XI.

O moj Bog! jaz verujem v te,
pomnožuj mojo vero 5 jaz upam v
te, vžigaj mojo ljubezen ; žal mi je>
da sem kdaj grešil, pomnožuj moj
kes ali grevengo.

Molim te, ker si moj začetnik

235

in izvirek. Po tebi hrepenim, ker
si ti moj cilj in konec. Hvalim te,
ker si moj večni dobrotnik. Kličem
te, ker si moj naj vikši varh.

Moj Bog! vladaj me s svojo
modrostjo; varuj me s svojo pra¬
vico, tolaži me s svojo milostjo in
ohrani me s svojo mogočnostjo.

Darujem ti vse svoje misli in
želje, besede in djanja in terpljenja,
da vedno na te mislim, po tebi hre¬
penim, od tebe govorim, po tvoji
volji delam, in za te terpim.

O Gospod! vse to hočem, kar
ti hočeš; zato, ker ti hočeš in ka¬
kor ti hočeš, kadar in kjer ti hočeš.

Prosim te, razsvetli moj um,
vžgi mojo voljo, očisti moje serce
in posveti mojo dušo.

Moj Bog! pomagaj mi, da se
za svoje grehe spokorim, da vse
skušnjave premagam, svoje slabe
nagnjenja zatiram, in po Jezusovem
zgledu sveto živim.

236

Napolni moje serce s hvaležno
ljubeznijo do tvoje dobrote in s sve¬
tim sovraštvom do vsega,  greha;
da ljubim svojega bližnjega in za¬
ničujem hudobni svet.

Spominjaj me, da sem svojini
vikšim dolžan pokbršino, svojim so¬
vražnikom ljubezen, svojim prijatlom
zvestobo, svojim podložnim pa pri-
zanašanje.

Pomagaj mi, o moj Bog! da
vselej premagam svoj napuh s po¬
nižnostjo, svojo lakomnost z zata¬
jevanjem, svojo lakomnost z miloš-
njo, svojo jezo s krotkostjo in svojo
lenobo s pobožnostjo.

Moj Bog! daj mi previdnost pri
vsem početji, serčnost v nevarno¬
stih, poterpežljivost v brhkostih,
ponižnost pa v sreči.

O da bi nikoli ne pozabil, sto¬
riti dobri namen pred vsakim svo¬
jim djanjem in terpljenjem; da bi
nikoli ne pozabil, biti zbran pri mo-

237

litvi, zmiren pri jedi, zvest pri delu,
in stanoviten v svojih dobrih sklepih.

O Gospod! daj mi gnado, da
se skerbno trudim vedno imeti čisto,
mirno vest, da se spodobno obna¬
šam proti sebi in proti drugim; da
krotim svojo spačeno naturo, da s
tvojo gnado delam, zapovedi tvoje
spolnujem in tako večno zveličanje
si zaslužim.

3ioj Bog! daj mi spoznati ne-
čimernost tega sveta, visoko ceno
nebes, kratkost tega časa, dolgost
neskončne večnosti, hudobijo pre¬
greh in velikost ljubezni.

Daj mi, o Bog! da se k smerti
pripravljam, da se bojim tvoje sodbe,
da peklu odidem in poslednjič v ne¬
besa pridem po zasluženji Jezusa
Kristusa, Gospoda našega. Amen.

Zdihljeji med delom.

Vse v veči Božjo čast! (Sv.
Ignaci.) „Gospod uči me, spolnovati

238

tvojo voljo, ker moj Bog si ti! 44
(Ps. 143, 10.) „Kaj pomaga člo¬
veku, če ves svet pridobi, svojo
dušo pa zgubi ?“ (Mat. 16, 26.)
„Vse zamorem v njem, kteri me
močnega dela“. (Fil. 4, 13.) „Kar

človek seje, to bo tudi žel.

Dobro delajmo in se nikar ne utru-
dimo“. (Gal. 6, 8. 9.) „Ali tedej
jeste ali pijete, ali kaj druzega de- i
late, vse k časti Božji delajte 44 -
(I. Kor. 10, 31.)

Po delu.

(Sv. Ignacija.)

Čast in hvala bodi Bogu, mo¬
jemu Stvarniku, ki nam po svoji ne¬
skončni dobroti in milosti deli vso
darove ino gnade ! Amen.

Kadar ura bije.

(Sv. Alfonza.)

O moj predobrotljivi Jezus ! BjO'
bim te čez vse. Ne dopušaj, ^

239

bi kdaj zoper te grešil. Daj mi
gnado, da se vsako uro bolj in bolj
odtergujem od sveta in se bolj tesno
sklepam s teboj! Amen.

Nauk.

Kjerkoli si, se vedno spominjaj Božje vse-
gapričujočnosti, nikdar si kaj tacega ne dovoli,
kar bi žalilo Božje presveto oko. — Ako skuš¬
njava pride, zlasti nečista, hitro se prekrižaj in
kliči in ne jenjaj klicati presveto ime: „Jezus
in Marija",  dokler skušnjava ne zbeži in ni
premagana. Oe si v kak majhen greh privolil,
hitro ga obžaluj takole:

O moj Bog! žal mi je, da sem te
spet razžalil, ki si neskončna dobrota
sama. Oh! nikoli več, nikoli več te nočem
razžaliti. O Bog, pomagaj mi!

Ako si pa po nesreči celo smertno gre¬
šil, in ker veš, da v stanu smertnega greha ne
moreš nič Bogu dopadljivega storiti, zato obža¬
luj prav serčno svoj greh, ter skleni, pred ko
bo moč, k spovedi iti, in moli popolnoma kes
ali obžalovanje; ali pa prosi Boga takole:

Pravični, pa usmiljeni Bog! Oh! z
novo hudobijo sem spet razžalil tvojo ne¬
skončno dobroto, ki mi je že tolikokrat

240

odpustila. Oh, da bi mogel svoj greh
oprati z brhkimi solzami! Iz dna mojega
serca mi je žal, da sem tebe, naj veči,
naj ljubeznjivši dobroto razžalil. Terdno
sklenem, nikoli več te žaliti, zmirej bolj
te ljubiii in za svoje grehe se pokoriti.
Daj mi, o Bog ! svojo pomoč.

Ako te čez dan zadene kaka nesreča, pri¬
de čez te kaka nadloga, ne daj se jezi prema¬
gati, pa tudi preveč ne žaluj. Pomisli, da si
učenec Jezusov, ki te opominja, svoj križ za njim
nositi, in da, po besedah sv. Pavla, boš le po
velikih brhkostih dosegel zveličanje nebeško.
Takrat zdihni:

S križem in terpljenjem si ti, o Je¬
zus! zgubljene nebesa mi pridobil. Daj
mi gnado, da po tvojem zgledu voljno
prenašam križe in nadloge tega kratkega, j
pozemeljskega življenja, in po njih večno
zveličanje dosežem!

Ako imaš priliko, komu kaj dobrega storiti
ali milošnjo deliti, spomni se besedi Jezusovih:
»Kdorkoli da piti komu zmed teh nar manjših le
kozarec merzle vode v imenu učenca; resnične
vam povem, ne bo zgubil svojega plačila". (M at -
20, 42.) In: »Resnično vam povem, kar ste sto¬
rili kteremu teh mojih nar manjših bratov, ste
meni storili". (Mat. 25, 40.)

241

V dvomih.

Če ne veš, kaj bi storil, kam bi se
podal, takole moli: »Govori, o Gospod!
tvoj služabnik posluša 44 . (I. Kralj. 3.)
»Gospod! kaj hočeš, da naj storim? 44  (Ap.
dj. 9.} »Stori mi znano pot, po kteri naj
hodim; ker k tebi povzdigujem svojo dušo!
• . . Uči me spolnovati tvojo voljo , ker
moj Bog si ti; tvoj duh naj me vodi po
ravnem potu 44 . (Psalm 142.) »Priprav¬
ljeno je moje serce, o Bog! pripravljeno
moje serce 44 . (Ps. 56, 8.)

V terpljenji.

»Gospodje dal, Gospodje vzel; ka¬
kor je Gospodu dopadlo, tako se je
zgodilo; bodi češeno Gospodovo ime 44 .
(Job 1, 22.) »Oče! ako hočeš, vzemi ta
kelih od mene; vender ne moja, ampak
tvoja volja naj se zgodi l u  (Luk. 22, 42.)

V skušnjavah.

»Kako bi mogel to hudobijo storiti
in grešiti zoper svojega Boga? 44  (I. Mojz.
39, 9.) »Poterdi me, o Gospod ! in glej
to uro v delo mojih rok 44 . (Judit 13, 7.)

Mis« spomU. 16

„0  Bog, glej na mojo pomoč; Gospod,
hiti mi pomagat 44 . (Ps. 69, 2 .)  „Usmili
se me, o Gospod! ker sem slab 44 . (Ps.
6, 3.) „Po tebi bom rešen skušnjave, o
Gospod! 44  (Ps. 17 ,  30.)

V britkosti in težavi.

„Je kdo med vami žalosten, naj
moli 44 . (Jak. 5, 13.) „Zakaj si žalostna,
moja duša, in zakaj me motiš ? Zaupaj v
Boga, zakaj še ga bom hvalil; on je po*
moč mojega obličja in moj Bog 44 . (P 8,
42 ,  5.) „Gospod! daj mi spet svojega
zveličanja 44 . (Ps. 50, 14.) „Jaz pa sera
reven in ubožen; Bog, pomagaj mi! Moj
pomočnik in moj odrešenik si ti; Gospod,
nikar se ne mudi! 44  (Ps. 69, 6.) „Kdof
bo pa stanoviten do konca, on bo zveli¬
čan 44 . (Mat. 24 ,  13.)

V zaničevanji.

„Kristus je za nas terpel, in vam J e
zapustil zgled, da hodite po njegovih sto¬
pinjah 44 . (L Pet. 2 ,  21.) „Naša sedanja,
kratka in lahka nadloga nam pripravlja
nezmerno visoko, večno čast, ktera vse p re '

243

seže“. (II. Kor. 4, 17.) »Pomagaj nam,
Bog, naš Zveličar! in zavoljo slave svo¬
jega imena nas reši, o Gospod! in za¬
nesi našim grehom zavoljo svojega imena“.
(Ps. 79, 9.)

Pobožne misli čez dan.

Vse naj bo v veči čast Božjo! —
V tvojem imenu, o Jezus! in iz ljubezni
do tebe hočem začeti in končati vsako
delo. — Odvzemi mi vse, kar ti ne do-
pade na meni; in daj mi vse, kar me do¬
padljivega dela tebi. — Sveta Marija, in
vsi svetniki Božji, prosite za me, da v
ljubezni in gnadi Božji živim in umerjem!
— O preljubeznjivi Bog! kako velika je
tvoja ljubezen do mene, pa kako malo te
jaz ljubim! — Moj Bog, kolikokrat sem
te že razžalil, zapustil in pozabil: o bodi
mi milostljiv; sprejmi me zopet za svo¬
jega otroka, in daj mi gnado, da te lju¬
bim vekomaj!

Kadar v cerkev greš.

Gospod! v zaupanji v tvojo ne¬
skončno milost grem v tvojo hišo; častit-

16 *

Jjivo hočem častiti in moliti tvoje pre¬
sveto ime.

IHolite? pri jedi.

Kadar greš za mizo, spominjaj se besede
aposteljnove: „Ali jeste ali pijete, ali kaj dru¬
gega delate, vse storite v Božjo čast“, in be¬
sedi Jezusovih: „Varujte se pa, da vaše serca
ne bodo preobložene v požrešnosti in pijanosti
in časnih skerbeh". (Luk. 21, 34.) Nikdar ne
hodi k mizi, pa tudi ne od mize, da bi na¬
vadne molitve ne opravil. Naš Zveličar je vse¬
lej, če je ali sam ali z drugimi jedel, jedila bla¬
goslovil in nebeškega Očeta zahvalil. In sv.
Krizostom pravi, da nič ne bo pomanjkovalo
tisti mizi, kjer se z Bogom začne in z Bogom
konča.

molitey pred jedjo.

„Oči vseh upajo v te, Gospod! in ti
jim daješ jed o pripravnem času. Ti od¬
piraš svojo roko in nasituješ vse živo z
blagodarom". (Ps. 144, 16. 17.)

Čast bodi Očetu, in Sinu in svetemu
Duhu. — Kakor je bila v začetku, naj
bo zdaj in vselej in na vekomaj. Arnom
Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se
nas! Oče naš.

245

Molitev.

Gospod! blagoslovi nas in svoje da¬
rove, ki jih prejemamo od tvoje dobrote.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev po jedi.

Zahvalimo se ti, vsegamogočni Bog!
za vse tvoje dobrote, kteri živiš in kra¬
ljuješ na vekomaj. Amen.

Gospod, usmili se nas! Kriste,
usmili se nas! Oče naš.

V. Ime Gospodovo bodi češeno!

O. Od zdaj in na vekomaj.

Molitev.

O Gospod! daj vsem našim dobrot¬
nikom zavoljo svojega imena v plačilo
večno življenje. Amen.

V. In duše vernih naj po milosti
Božji počivajo v miru.

O. Amen.


246


III. Večerne molitve.

Nauk od večernih opravil.

(Po sv. Alfonzu.)

Ni zadosti, da bi dan le keršansko za*
čel, moraš ga tudi keršansko končati. Po¬
misli : Koliko gnad, koliko dobrih misel si
spet pretečeni dan prejel od Boga ! Koliko
nevarnost obdaja tvojo dušo in tvoje telo,
kterih te le Bog obvarovati zamore tudi pri'
hodnjo noč! Pervo in drugo te mora močno
vnemati, da svoje večerne molitve prav po*
božno opraviš.

Naj boljši večerna molitev je izpraše¬
vanje vesti in priserčno obžalovanje vseh
čez dan storjenih grehov, sklenjeno s terd-
nim sklepom, Boga ne več razžaliti. „Perv<>)
pravi sv. Bernard, kar moraš zvečer storiti)
je, da sam v se greš, ker si bil čez dan ves
raztresen, da izprašaš natanko svojo vest •
Uči svojo dušo prav soditi. Premišljuj M
prevdari, kakošen si, kakošen si bil in ka¬
košen bi mogel biti, in glej, kakošen hočeš
vprihodnje biti. Nikdar nikoli, naj velja, kar
hoče, ne opušaj te naj bolj koristne in naj
bolj potrebne večerne pobožnosti.

Moli združeno. Vidni in obilni blago'
slov, kterega Bog daje hišam, kjer vsak ve-

čer združeno opravljajo svojo molitev, naj te
spodbada, da tudi ti v svoji hiši to sveto na¬
vado vpeljaš. „Kjer sta dva ali trije v mo¬
jem imenu zbrani, sem jaz med njimi“, pravi
Jezus.

Kadar se slačiš, bodi sramožljiv, imej
pobožne misli, spominjaj se smerti, ki te bo
enkrat slekla vsega, kar imaš. Preden se
vležeš, pokropi sebe in stanovanje z blago¬
slovljeno vodo, prekrižaj se ter pomisli, da
se boš prej ali poznej enkrat vlegel, in se
boš v večnosti prebudil.

Večerne molitve.

(Sv. Alfonza.)

V imenu Boga Očeta itd.

O veliki in vsegamogočni Bog!
z dolžnim spoštovanjem zopet padem
pred te na svoje kolena po dokon¬
čanem dnevu. Verujem v te, o
večna resnica! Upam v te, neskončna
dobrota! Ljubim te iz celega serca,
ker si vse ljubezni vreden. In za¬
voljo tebe ljubim tudi svojega bliž¬
njega, kakor sam sebe.

Zahvala.

Moj dobrotljivi Oče! koliko do-
I brega si mi skazal danes in ves
k čas mojega življenja! Iz nič si me
vstvaril, dal si mi svojega Sina v
Odrešenika, njegovo Božjo Mater
pa v priprošnjico; po njegovi britki
| smerti si me odkupil večnega po-
, gubljenja in vsak dan me obsipaš
z neštevilnimi gnadami. O Gospod!
kako te hočem za vse te gnade
vredno zahvaliti? Vi, preblaženi du¬
hovi v nebesih! vi mi pomagajte ne¬
prenehoma hvaliti in častiti neskončno
dobrega in usmiljenega Gospoda.

Hlolitev k  sv. Duhu.

(Cerkvena.)

O Bog, ki si serca vernih učil
z razsvetljenjem sv. Duha, dodeli
nam, da ravno po tem Duhu spo¬
znamo, kar je prav, in da se njego-

249

vega tolažila vselej veselimo. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O sveti Duh! ti večni začetek
vse svetlobe, preženi temoto mojega
uma, da hudobijo in gerdobijo svo¬
jih pregreh prav spoznam, jih iz
serca obžalujem, čez vse sovražim,
ter se jih bolj ko vsega zlega, bolj
ko smerti bojim. Cešena si Ma¬
rija itd.

Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli, kaj
vse si se pregrešil čez dan:

Zoper Boga:  Z opušanjem ali zamudo
dobrih del; s prostovoljno raztresenostjo pri
molitvi; z nespodobnostjo v cerkvi. Pomisli,
si li danes vse iz dobrega namena delal, go¬
voril, terpel, prenašal in mislil? Se li nisi
gnadi Božji in dobremu navdihovanju ustav¬
ljal? Si morebiti z jezo, nejevoljo, kletevjo
ali rotenjem razžalil večnega Boga?

I Z op er bližn  j ega  : Si ga krivo sodil,
zaničeval, sovražil, obrekoval ali opravljal?
klel, zmirjal ali rotil? mu kaj slabega želel?
si mu bil nevošljiv, si ga krivo tožil, goljufal,
mu nepokoren in nezvest bil,  ali ga po-
hujšal ?

Zoper sam sebe:  Si bil ošaben,
prederzen v govorjenji, obnašanji, v obleki ?

250

I si lagal, nespodobno govoril, delal ? si bil
pijan ali požrešen ? si li bil nepoterpežljiv,
len v opravljanji svojih dolžnost, si li čas
tratil v slabih družinah ?

Pri tem izpraševanji svoje vesti bodi
posebno pazljiv na tiste pregreške, ktere nar
večkrat storiš in so tvoji navadni grehi. Po¬
glej bolj natanko, kaj je vzrok, da jih toli-
krat storiš ter preč terdno skleni, da se boš
; prihodnji dan posebno zoper te grehe voj-
I skoval. Naloži si sam številu in kakošnosti
storjenih grehov primerjeno pokoro, ter s
skesanim sercem zdihuj k Bogu za potrebno
pomoč in vsegamogočno gnado.

Kes ali obžalovanje.

I Oh! kako me je sram, če pre¬
gledam svoje tolikošne pregrehe,
pomanjkljivosti in nepopolnomasti!
Oh, moj Gospod! spoznam in ob¬
žalujem jih pred tvojim scetim oblič¬
jem v britkosti svojega serca!

Preljubi moj Zveličar! o kako
močno si me ti ljubil in si iz lju¬
bezni do mene svojo kri prelil! In
kako sem ti dozdaj povračeval to
ljubezen ? — Merzel, nehvaležen.

251

celo neobčutljiv sem bil do tebe. Pra¬
vični Bog! moja hudobija je zares
nezapopadljiva, pa še bolj nezapo-
padljiva in neskončna je tvoja oče¬
tovska dobrota do mene. Zato pa
tudi upam v to tvojo dobroto, in te
v svoji revšini zdihovaje prosim, da
mi prizaneseš, odpustiš mojo hudo¬
bijo in se me usmiliš.

Sklep.

Tvoja dobrota mi je že toliko¬
krat prizanesla, o Gospod! Oh! do¬
deli mi še zdaj to gnado, da ven-
der enkrat zapustim vse storjene
pregrehe in jih zdaj in do smerti
resnično obžalujem in se zanje po¬
korim. Sej je moja resnična volja,
moj terdni sklep, od zdaj za naprej
nič več ne grešiti, ker se vsemu
hudemu in vsaki priložnosti v greh
slovesno odpovem. Moj Bog! daj
mi svojo pomoč!

252

V

Oče naš. Cešena si Marija.
Verujem.

Izročenjc Materi Božji in svetnikom.

Zdaj pa se podam k pokoju,
da okrepčam svoje opešane in oslab¬
ljene telesne moči, da premorem
jutre tebi, o Gospod! bolj zvesto
služiti. Daj mi k temu svoj Božji
blagoslov. Ce je morde ta moja
zadnja noč, o naj najdem, Zveličar
moj! v tvojem presvetem sercu večni
mir in pokoj. Amen.

Spomni se, o premila Devica!
nikoli še ni bilo slišati, da bi bil
kdo zapušen, kdor je pod tvoje var¬
stvo pribežal, tvoje pomoči prosil in
tvoji priprošnji se priporočal. S ta¬
kim zaupanjem vnet hitim k tebi,
o devic Devica in Mati, k tebi pri¬
dem; pred teboj jaz grešnik zdi-
hovaje stojim. — Prosim te, o Mati
Besede (Mati Jezusova)! nikar ne

zaverzi mojih besedi, temuč milo jih
poslušaj in usliši. Stoj mi na strani

v vseh mojih potrebah, zdaj in vse¬
lej, zlasti o moji smertni uri, o do¬
brotljiva, o milostljiva, o sladka De- j
vica Marija! Amen. (Sv. Bernard.)

(Pij IX. je dodelil 300 dni odpustka, ko-
likorkrat se ta molitev moli. 1846.)

O vsi svetniki in svetnice Božje,

vi prijatli večnega Očeta! o vse an-
geljske verste! vi vsi zveličani du¬
hovi! prosite za me, da me nocoj
to noč obvaruje Bog vsega hudega.

Cerkvena molitev.

Obiši, prosimo, o Gospod! to
stanovanje in od njega dalječ za¬
podi vse zalezovanja sovražnika (hu¬
dobnega duha); tvoji angelji naj
bivajo v njem, ki naj nas varujejo
v miru; in tvoj blagoslov bodi vse¬
lej nad nami. Po Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in

kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
vekomaj. Amen.

Preblažena Devica Marija! ki
si za Jezusom, svojim Sinom, moje
s naj veči zaupanje in moje pribeža¬
lišč ; ti moj angelj varh! moj pa-
tron, prosite za me to noč in ves
čas mojega življenja, da vsega zlega
na duši in na telesi obvarovan en¬
krat srečno smertno uro dosežem.
Amen.

|

Molitev za žive in iuertve.

O Gospod! blagoslovi vse moje
sorodnike in prijatle, dobrotnike in
nasprotnike! Varuj vso duhovsko
in deželsko gosposko 5 pomagaj ubo¬
gim, jetnikom, žalostnim, popotnim,
bolnim in umirajočim; spreoberni
krivoverce in vse grešnike; raz¬
svetli ajde in nevernike.

O usmiljeni Bog! bodi milost¬
ljiv tudi ubogim dušam v vicah;

255

končaj jim bolečine in pelji vse, za
ktere sem dolžan moliti, kmali, prav
kmali v večni mir in pokoj, v ne¬
beško veselje. Amen.

Poslednjič moli, če ti je mogoče, sv.
roženkranc, če ga še nisi molil; moli tudi:
»Cešena bodi, Kraljica®  v izročenje
Marii Devici, za gnado stanovitnosti.

IV. Mašne molitve.

(Nauk od sv. maše, glej na strani 178.)

Pomen mašnikovih oblačil.

Sv. Tridentinski zbor nas uči, da z
nekervavo daritevjo sv. maše se ponavlja
tista kervava daritev, ktero je Jezus Kri¬
stus na sv. križi opravil za zveličanje ce¬
lega sveta, in ktero je on sam postavil
in zapovedal ponavljati v spomin svojega
terpljenja in svoje smerti. Zato je pa
cerkev po pravici odločila mašniške obla¬
čila, ki nas spominjajo terpljenja in smerti
Jezusa Kristusa.

256

1. Ogl avnica ali nadramnica
(amikt, humerale) pomeni zakrivalo, s kte-
rim so hudobni Judje obraz Kristusov
zakrivali in ga v obraz bili. (Luk. 22, 64.)

2 .  Srajca  (alba) pomeni tisto belo
oblačilo, v ktero je Herod Jezusa ukazal
obleči, in ga je s svojimi dvorniki vred za¬
smehoval, in ga tako Pilatu nazaj poslal.
(Luk. 23, 11.)

3. P a s (cingulum), rokavnica (ma-
nipelj), obramnica (stola) pomenijo vervi
in vezi, s kterimi je bil zvezan Kristus,
ki so ga ko razbojnika po Jeruzalemu
sem ter tje vlačili. (Jan. 18, 12.)

4. Mašni  p 1 a j š pomeni tisti rudeči
plajš, s kterim je bil ogernjen Kristus,
kadar je Pilat vsega raztepenega ljud¬
stvu pokazal. (Jan. 19, 5.)

5.  Plata  (tonzura), duhovska krona,
verh glave vrezana, nas spominja krone
Kristusove, ktero so mu hudobni vojaki
iz ternja spletli in na glavo pritisnili*
(Jan. 19, 2.)

6. Križ  na mašnem plajšu nas
opomni na težki križ, kterega je Kristus
na svojih ramah nesel, na kterem je tudi
umeri. (Mat. 27, 50.)


257

7. Al tar, na kterem se zdaj Kri¬
stus daruje nekervavo nebeškemu Očetu,
nas spominja Kalvarske gore, kjer se je
Jezus Kristus, naš Gospod, kervavo da¬
roval, da bi nas rešil večnega pogu¬
bljenja.

I. S?eta maša.

O kropljenji z blagoslovljeno votlo pred veliko
mašo.

Sled letom.

Pokropi me s hisopom, in očišen bom,

Operi me! in bolj ko sneg obeljen bom.
Usmili Bog se mene ti
Po svoji vel’ki milosti.

Naj čast Očetu, Sinu bo,

In Duhu svetemu tako,

Kot iz začetka, tudi zdaj,

In vselej in na vekomaj! Amen.

Pokropi me s hisopom, in očišen bom,

Operi me! in bolj ko sneg obeljen bom.

Mis. spomin« 17

Velikonočni čas.

Sem vidil v sredi tempeljna
Na desni vodo izhajati; Aleluja!

Do kterih tista je prišla,

Zveličani so bili vsi. Aleluja!

Boga hvalite, dober je,

In večno Njega usmiljenje.

Naj čast Očetu, Sinu bo,

In Duhu svetemu tako,

Kot iz začetka, tudi zdaj,

In vselej in na vekomaj. Amen.

Sem vidil v sredi tempeljna
Na desni vodo izhajati. Aleluja!

Do kterih tista je prišla,

Zveličani so bili vsi, Aleluja!

V. Svojo milost nam skaži, o Gospod!

O. In svojo pomoč nam dodeli.

V. Gospod, usliši mojo molitev,

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

Molimo.

Sveti Gospod, vsegamogočni
Oče, večni Bog, usliši nas, in pošlji
nam svojega angelja z  nebes, '-■*
vse, ki so zbrani v ti hiši, varuje
brani, obvaruje in obiše in zago¬
varja, po Kristusu, Gospodu našem*
Amen.

259

Pridi, sveti Duh, napolni serca
svojih vernih, vžgi v njih ogenj
svoje ljubezni, ti, ki si po različ¬
nosti jezikov vse ljudstva zbral v
edinosti svete vere.

V. Pošlji svetega Duha in vstvar-
jeno bo*,

O. In ti prenoviš podobo zemlje.

Molimo.

O Bog, ki si serca svojih ver¬
nih učil z razsvetljenjem svetega
Duha, dodeli nam, da v ravno tem
Duhu spoznamo, kar je prav, ter
se vedno veselimo Njegovega to¬
lažila. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Pri blagoslovu.

Vsi ponižno zdaj molimo
Ta presveti Zakrament;

Judov jagnje pozabimo,

Ker je novi testament;

Kar ne vid’mo, verjemimo,

Če tud’ ne uči pogled.

17 *

260

Pristop.

V imenu Boga *j* Očeta in j
Sina in -J* svetega Duha. Amen.

Stopiti hočem pred Božji altar;
k Bogu, ki razveseljuje mojo
mladost.

Psalm 41.

Sodi me, o Bog! in razsodi
mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo;
krivičnega in zapeljivega človeka
me reši.

Ker ti, Bog! si moja moč; za¬
kaj si me zavergel in zakaj hodim
žalosten, ko me sovražnik stiska?

Pošlji svojo luč in svojo resnico,;
da me peljete in pripeljete na tvojo
sveto goro, in v tvoje šotorje.

In stopil bom pred Božji altar;
pred Boga, ki razveseljuje mojo
mladost.

261

Hvalil te bom s citrami, o Bog,
moj Bog! Zakaj si žalostna moja
duša in zakaj me motiš?

Zaupaj v Boga; zakaj še ga
bom hvalil; on je pomoč mojega
obličja, in moj Bog.

Čast bodi Očetu, in Sinu in
svetemu Duhu: kakor je bila od
začetka in zdaj in vselej in na ve¬
komaj. Amen.

Stopiti hočem pred Božji altar;
k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost.

Naša pomoč je v f Gospodo¬
vem imenu, ki je vstvaril nebo in
zemljo.

Očitna spoved.

Se spovem Bogu vsegamogoč-
nemu, sveti Marii, vselej Devici,
svetemu Mihaelu arhangelju, svetemu
Janezu Kerstniku, sv. aposteljnoma
Petru in Pavlu, vsem svetnikom, in
tebi, oče, da sem veliko grešil, z
besedo in z djanjem. Kriv sem,

262

kriv sem, silno sem kriv. Zato
prosim sveto Marijo, vselej Devico,
svetega Mihaela arhangelja, svetega
Janeza Kerstnika, sv. aposteljna
Petra in Pavla, vse svetnike in tebe,
oče, molite za me pri Gospodu, na¬
šem Bogu.

Usmili se nas vsegamogočni
Bog, odpusti nam naše grehe, in
nas pripelji v večno življenje. Amen.

Milost, odvezo, odpušenje naših
grehov nam dodeli vsegamogočni
in usmiljeni Gospod. Amen.

V. Gospod, ozri se na nas, in
poživi nas!

O. In tvoje ljudstvo se bo v
tebi veselilo.

V. Svojo milost nam skaži, o
Gospod!

O. In svojo pomoč nam dodeli.

V. Gospod, usliši mojo molitev,

O. In moje vpitje naj pride do
tebe.

263

V.  Gospod z vami,

0. In s tvojim duhom.

(Mašnih gre gori Jc altarju.)  Prosimo
te, o Gospod, zbriši vse naše hu¬
dobije, da bomo vredni s čistim ser¬
cem stopiti v tvoje svetiše. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Mašnih hušne oltar.)  Prosimo te,
Gospod! odpusti nam milostljivo vse
naše pregrehe po zasluženji svet¬
nikov, kterih svetinje so tu, in vseh
tvojih svetnikov.

Začetek.

v

Cešena bodi sveta Trojica in
nerazdeljiva edinost! Hvalimo jo,
ker svoje usmiljenje nam je skazala.

Ps. 8. Gospod, naš Gospod!
kako čudovitno je tvoje ime po vsi
.zemlji J

Čast bodi Očetu i. t. d.

Cešena bodi sv. Trojica i. t. d.

264

K » • •

1 r i j e.

Gospod, usmili se nas! Gospod,
usmili se nas! Gospod, usmili se
nas!

Kriste, usmili se nas! Kriste, usmili r
se nas! Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas! Gospod,
usmili se nas! Gospod, usmili se nas!

Slava.

v #

Čast Bogu na visokem, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te,
povišujemo te, zahvalujemo se ti
zavoljo tvojega velicega usmiljenja.
Bog, nebeški Kralj! Bog, vsega-
mogočni Oče! Gospod edinorojeni
Sin, Jezus Kristus! Gospod! Bog,
Jagnje Božje, Sin Očetov! Ki od-
jemlješ grehe sveta, usmili se nas!
Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi
našo molitev! Ki sediš na desnici
Očetovi, usmili se nas! Ker ti sam

265

si svet, ti sam Gospod, ti sam nar-
vikši, s svetim Duhom, v veliča¬
stvu Boga Očeta. Amen.

Molitve.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
si svojim služabnikom dodelil, da
v pravi veri spoznajo slavo večne
Trojice in v moči veličastva molijo
edinost, prosimo te, obvaruj nas
vselej vseh nasprotnost v terdnosti
te vere.

O Bog, kteri si nam v prečud¬
nem zakramentu spomin svojega
terpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega te¬
lesa in tvoje kervi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo.

Prosimo te, o Gospod ! reši n as
vseh nevarnost dušnih in telesnih,
in na prošnjo blažene in častite
vselej deviške Božje Porodnice, tv o-

| 266

I jih svetih aposteljnov Petra in Pavla,
našega cerkvenega potrona I. in
vseh svetnikov, zlasti I., kterega
god dans obhajamo, dodeli nam mi¬
lostljivo mir in svojo pomoč, da
bodo sovražniki cerkve zaterti, vsi
krivoverci in nejeverci spreober-
njeni, da ti tvoja, cerkev v s  miru
služiti zamore. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki
s teboj živi in kraljuje, v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Berilo.

Iz lista sv. Pavla do Rimljanov. 11, 33—36.

„0 globočina bogastva, mo¬
drosti in znanja Božjega! Kako ne¬
razumljive so njegove sodbe in ne¬
izvedljive njegove pota! Zakaj, kdo
je spoznal misel Gospodovo, ali kdo
je bil njegov svetovavec? Ali kdo
mu je pred kaj dal, da bi se m«

267

povernilo? Zakaj iz njega in po
njem, in v njem je vse; njemu bodi
slava vekomaj! Amen“.

Hvala Bogu!

V. Česen bodi, o Gospod! ki
kraljuješ nad Kerubini in pregledu¬
ješ vse brezdna. — V. Češenbodi,
o Gospod! na višavah neba, in
hvaljen na vekomaj! — Aleluja,
Aleluja! Češen bodi, o Gospod! Ti
Bog naših očetov, in hvaljen na
vekomaj! Aleluja.

(Mašnih moli na sredi altarja.)  Očisti
moje serce in moje ustnice, vsega-
mogočni Bog, ki si očistil z gore¬
čim oglom ustnice preroka Izaija;
ravno tako očisti tudi mene s svo¬
jim milim usmiljenjem, da tvoj sv.
evangeli vredno oznanovati zamo-
rem. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen. —Blagoslovi me, o Gospod!
— Gospod naj bo v mojem serci in
na mojih ustnicah, da njegov evan-

268


geli vredno in spodobno oznanovati
zamorem. Amen.

E y  a n g c 1 i.

Evangeli sv. Matevža v 28. p. 18. — 20. v.

Slava tebi, o Gospod!

„Tisti čas je Jezus svojim učen¬
cem govoril: Dana mi je vsa oblast
v nebesih in na zemlji. Torej poj¬
dite in učite vse narode, in ker-
! šujte jih v imenu Očeta, in Sina,
in svetega Duha. Učite jih spol-
novati vse, karkoli sem vam zapo¬
vedal, in glejte! jaz sem z vami
vse dni do konca sveta“.

Hvala ti bodi, o Kriste!

Vera.

. (Nicejskega zbirališa.)

Verujem v enega Boga, Očeta
vsegamogočnega, Stvarnika nebes
in zemlje, vseh vidnih in nevidnih

269

reči, in v enega Gospoda Jezusa
Kristusa, Sina Božjega, edinoroje-
nega, kteri je rojen iz Očeta od ve¬
komaj, kteri je Bog od Boga, luč
od luči, pravi Bog od pravega Boga,
ki je rojen in ne storjen, kteri je
z Očetom enega bitja, po kteremje
vse vsfvarjeno, kteri je zavoljo nas
ljudi in zavoljo našega zveličanja z
nebes prišel (tukaj se pripogne z desnim
kolenom), in je po sv. Buhu iz Ma¬
rije Device meso na se vzel, m se
včlovečil. Tudi je bil križan za nas
pod Poncijem Pilatom, je terpel in
bil v grob položen. Tretji dan pa
je vstal od smerti po besedah pisem.
Šel je v nebesa. Sedi na des¬
nici Očetovi, in bo spet prišel s
častjo sodit žive in mertve; njego¬
vemu kraljestvu ne bo konca. Ve¬
rujem v svetega Duha, Gospoda in
oživljavca, kteri iz Očeta in Sina
izhaja, kterega z Očetom in Sinom

270

'V

vred in enako molimo in častimo,
kteri je po prerokih govoril. Veru¬
jem eno, sveto, ' katoliško in apo-
stoljsko cerkev. Spoznam en kerst
v odpušenje grehov. Verujem vsta¬
jenje mertvih in prihodnje življenje.
Amen.

Darovanje.

V. Gospod z vami,

O. In s tvojim duhom.

Molimo.

Cešen bodi Bog Oče, in edi-
norojeni Sin Božji, in tudi sveti
Duh! zakaj on nam je usmiljenje
skazal.

(Pri darovanji kruha.)  Sprejmi, 0
sveti Oče, vsegamogočni, večni Bog-
to neomadežano hostijo, ktero j
nevredni tvoj hlapec, tebi svojem«
živemu in pravemu Bogu CP° nias '
nikovih rokah} darujem za svoje

273

(Pri kajenji altarja.j  Gospod! moja
molitev naj pride pred tvoje obličje,
kakor kadilo; povzdigovanje mojih
rok naj ti bo večern^* molitev. Po¬
stavi, o Gospod! stražo mojim ustom,
in vrata na moje ustnice, da moje
serce ne bo govorilo hudobnih be¬
sedi, da bi zagovarjal svoje pre¬
grehe.

{Kadar mašnika kade.)  Gospod, VŽgi
v nas ogenj svoje ljubezni in pla¬
men večne ljubezni. Amen.

{Pri umivanji rok.)  Psalm  25, 6—12.

„Med nedolžnimi umivam svoje roke ;
in obdajam tvoj altar, o Gospod! da
poslušam hvalni glas, in oznanujem
vse tvoje čuda. Gospod! ljubim le¬
poto tvoje hiše, in kraj, kjer pre¬
biva tvoje veličastvo. Ne pogubi s
hudobnimi, o Bog! moje duše, in s
kervoželjnimi mojega življenja; v
njih rokah je krivica, njih desnica
je polna daril. Jaz pa sem hodil

Mis. spomin, 18

v svoji nedolžnosti; reši me, in ^
usmili se me! Moja noga je stala
na ravnem, v zbiralih te bom hvalil,
o Gospod ! u

Čast bodi Očetu i. t. d.

(Mašnih moli na sredi altarja.)  Sprejmi,
o presveta Trojica, ta dar, ki ti ga
darujemo v spomin terpljenja, vsta¬
jenja in vnebohoda našega Gospoda
Jezusa Kristusa, v čast blažene
vselej Device Marije, svetega Ja¬
neza Kerstnika, svetih aposteljnov
Petra in Pavla, in teh in vseh svet¬
nikov, da bo njim v čast, nam P a
v zveličanje, in da prosijo v nebe¬
sih za nas, kterih spomin obha¬
jamo tu na zemlji. Po ravno tem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Mašnih pravi: Orale fratres!  t. jj ; )

Molite, bratje, da bo moja in vaša
daritev dopadljiva Bogu vsegamo-
gočnemu Očetu.

275

Gospod naj sprejme daritev iz
tvojih rok v hvalo in slavo svojega
Imena, pa tudi v prid nam in vsi
svoji sveti cerkvi. Amen.

Tihe molitve.

Prosimo te, o Gospod, naš Bog,
posveti te darove na klicanje tvo¬
jega svetega imena, in po tistih tudi
nas v večno daritev.

Usliši nas, o Bog, naš Zveli¬
čar, in v moči tega Zakramenta ob¬
varuj nas vseh sovražnikov, dušnih
in telesnih, in dodeli nam gnado zdaj
in zveličanje nekdaj.

Prosimo te, o Gospod, dodeli
milostljivo svoji sv. cerkvi edinost
in mir, kar skrivnostno pomenijo da¬
rovani darovi. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

18 *

276

Prcdglasje.

V. Gospod bodi z vami,

O. In s tvojim duhom.

V. Nakviško svoje serca!

O. Pri Bogu jih imamo.

V. Hvalimo Gospoda, svojega
Boga!

O. Spodobi se in prav je.

Zares spodobno in prav je, pri¬
stojno in koristno, da zmirej in po¬
vsod hvalimo tebe, sveti Gospod,
vsegamogočni Oče, večni Bog, ki
si s svojim edinorojenim Sinom in
sv. Duhom en Bog, en Gospod, ne
v posameznosti ene peršone, ampak
v Trojici enega bistva. Kar po tvo¬
jem razodenji verujemo od tvojega
veličastva, to mislimo brez razločka
od tvojega Sina in od svetega Duha j
da molimo v spoznanji pravega in
večnega Boga, v peršonah poseb¬
nost, v bitji edinost, in v veličastvu
enakost; kterega slavijo angelji in

arhangelji, Kerubini in pa Serafini,
ki dan za dnevom ne jenjajo klicati,
in enoglasno pojejo:

Svet, svet, svet, Gospod Bog
Sabaot! Nebo in zemlja ste polne
tvoje slave. Hosana na visokem;
Češen, ki pride v Gospodovem ime¬
nu! Hosana na visokem!

Tiha maša.

Tebe torej, predobrotljivi Oče !
pohlevno prosimo po Jezusu Kri¬
stusu, tvojem Sinu, našem Go spodu,
sprejmi milostljivo in blagoslovi te
ponudbe, te darila, te svete in ne—
omadežane darove, ktere ti daru¬
jemo zlasti za tvojo sveto, katoliško
cerkev, da jo v miru varovati, bra¬
niti, v edinosti ohraniti in vladati
hočeš po vesoljnem svetu, s tvojim
služabnikom našim papežem L,[na¬
šim škofom I., in našim cesarjem
I., in vsemi svojimi vernimi , in

^ w  ^ "

| 278

j spoznovavci katoliške in apostoljske
cerkve.

(Spomin šivih.)  Spomni se, o Go¬
spod! svojih služabnikov in svojih
služabnic I. I. (spomni se tu mašnika,
ki mašuje, in drugih, za ktere si moliti dolžan),

; in vseh pričujočih, kterih vera in
pobožnost ti je znana; za ktere ti
darujemo to hvalno daritev, ali kteri
ti jo sami darujejo, za se in za vse
svoje, v odrešenje svojih duš, v
upanje zveličanja in varnosti svoje,
kteri pošiljajo svoje želje tebi, več¬
nemu, pravemu in živemu Bogu.

Tako zdihujemo v dražbi in spo¬
minu , sosebno častite, vselej De¬
vice Marije, Porodnice našega Boga
in Gospoda Jezusa Kristusa; pa tudi
tvojih svetih aposteljnov in marter-
nikov: Petra in Pavla, Andreja,
Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba,
Filipa, Jerneja, Matevža, Simona in

279

Tadeja; Lina, Kleta, Klemena,
Ksista, Kornelija, Ciprijana, Lav-
rencija, Krisogona; Janeza in Pavla,
Kozma in Damijana, in vseh tvojih
svetnikov; po njihovem zasluženji in
prošnji nam daj, da bomo v zavetji
tvoje pomoči v vsem obvarovani.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Mašnih derši rohe čez darove.)  Pro¬
simo te, torej, o Gospod! vzemi po¬
tolažen ta dar, ki ti ga darujemo
mi in vsa tvoja družina; daj nam
preživeti v tvojem miru svoje dni;
in o trni nas večnega pogubljenja in
prištej nas čedi svojih izvoljenih.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Prosimo te, o Bog, naj bo ta
dar ves posvečen, sprejet, poterjen,
resničen in prijeten, da nam bo v
telo in v kri tvojega preljubeznji-
vega Sina, našega Gospoda Jezusa
Kristusa.

280

Povzdigovanje.

v

( Kadar mašnih poklekne, red :) Moliffl

te, o presveto Jezusovo telo!

(Pri povzdigovanji sv. Rešnjega Telesa):

O Jezus, bodi mi milostljiv! — 0 >
Jezus, usmili se me! — O Jezus,
odpusti mi moje grehe!

(Pri povzdigovanji sv. Rešnje Kervi: Ka¬
dar mašnih poMelcne: j  Molim te, o pre¬
sveta Jezusova Kri!

(Potem:)  O presveta Rešnja Kri,
operi vse moje grehe! — O pre¬
draga Kri, poplačaj moje zaslužene
kazni! — O milostna Kri, sprosi mi
pri nebeškem Očetu gnado in milost!

Po povzdigovanji.

Po tem povelji, o Gospod, ob- ‘
hajamo mi, tvoji služabniki, pa tudi
tebi posvečeno ljudstvo spomin to¬
liko posvečljivega terpljenja tega
tvojega Sina, Kristusa Gospoda na¬
šega, pa tudi njegovega vstajenja

2S1

in častitljivega vnebohoda; ter da¬
rujemo tvojemu prečudnemu veliča¬
stvu od tvojih darov in daril čisti
dar, sveti dar, neomadežani dar,
sveti kruh večnega življenja in ke¬
lih vednega zveličanja.

Ozri se na te dari s potolaže¬
nim in milostljivim obličjem, ter
sprejmi jih, kakor si sprejel da¬
rove svojega pravičnega služabnika
Abeljha, in daritev našega očaka
Abrahama, in kar ti je daroval tvoj
viši duhoven Melkidezek , sveto da¬
ritev, neomadežano hostijo.

(Mašnih se prikloni.)  Ponižno te
prosimo, vsegamogočni Bog! ukaži
svojemu Angelju, prinesti na rokah
te dari na tvoj visoki altar, pred
tvoje Božje veličastvo; da vsi, ki
bomo, deležni tega altarja, prejeli
presveto Telo in Kri tvojega Sina^
z vsem nebeškim blagoslovom in

282


gnado napolnjeni bomo. Po ravno
tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

('Spomin mertvih.')  Spomni se, O Go-
spod! svojih služabnikov in služab¬
nic I. I. (tu se spomni mertvih, za ktere ,
posebno moliti hočeš), ki so šli pred nami
z znamenjem svete vere, in počivajo
v mirnem spanji.

Tem, o Gospod! in vsein v
Kristusu počivajočim dodeli, te pro¬
simo, kraj počivanja, luči in miru.
Po ravno tem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

( Udari se na persi in reci: ) Tudinam
grešnikom svojim služabnikom, v
tvoje veliko usmiljenje zaupajočim,
daj delež in drušino s tvojimi sve¬
timi aposteljni in mučenci: z Jane¬
zom, Stefanom, Matijem , Barna¬
bom, Ignacijem, Aleksandrom, Mar¬
celi no m, Petrom; s Felicito, t* er '
petvo, Agato, Lucijo, Nežo, Ceci¬
lijo, Anastazijo in z vsemi tvo-

283

jimi svetniki; v njihovo družino nas
vzemi, ne po našem zasluženji, am¬
pak po svoji prizanesljivosti. Po
Kristusu, Gospodu našem. Po kte-
rem, o Gospod! zmirej vse te da¬
rove stvariš, posvečuješ, živiš, bla¬
gosloviš in jih nam deliš. Po njem,
z njim in v njem je tebi, Bog vse-
gamogočni Oče, v edinosti svetega
Duha, vsa čast in slava od veko¬
maj do vekomaj.

O. Amen.

Gospodova molitev.

Molimo.  Z zveličansko zapo¬
vedjo opominjani in z Božjim naukom
podučeni si upamo reči:

Oče naš, kteri si v nebesih.
Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k
nam tvoje kraljestvo. Zgodi se
tvoja volja, kakor v nebesih, tako
na zemlji. Daj nam dans naš vsak-

284

danji kruh. In nam odpusti naše
dolge, kakor tudi mi odpušamo svo¬
jim dolžnikom. In nas ne vpelji v
skušnjavo.

V. Temuč reši nas od hudega.

O. Amen.

Reši nas, o Gospod, te pro¬
simo vsih zlegov, pretečenih, pri¬
čujočih in prihodnjih, in na prošnjo
blažene in častite, vselej Device in
Božje Porodnice, Marije, svojih sve¬
tih aposteljnov Petra in Pavla, in
Andreja, in vseh svetnikov, daj mi¬
lostljivo, Gospod, mir v naših dne¬
vih, da bomo s pomočjo tvoje mi¬
losti podpirani, zmirej brez greha
in obvarovani vse ‘zmote.

('Pri rasdeljenji sv. Hostije.')  Po raVOO
tem Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, Sinu tvojem, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj-

285

O. Amen.

V. Mir Gospodov naj bo vedno
z vami,

0. In s tvojim duhom.

(Mašnih spusti Jcoščiksvete Hostije v lcelih.')

To /mešanje in posvečenje Telesa
in Kervi našega Gospoda Jezusa
Kristusa bodi v večno življenje nam,
ki jo prejmemo. Amen.

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ, daj nam mir!

Pred obhajilom.

O Gospod Jezus Kristus, ki si
rekel svojim aposteljnom: Mir vam
zapustim, svoj mir vam dam, ne glej
mojih pregreh, ampak vero svoje
cerkve, in po svoji volji ji do-

286

deli mir in edinost. Kteri živiš
in kraljuješ Bog 1  od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

(Pri veliki maši se zdaj daje kušljej miru,

rekoč:')  Mir bodi s teboj! — In s
tvojim duhom.

Gospod Jezus Kristus, Sin ži¬
vega Boga, ki si po volji Očetovi,
s pomočjo svetega Duha, s svojo
smertjo svetu življenje dodelil; reši
me s tem svojim presvetim Tele¬
som in s svojo Kervijo vseh mojih
pregreh in vsega zlega; dodeli, da
vedno tvoje zpovedi spolnujem in
se nikoli ne ločim od tebe, kteri z
ravno tem Bogom Očetom in s sve¬
tim Duhom živiš in kraljuješ, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Vživanje tvojega Telesa, Go¬
spod Jezus Kristus, kterega se jaz
nevredni prejeti prederznem, naj ne
bo meni v sodbo in pogubo, ampak
po tvoji dobroti naj mi bo v brambo

287

in zdravje dušno in telesno; ki ži¬
viš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

('Mašnih vzame sv. Hostijo v roke.  ) Kruh
nebeški bom prejel in klical bom
Gospodovo ime.

Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja duša.

(Trikrat.}

Sveto obhajilo.

(Pri zavšivanji sv. Hostije.')  Telo na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa
ohrani mojo dušo v večno življenje.
Amen.

Kaj bom povernil Gospodu za
vse, kar mi je dal? Kelih zveli¬
čavni bom vzel, in klical bom v
Gospodovo ime. Njegovo hvalo ozna-
nujoč bom klical Gospoda, in opro-
sten bom svojih sovražnikov.

288

(Pri savživcmji sv. rešnje Kervi.~)  Kri

našega Gospoda Jezusa Kristusa
ohrani mojo dušo v večno življenje.
Amen.

Kar smo z ustmi sprejeli, o
Gospod! naj bo zavžito s čistim
sercem, in ta časni dar naj nam bo
v večno zdravilo.

Tvoje Telo, o Gospod! ktero
sem zavžii, in tvoja Kri, ktero
sem pil, naj se sklene z mojo dušo, in
prosim te, da ne bo nič pregrešnega
madeža v meni, ki sem pokrepčan s
čistimi in svetimi zakramenti. Kteri
živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Fo sv. Obhajilu.

v ,

Častimo nebeškega Boga , m
hvalimo ga pred obličjem vseh ži¬
vih, ker svojo milost nam je skazal-

V. Gospod bodi z vami,

O. In s tvojim duhom.

280

Poslednje molitve.

Gospod naš Bog, daj, da pre¬
jemanje tega Zakramenta in spo¬
znanje večno svete Trojice in neraz¬
deljive edinosti nam bo v dušno in
telesno pomoč.

Prosimo te, o Gospod! napolni
nas z večnim vživanjem samega
sebe, ki časno vživamo tvoje Telo
in tvojo Kri.

Prosimo te, o Gospod! naj nas
dar tega Božjega Zakramenta očisti
in obvaruje na prošnjo blažene, vse¬
lej Device, Božje Porodnice Marije,
tvojih sv. aposteljnov Petra in Pavla,
našega cerkvenega patrona I. in
vseh svetnikov; naj nas očisti tudi
slabih nagnjenj in vseh nasprot-
nost obvaruje. Po ravno tem Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Mia, epom. J 9

290

(Pred blagoslovom.')  Sveta Trojica!
naj ti dopade opravilo moje službe;
prosim te, naj ti bo prijetna dari¬
tev, ktero sem jaz nevredni pred
obličjem tvojega Božjega veličastva
opravil; zame pa, in za vse, ki sem
jo opravil, naj bo po tvoji milosti
dar sprave. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

(Pri blagoslovu.)  Blagoslovi me vse-
gamogočni Bog Oče, Sin in sveti
Duh. Amen.

Poslednji evangeli.

Začetek evangelija sv. Janeza 1,1  — 15-

„V začetku je bila Beseda, in
Beseda je bila pri Bogu, in Bog
je bila Beseda. Ta je bila v za*
četku pri Bogu. Vse je po nji
storjeno, in brez nje ni nič storje¬
nega, kar je storjenega. V nji j e

291

bilo življenje, in življenje je bilo
luč ljudi. In luč v temi sveti, in
tema je ni zapopadla. Bil je človek
poslan od Boga, kteremu je bilo
ime Janez. Ta je prišel v pri¬
čevanje, da je pričeval od luči, da
bi vsi verovali po njem. On ni bil
luč, ampak da bi pričeval od luči.
Bila je prava luč, ktera razsvetli
vsacega človeka, kteri pride na ta
svet. Na svetu je bil, in svet je
po njem storjen, in svet ga ni spo¬
znal. V svojo lastino je prišel,
in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor
pa jih ga je sprejelo, jim je dal
oblast Božjim otrokom biti; njim,
kteri verujejo v njegovo ime; kteri
niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne
iz volje moža, ampak iz Boga ro¬
jeni. In Beseda je meso postala
(tukaj se z desnim kolenom pripogne), in je
med nami prebivala (in smo vidili
njegovo čast, kakor čast Edinoro-

19 *

292

jenega od Očeta), polna milosti in
resnice^.

O. Hvala Bogu.

Pri blagoslova.

Povikšujmo Očeta, Sina
Pojmo vsi veseli zdaj;

Hvalna pesem naj ne mine,

Moč, češenje vekomaj;

Hvala tudi, čast edina
Duhu svetemu vselej!

Pred blagoslovom se tndi poje:

častimo te — Živi kruh angelski!

O pravi človek skup, — Ino Bog nebeški!
Sveto, sveto, sveto! — Čez vse sveto!

Jezusa Rešnje Telo! — V svetemu Zakramentu.

Po blagoslova.

Nikdar nas ne zapusti, — O Jezus vse sladkosti!
Sosebno na zadnji čas, — Bodi Jezus ti pri nas!
Častito vsak čas bodi — To sladko ime Jezus!
Ino ime Marija!


II. Sveta maša.

Molite? pred s?, mašo.

Preljubi Jezus, moj Zveličar in
moj Odrešenik! ti si iz neskončne
ljubezni do nas daritev sv. maše
postavil, da imamo vedni spomin
tiste tvoje naj svetejši daritve,
ktero si na sv. križi za nas opra¬
vil; zraven tega pa tudi pripomo¬
ček, da se zamoremo vdeleževati
zasluženja te tvoje presvete da¬
ritve. Jaz hočem zdaj z vso le
mogočo pobožnostjo biti pri ti
sveti daritvi, ter jo hočem darovati
presveti Trojici v čast in hvalo, v
spomin in počešenje tvojega brit-
kega terpljenja in tvoje grenke
smerti, v zahvalo za vse meni in

294

vsem ljudem podeljene gnade in
dobrote, v zadostenje za vse svoje
pregrehe; v prošnjo za vse gnade,
ki so k zveličanju moje duše po¬
trebne in koristne, v tolažbo in po¬
moč vsem živim in mertvim, zlasti
pa prosim še za to .... in to ....
gnado. Dodeli mi gnado pri ti sveti
daritvi tako pričujočemu biti, da bom
dosegel namen, zavoljo kterega si
sveto mašo postavil.

O preblažena Devica in Mati
Božja Marija! ki si na Kalvarski
gori pod križem stala, kadar je bil
moj Odrešenik za zveličanje sveta
na njem darovan; prosi za me, da
bom s spodobno ponižnostjo, v čast
Božjo in v svoje večno zveličanje
pri ti presveti daritvi, kjer se Je¬
zus, tvoj Božji Sin, vnovič, pa ne-
kervavo svojemu nebeškemu Očetu
daruje.

‘■'0,3 J

Molitve pri sv. maši,

ki nam pred oči stavijo terpljenje ino smert
Gospoda našega Jerasa Kristusa.

Pristop.

Mašnih gre h oltarju.  — Kristus gre s
svojimi učenci na Oljsko goro.

Predobrotljivi Jezus! iz ljubezni
do mene si prostovoljno šel na Oljsko
goro, ter si tam svoje britko sveto
terpljenje začel. Žalosten si bil do
smerti iz ljubezni do mene. Oh!
odpusti mi grehe, ki so bili vzrok
tvoje žalosti, tvojega britkega ter-
pljenja. Iz serca jih obžalujem, ker
sem ž njimi tebe, naj veči, vse ljubezni
vredno dobroto in lepoto razžalil.

Mašnih moli pred oltarjem priklonjen.  —
Kristus moli na Oljski gori in kervav pot poti.

Trikrat, o Jezus! si molil na
Oljski gori k svojemu nebeškemu

Očetu. Popolnoma si se bil vdal
njegovi sv. volji. Kervavi pot si
potil v omivanje mojih grehov. Ne¬
beški Oče pošlje angelja, te tolažit
in okrepčat. Ljubeznjivi Jezus! daj
mi gnado, da se tudi jaz popolnoma
vdam tvoji presveti volji, in da serčno
obžalujem vse svoje pregrehe! Naj ne
bo tvoja prelita kri nad menoj zgub¬
ljena. Pošlji mi svojega sv. an¬
gelja z nebes, da me v moji žalo¬
sti tolaži in v vseh skušnjavah
okrepčuje.

Mašnih hušne altar; gre na desno stran
in moli. — Kristus je s hušljejem izdan, vjet
in zvezan in h Anu peljan.

r - ■ .

Iz ljubezni do mene, o Jezus!
si se prostovoljno dal s kušljejem
izdati, vjeti in neusmiljeno zvezati,
in potem k hudobnemu Anu peljati.
Zavoljo vseh bolečin in zasramovanj,
ktere si na tem potu z naj veči
poterpežljivostjo preterpel, te prosim

297

za gnado, da to malo, kar mi je
terpeti, iz ljubezni do tebe rad ter-
pim in poterpežljivo prenašam.

Mašnih gre na sredo altarja in moli:
„Kirije elejson 11 .  — Kristusa peljejo h
Kajfu, Peter ga zataji, Judje ga zasramujejo
in zaničujejo.

Preljubi moj Jezus! Pripustil si,
da so te k velikemu duhovnu Kajfu
peljali*, tam te je Peter trikrat za¬
tajil; tam so te Judje vso noč ne¬
usmiljeno zasramovali, zaničevali in
s pestmi bili. Prosim te, nikoli ne
dopušaj, da bi te tudi jaz z besedo
ali z djanjem kdaj zatajil. Vterdi
me v pravi veri do konca mojega
življenja. Dodeli mi milostljivo, da
sveto vero vselej, očitno, brez strahu
spoznam in po nji živim. Varuj
me, da te nikoli z nobenim grehom
ne zatajim in ne žalim.

298

Mašnih se oberne h ljudstvu rekoč: Go¬
spod z vami!  — Kristus se oberne k Petru,
ter ga nagne k pokori.

O veliko večkrat, kakor Peter,
sem te jaz razžalil, o moj Jezus!
Ok, oberni tudi v me tiste svoje
milostljive od, s kterimi si Petra
pogledal, in dodeli mi gnado, da
tudi jaz ž njim vred svoje grehe
obžalujem ter te nikoli več ne žalim.

Mašnih gre spet na desno in moli. Kri¬
stusa k Pilatu peljajo in ga tožijo.

Prišel bo čas, o Jezus! ko se
bom mogel prikazati pred tvoj sodnji
stol, ter bom mogel dajati odgovor
od vsega svojega življenja. Hu¬
dobni duhovi me bodo ojstro tožili.
— Preljubi moj Jezus! po tistih
bolečinah, ktere si prestal, kadar so
te k Pilatu peljali in krivo tožili,
te prosim, dodeli mi gnado, tako
živeti, da bom kdaj v tebi zagledal
milega, ne pa ojstrega Sodnika, da
se tožbe hudobnih duhov ne bom bal.

299

Mašnih gre na sredo altarja in moli;
potem na levo in bere sv. evangeli.  — Pilat
pošlje Kristusa h Herodu, hi ga zasmehuje in
zaničuje.

O Jezus! od sodnika do sod¬
nika te vodijo. Ko neumneža te za¬
ničujejo z belim oblačilom. Pri vsem
tem zaničevanji molčiš in terpiš.
Ali ne bom tudi jaz iz ljubezni do
tebe kaj malega tiho in poterpež-
ljivo prenašal? To želim, to hočem,
o Jezus ! s tvojo gnado zdaj in ves
čas svojega življenja. Ze danes,
zlasti, če se mi bo kaj nasprotnega
primerilo, hočem vse tiho in poter-
pežljivo iz ljubezni do tebe prenesti.

Mašnih gre spet na sredo oltarja, se
oberne h ljudstvu, rehoč: Gospod z vami!  —
Herod pošlje Kristusa nazaj h Pilatu; tukaj
ga krivo tožijo in zasramujejo.

Zahvalim se ti, o moj preljubi
Jezus! za vse stopinje, ktere si v
svojem britkem terpljenji za me sto¬
ril. Zahvalim se ti za poterpežlji-

300

vost, ktero si kazal pri tolikih kri¬
vih tožbah; zlasti kadar so za Ba¬
raba prosili in tebe pogubili. Oh,
ne pripušaj, da bi kdaj kakošno stvar
bolj ljubil, kakor tebe ; zakaj ti edini
zaslužiš^ ljubljen biti.

Darovanje.

Mašnih odkrije kelih in daruje kruh in
vino. Kristus je oblačil oropan, k stebru pri¬
vezan in neusmiljeno bičan.

Kristus Jezus! zavoljo tistih
neštevilnih kapelj tvoje sv. kervi,
ki je tekla pri neusmiljenem bičanji
tvojega naj svetejšega telesa, te
prosim, nikar ne dopušaj, da bi
svoje telo kdaj oskrunil z gerdo,
nesramno nečistostjo, ki je bila po¬
glavitni vzrok tvojega bičanja. Da¬
rujem ti svoje telo popolnoma tebi
v službo. Nikoli nočem nobenega
uda svojega telesa oberniti v tvoje
razžaljenje. Raji hočem umreti, ka¬
kor s svojimi očmi, s svojim jezi-

301

kom, s svojimi ušesi, s svojim te¬
lesom ali s svojo dušo zoper to
angeljsko čednost, sveto čistost, se
kaj pregrešiti. K temu, o Jezus,
mi daj svojo gnado! Odverni pa
tudi od mene šibo svoje jeze, ktero
sem zaslužil s svojimi grehi, zlasti
s svojim telesom.

Mašnih kelih pokrije.  — Kristusa s ter-
njem kronajo.

Jezus Kristus! po strašnih bo¬
lečinah, ktere si prestal, kadar so
tvojo sveto glavo s ternjem kronali,
te prosim, prebodi moje meso s svo¬
jim svetim strahom, in dodeli mi
gnado, da sebe vedno zatajujem in
da bom tako vreden spoznan, kdaj
v nebesih s krono veličastva od
tebe kronan biti.

Mašnih umiva roke.  — Kristus je nedol¬
žen spoznan , kadar je Kitat umival si roke.

O Jezus! ti si res ves nedol¬
žen 5 oh! jaz, jaz pa sem kriv. Jaz

302

sem grešil. Jaz zaslužim terpljeaje
in bolečine, ktere si ti terpeti bolel.
Ob, naj bora vender deležen zaslu-
ženja tvojega nedolžnega terpljenja!
Operi me bolj in bolj mojib pregreh!
Očisti me vse hudobije, ker vem,
da nič nečistega v nebesa ne more.

Mašnih se h ljudem oherne in reče: Mo¬
lite bratje!  — Kristus je pred ljudstvo po¬
stavljen s besedo: Glej, človeh!

Nebeški Oče! poglej svojega
Sina, ki se je iz ljubezni do mene
včlovečil. Glej njegovo s ternjem
kronano glavo! Glej njegovo s pljunki
omadežano in z udarci razbito obličje!
Glej njegovo, vse raztepeno, vse
ranjeno telo ! Glej! vse to je iz lju¬
bezni do mene prestal. Zavoljo
tega imej usmiljenje z menoj, o pre-
dobrotljivi Oče! In ti, o Jezus! bodi
mi milostljiv; zlasti takrat, kadar
bom postavljen pred tvoj sodnji stol
in bom odgovor dajal od vsega svo¬
jega življenja. Takrat se spomni

303

moje sedanje prošnje in vsega, kar
si za me preterpel, in nikar me ne
zaverzi spred svojega obličja.

Mašnih moli predglasje.  — Kristus ne¬
dolžen, je h smerti obsojen.

Neskončna zahvala naj ti bo, o
Jezus! ker si sodbo toliko zanič¬
ljive smerti za me rado voljno sli¬
šati hotel, akoravno si ves nedol¬
žen bil’ Oh, dodeli mi gnado , da
svoje življenje zdaj tako začnem in
tudi tako sklenem, da ne bom kdaj
slišati mogel sodbe večnega po¬
gubljenja zavoljo svojih grehov.
Kadar boš prišel sodit, oh, nikar
me ne zaverzi! Takrat me prištej
tistim, ktere boš z veselimi bese¬
dami poklical v večno veselje!

3Iašnik tiho moli.  — Kristus nese tiho
tešiti hriš na Kalvarijo.

O preljubi moj Jezus! ti si re-

304

sam sebe zatajuje, svoj križ zadene
in hodi za menoj l u  Vidim, kako si
ti svoj težki križ zadel in nesel na
Kalvarsko goro v neizrečeno veli¬
kih bolečinah, med zaničevanjem
brez vse pritožbe , z naj veči lju¬
beznijo in poterpežljivostjo. Pre¬
ljubi Zveličar! Terdno sklenem,
moja resnična volja je, da grem za
teboj. Zato radovoljno prevzamem
tisti križ, kterega si mi ti naložil,
ali mi ga boš še naložil; nositi
ga hočem, dokler bo tebi dopadljivo,
pa brez toževanja, brez godernjanja.
Iz ljubezni do tebe in zedinjen s
teboj v tistih bolečinah, ktere si
terpel, kadar si težki križ nesel,
hočem vse rad poterpeti. Le s svojo
gnado me podpiraj, zakaj moj duh
je sicer pripravljen in voljan, ali
moje meso je slabo. Sam iz sebe
ne premorem nič. V tebi pa za-
^morem in premorem vse. O terpeči
jtfgzus! bodi mi milostljiv; usro ; b

305

pa tudi vseh, za ktere sem dolžan
moliti in za ktere sem moliti oblju¬
bil. Dodeli meni in vsem gnado
pobožnega življenja in srečne smerti.

Mašnih spreminja hruh in vino v Jezu¬
sovo telo in hri.  — Kristusa na hriž pribijajo.

O preljubeznjivi moj Jezus ! po
tistih neznanih bolečinah, ktere si ta¬
krat preterpel, ko so ti na Kalvar-
ski gori tergali oblačila s tvojega
ranjenega telesa, ko so tvoje svete
roke in noge pribijali z velikimi
žeblji na križ, in zavoljo takrat pre¬
lite drage kervi, te prosim: odpu¬
sti mi vse grehe, ktere sem kdaj
storil s svojimi rokami ali svojimi
nbgami. In dodeli mi gnado, da
zanaprej svoje roke in svoje noge
le v tvojo službo obračam.

Povzdigovanje.

Mašnih povzdigne sv. Kri.  — Kristus je
na Jcriši povzdignjen.

Jezus Kristus, verujem v te!

Miz. spomin, 20

306

Jezus Kristus, upam v te! Jezus
Kristus, ljubim te čez vse. Ti sam
si tukaj pričujoč, ki si se ua križi
iz ljubezni do mene dal povzdigniti
in se pokazal ljudstvu. Molim te
v ponižnosti svojega serca, moj
Bog in moj Gospod! Bodi milost¬
ljiv meni, ubozemu grešisiku!

Mašnih povzdigne sv. Kri.  — Kristus toči
na križi svojo sv. Kri.

Jezus Kristus, verujem v te!
Jezus Kristus, upam v te! Jezus
Kristus, ljubim te čez vse! Tvoja
sveta Kri je tukaj pričujoča, ktero
si nekdaj za me na križi prelil*
Molim te in te prosim, naj ne teče
zastonj za me, moj Bog in moj
Gospod! Bodi milostljiv meni, ubo¬
zemu grešniku!

Mašnih moli po povzdigovanji.  — Kristus
visi tri ure na križi.

Tri ure, o Jezus! si visel na
križi v neznanih bolečinah, v straš-

307

nem terpljenji. Oh, to so bile
strašne ure! Tri ure si bil v smert-
nih težavah! Oh, usmili se me v
vseh bolečinah, ktere bom še terpeti
mogel, zlasti takrat, kadar bom v
smertnih težavah. Ne pušaj v po¬
gubljenje moje duše, za ktero si
mogel toliko terpeti. Stoj na strani
s svojo gnado vsem tistim, ki so
zdaj v smertnih brhkostih. Usmili
se vseh vernih duš v vicah j zlasti
pa te ... in te .. . Daj jim večni
mir ; meni pa gnado, da tako živim,
da kdaj srečno umerjem, in pridem
v večni mir in pokoj. Amen.

Mašnih moli: O če na š.  — Kristus se¬
demkrat spregovori na križi.

Iz ljubezni do tebe, o Jezus!
ki si na križi za svoje sovražnike
prosil, odpustim vsem tistim, ki so
me kdaj razžalili. — Daj mi, kakor
spokornemu razbojniku gnado spo-
korjenja in vzemi tudi mene v sveti

20*

n

308

raj. — Želim in hrepenim živeti in
umreti pod varstvom Marije, ktero
si tudi meni dal v ljubeznjivo Ma¬
ter, kakor sv. Janezu pod križem.
— Zavoljo tvojega prebritkega za-
pušenja na križi te prosim, ne za¬
pusti me v moji zadnji uri. — Za¬
voljo tvoje velike žeje te prosim,
dodeli mi serčno hrepenenje, tebi
zvesto služiti, vse iz ljubezni do
tebe storiti in voljno poterpeti. —
Želim vse spolniti, karti, o Jezus!
tirjaš od mene in sicer tako, kakor
si ti dopolnil voljo svojega nebe¬
škega Očeta. — Ze zdaj, kar bom
želel v zadnji uri, zdihnem po tvo¬
jem zgledu: „Oče, v tvoje roke iz¬
ročim svojo dušo! u

Mašnih razdeli sv. Hostijo.  — Kristus
umerje.

Kako velika je tvoja ljubezen
do mene, o Jezus! Umerješ na križi
iz gole ljubezni do mene! Priserčno

te zato hvalim. Pa prosim te, daj
mi gnado, da dalje le iz ljubezni
do tebe živim, terpim in umerjem.
Amen.

Masnih se terha na persi, rekoč: Jag¬
nje  B o s j e.  — Veliko se jih je spreobernilo
pri Jezusovi smerti.  — Kristus si dopusti od¬
preti svojo sv. stran.

O Jezus, Bog mojega serca!
po tvoji sveti kervi in vodi, ktera
je po tvoji smerti iz tvoje svete
rane tekla, te prosim: vsega me
spreoberni. Operi in očisti moje
serce vseh mojih grehov, in daj mi
ponižno, skesano, poterto, tebi do¬
padljivo serce! Zato se udarjam na
svoje grešno serce in rečem poln
kesanja in poln zaupanja: Jagnje
Božje! ki grehe sveta odjem-
Iješ, usmili se mene . . . usmili
se me!

310

Obhajilo.

Mašnih se obhaja.  — Kristus je pokopan.

Preljubi moj Jezus! ki si pri¬
pustil, da so po tvoji smerti tvoje
presveto telo sneli s križa, ga ma¬
zilili, v čisto tančico zavili in v
nov grob položili; o kako srečen
bi bil, ko bi te z mašnikom vred
zavžiti smel! Pa nisem vreden, da
greš pod mojo streho. Vender pa
hrepenim po tebi, o moj Jezus ! Ve¬
rujem v tebe, o moj Jezus! Upam
v tebe, o moj Jezus! Iz serca te
ljubim, o Jezus, moja križana lju¬
bezen ! In kdaj bo prišla tista srečna
ura, da se boš ponižal k meni priti?
Prosim te ponižno, očisti moje serce
vsega, kar ti ne dopade; zakaj vse
to obžalujem iz ljubezni do tebe.
Pripravi si v mojem sercu svojemu
veličastvu spodobno stanovanje! Po¬
deli , da te vselej z vso mogočo
spodobnostjo in spoštljivostjo prej-

311

mera! Ne pripusti, da bi ne prejel
te svete popotnice, ko se bom s
tega sveta ločil.

Mašnih moli na desni strani, gre na sredo ,
pozdravi ljudstvo, in spet moli zadnje molitve.
— Kristus vstane od smerti, se prihaže svojim
učencem in ostane štirdeset dni pri njih.

Častitljivo vstaneš od smerti, o
Jezus! se prikažeš svoji ljubeznjivi
Materi, svojim aposteljnom, svojim
učencem 5 še štirdeset dni ostaneš
pri njih, jih tolažiš in učiš. Pro¬
sim te, ostani pri meni s svojo to¬
lažbo, s svojim naukom in s svojo
gnado do konca mojega življenja.
Dodeli mi gnado, da tako živim,
da enkrat častitljivo vstanem od
smerti, in te s tvojo presveto Ma¬
terjo in z vsemi svetniki vred v ne¬
besih vso večnost gledam. Amen.

Mašnih blagoslovi ljudstvo in moli zadnji
evangeli.  — Kristus gre v nebo in pošlje sv.
Duha.

812

Zavoljo svojega prečudnega vne¬
bohoda, o Jezus! se me usmili. Daj
mi že zdaj svoj sveti blagoslov!
Blagoslovi vse moje misli, besede
in djanja, vse moje stopinje in ne¬
hanja. Blagoslovi moje življenje in
mojo smert!

S poslanim sv. Duhom, o Je¬
zus! se tudi mene usmili, ter tudi
meni dodeli darove svojega sv. Duha!
In ti, sveti Duh, usmili se me in
vedno ostani pri meni! Danes me
krepčaj v vseh skušnjavah; uči in
vodi me v vseh nevarnostih; vne¬
maj me k Božji službi, moje serce
vžgi z ljubeznijo do Boga, da da¬
nes in vselej iz ljubezni do Boga
vse hudo opustim in le dobro sto¬
rim, da vse težave poterpežljivo po-
terpim in poslednjič tje pridem, kjer
te bom z Očetom in Sinom večno
ljubil in hvalil. Amen.

313

Po s?, maši.

Sprejmi, o nebeški Ode! to naj
svetejši daritev sv. maše v zedi¬
njenje s tisto daritevjo, ktero je tvoj
ljubeznjivi Sin, moj Odrešenik Jezus
Kristus, na altarji svetega križa za
zveličanje vsega sveta nekdaj opra¬
vil. Odpusti mi vse, karkoli bi se
bil kdaj pregrešil pri sv. maši, in
dodeli mi vse tiste gnade, ktere
obilno deliš njim, ki so pobožno pri
ti sveti daritvi.

O Jezus! zavoljo neskončnega
zasluženja tvoje svete daritve na
križi, te ponižno prosim za tvojo
gnado v življenji in v smerti. Vse,
karkoli bom danes mislil in želel,
govoril in storil, terpel, in opustil,
vse naj bo tebi v čast, vse iz lju¬
bezni do tebe!

v

Čast bodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu; kakor je bila od začetka

314

in zdaj in vselej in na vekomaj.
Amen.

Po tvojih rokah, o preblažena
Devica in Božja porodnica Marija!
darujem presveti Trojici to sveto
mašo in vse svete maše, ktere se
danes po vsem svetu opravljajo. In
zato mi zadobi pri Bogu gnado,
da obračam svoje življenje le v
Božjo čast in v zveličanje svoje
duše.

Vsi svetniki Božji! prosite za
me, da se varujem vsega greha in
v gnadi Božji živim in umerjem-
Amen.

III. Sveta maša.

§p@!©tj® RDitHI®

(Sikst IV. je za sveto maso in duhovne molity®
na ta praznik dodelil tiste odpustike, kakor v prazn'
sv. rešnjega Telesa.)

a

315

Pristop.

Pridite in poslušajte, vsi, ki se
Boga bojite; ter bom pripovedoval,
kako velike reči je storil Gospod
moji duši. — Hvali moja duša Go¬
spoda, in vse, kar je v meni, nje-
govo v  sveto ime. (Ps. 102.)

Čast bodi i. t. d.

Molitev.  — O Bog, ki si po
neomadežanem spočetji Device svo¬
jemu Sinu vredno prebivališe pri¬
pravil ; dodeli nam na njeno prošnjo,
da tebi, ki si jo vsega madeža ob¬
varoval, zvesto svoje serce in svoje
telo čisto ohranimo. Po ravno tem
Gospodu našem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Branje.

„Gospod me je imel v začetku
svojih potov, preden je kaj storil

316

od začetka. Od vekomaj sem po¬
stavljena , in od nekdaj, preden je
bila zemlja. Ni še bilo breznov in
jaz sem bila že spočeta; tudi stu¬
denci voda še niso izvirali; tudi
gore s svojo silno težo še niso stale;
preden so bili hribi, sem se jaz
rodila; ni še bil naredil zemlje, ne
rek, ne tečajev okrogle zemlje. Ko
je nebesa narejal, sem bila zraven;
ko je s stanovitno postavo, in z
okrogom ograjal brezne ; ko je zgo-
| rej vterdoval hlipiše in voda stu-
j dence tehtal; ko je okoli morja meje
postavljal, in vodam dajal postavo,
da naj ne prestopajo svojih bregov;
ko je zemlji dno pokladal: sem pri
njem bila, in vse z njim ravnala,
in sem se veselila vsaki dan, in
sem ves čas pred njim igrala; sem
si igrala na okrogli zemlji, in moje
veselje je, bivati s človeškimi otroci.
Zdaj tedej, otroci! poslušajte m e j
Blagor jim, kteri ohranijo moje pota*

317

Poslušajte nauk, in bodite modri,
in nikar ga ne zametujte! Blagor
človeku, kteri me posluša, in čuje
pri mojih vratih vsaki dan, in na
me streže pri podbojih mojih dur.
Kdor mene najde, najde življenje,
in prejme zveličanje od Gospoda 44 .
(Preg. 8, 22 —35.)

„Modrost si je hišo sozidala,
in je sedem stebrov izsekala 44 . (Pr.
9, 1.) „Narviši posvečuje svoje
prebivališe. Bog je v njegovi sredi,
ne bo se premaknilo 44 . (Ps. 45, 5.
6.3  Aleluja, aleluja! — Cešena si
Marija, gnade polna, Gospod je s
teboj! Aleluja.

E v a n g e I i.

Tisti čas je bil angelj Gabriel
od Boga poslan v mesto Galileje,
ki mu je ime Nazaret, k Devici, za¬
ročeni možu, kteremu je bilo ime
Jožef, iz hiše Davidove, in Devici

je bilo ime Marija. In angelj je
prišel k nji, in je rekel: Cešena,
milosti polna; Gospod je s teboj,
blažena si med ženami! (Luk. 1,
26 — 28.)

Premisli, duša moja! veliko čast
Device Marije, ki je pervorojena
hči nebeškega Očeta, Mati Sinu
Božjega, Nevesta sv. Duha, druga
Eva, Mati vseh gnad, in s posebno
gnado Božjo brez izvirnega greha
spočeta in rojena. Ta je žena, od
ktere je pisano: ^Sovraštvo bom

naredil med teboj in med ženo, in
med tvojim zarodom in njenim za¬
rodom ; ona ti bo glavo sterla“«
(1. Mojz. 3, 15.) To je posebno
spredstvo Matere Božje med vsem*
Adamovimi otroci. Zato poje cer¬
kev od nje: „Kakor lilija med ter-
njem, je moja prijatlica med Ada¬
movimi otroci^. — Veseli se tedej,
o duša moja! v Gospodu, ki obba-

319

jamo veseli dan v čast preblaženi
Devici Marii, ki se njenega neoma-
dežanega spočetja angelji vesele in
slavijo Sinu Božjega.

Pred darovanjem.  — Svojo mi¬
lost in svojo resnico je Bog raz¬
poslal. Mojo dušo je rešil iz srede
levjega zaroda.

Tiha molitev.  — Dodeli nam ?
o predobrotljivi Bog! da ti s čistim
sercem darujemo pričujoči dar, ki si
v serci preblažene Device Marije
svojemu Sinu, Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našemu, pripravil vsega ma¬
deža prosto stanovanje. Ki živiš
in kraljuješ i. t. d.

Predglasje.

Vredno in pravično, spodobno
in zveličavno je, da te vedno in
povsod hvalimo, sveti Gospod, vse-
gamogočni Oče, večni Bog; in da

320

te v neomadežanem spočetji blažene
vselej deviške Marije častimo, bla¬
grujemo in slavimo. Ona je spočela
tvojega Edinorojenega z obsenče-
njem svetega Duha, in ko svojega
častitega devištva ni oskrunila, je
rodila svetu večno luč, Jezusa Kri¬
stusa, Gospoda našega. V  kterem
tvoje veličastvo slavijo angelji, mo¬
lijo gospo stva, se tresejo moči, po¬
veličujejo nebesa in blaženi Serafini
z zedinjenim radovanjem. Z njimi
sprejmi tudi naše petje, ki s po¬
nižno hvalo kličemo : Svet, svet,
svet i. t. d.

(Vse drago, kakor pri veliki maši.)

Po sv. Obhajilu.  — Jaz sem
svojega ljubega, in moj ljubi je moj,
ki se pasem med lilijami 44 . (Vis. p*
6, 2.) Aleluja.

Zadnja molitev.  — Poživljeni
s sladko hrano nebeške večerje, zdi¬
hujemo , o Bog, k milosti tvoji, da,

321

na prošnjo preblažene Device Ma¬
rije, ki ti je bila vedno dopadljiva,
nas nobene skušnjave od tebe ne
ločijo. Po Gospodu našem i. t. d.

IV. Sveta maša.

Z® dimi© v viaafo.

Priprava.

O presveta Trojica, en sami
Bog! sprejmi to sveto daritev Te¬
lesa in Kervi našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa, ktero jaz nevredni
služabnik zdaj po rokah mašnikovih
darujem tvojemu Božjemu veličastvu.
Darujem ti to daritev, zedinjeno z
vsemi sv. mašami, kar se jih oprav¬
lja danes ta dan, zedinjeno s tisto
presveto daritevjo, ktero je opravil
Jezus Kristus nekervavo pri zadnji

Mis. spomin. 21

322

večerji, kervavo pa na lesu sv. križa.
Darujem ti jo, o nebeški Oče! po
namenu našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa in naše Matere Marije in po
namenu sv. katoliške cerkve: 1. V
vedni spomin Jezusove smerti; 2.  v
češenje tvojega Božjega veličastva;
3. v zahvalo za vse dobrote, ktere
si kdaj skazal človeškemu rodu; 4.
v spravo in zadostenje naših pre¬
greh; 5. v zadobljenje tvojih gnad
in dobrot in v pomoč in rešenje
> vsega hudega; in 6. tudi za uboge
■ duše v vicah, o moj Bog! ti da¬
rujem to sveto mašo, in sicer za
duše mojih staršev, bratov in sester,
prijatlov in znancev; posebno za to
dušo-

Priporočim ti, o Gospod! še l-
tisto dušo, za ktero zdaj mašnik
opravlja to sveto daritev; 2.  tisto
dušo, ktera je tu na zemlji imela
največi ljubezen do sv. maše in do

328

najsvetejšega zakramenta ; 3. tisto
dušo, ktera je skazovala največi če-
šenje preblaženi Materi Božji 5 4.
tisto dušo, ki je najbližej nebes;
5. tisto dušo, ktera ima največi ter-
pljenje v vicah; 6. tisto dušo, ktera
je že najdalje v vicah ; 7 .  tiste duše,
ktere so najbolj zapušene, kterih
se nobeden na zemlji posebej ne
spominja; in poslednjič še tisto dušo,
za ktero moliti sem najbolj dolžan.

O preusmiljeni Oče nebeški! po
tej presveti daritvi, po prošnji in
zasluženji preblažene Device Marije
in vseh Svetnikov reši iz goreče
ječe vse te uboge duše, ter jih pelji
v hladno deželo večnega miru in
pokoja. Amen.

Začetek sv. maše.

O Gospod, daj jim večni mir,
in večna luč naj jim sveti!

Psalm.  Tebi bodi čast, Bog
na Sijonu; tebi naj se molitev da-

21*

324

ruje, Bog v Jeruzalemu; usliši mojo
prošnjo; k tebi naj pride vse meso.

O Gospod, daj jim večni mir,
in večna luč naj jim sveti!

K i r i j e.

Gospod, usmili se jih! Gospod,
usmili se jih! Gospod, usmili se jih!
Kriste, usmili se jih! Kriste, usmili
se jih ! Kriste, usmili se jih! Go¬
spod, usmili se jih! Gospod, usmili
se jih! Gospod, usmili se jih!

Molitve.

i. V dan pogreba.  — O Bog ! ki
ti je lastno, vselej usmiliti se in
prizanesti, pohlevno te prosimo za
dušo tvojega služabnika I., ktero si
poklical s tega sveta, ne daj je so¬
vražniku v roko, ne pozabi je do
konca, temuč angelji naj jo spre¬
mijo in peljajo v rajsko domovino,
da, ker je v te zaupala in verovala,

325

ne okuša peklenskih kazen, temuč
vživa večno veselje. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

2. Za ranjcega mašnika.  — O
Bog! ki si med apostoljskimi du¬
hovni svojega služabnika I. obdaril
z mašnikovo častjo, dodeli, da bo
tudi tam v večnosti prištet njih drušini.

3. Za ranjke starše.  — O Bog!
ki si nam zapovedal spoštovati očeta
in mater, dobrotljivo se usmili duše
mojega očeta in moje matere in od¬
pusti jim grehe, meni pa dodeli, da
jih vidim v veselji večne blišobe.

/. Za vse verne duše v vicah.  —
O Bog! stvarnik in odrešenik vseh
vernih! dodeli dušam svojih služab¬
nikov in služabnic odpušenje vseh
grehov, da milostljivo odpušenje,
ki so ga vselej želeli, po bogaboječih
prošnjah dosežejo. Kteri živiš in
kraljuješ vekomaj. Amen.

326

Branje.

(List iz druzih Makabejskih bukev. 12, 42.)

„Tisti čas je napravil junaški
Juda biro, in je poslal dvanajst ti-
suč drahem srebra v Jeruzalem, da
bi se daritev opravila za grehe mer-
tvih, ker je dobro in pobožno mislil
od vstajenja bi namreč ne bil

upal, da bodo ti, kteri so bili po¬
biti, vstali, bi bilo nepotrebno in
prazno, moliti za mertve), in kerje
premislil, da ti, kteri so v pobož¬
nosti umerli, imajo prav veliko mi¬
lost prihranjeno. Sveta in dobra je
tedaj misel, moliti za mertve, da bi
bili grehov rešeni 44 . — Hvala Bogu!

O Gospod! daj jim večni mir,
in večna luč naj jim sveti! Večen
spomin ima pravični, in obrekovanja
se mu ni bati.

O Gospod! reši duše vseh po¬
kojnih vernikov vsake grešne vezi.
Pošlji jim v pomoč svojo gnado, da

327

bodo vredne spoznane, ubežati sodbi
tvojega serda, in vživati zveličanje
večne svetlobe.

Poslednji dan.

Strašen dan bo dan plačila!

Zemlja bo se v prah zdrobila,

Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal,

Kadar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,

Mertvim po grobeh grometi,

K sodbi priti jim veldti.

Smert, natora bo stermela,

Kadar bode stvar ož’vela,

K Božjemu sodniku h’tela.

lukve bodo prinesene,
lela bodeš bral storjene,

Dibre vse in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedel,

Vse karkolj je kdo naredel,

Celi svet bo tistkrat zvedel.

Revel, kam se čem podati ?

Kje piijatla tam iskati?

Komaj dobrim bo obstati.

Kralj neunerne visokosti!
Rešiš svoje brez vrednosti,
Reši v mi ji me slabosti!

Spomni se, o Jezus mili!

Da so za me te vmorili,

Prosim, tisti dan se usmili 1

Truden hotel si hoditi,

Za me svojo kri preliti;

Daj k zveličanju to biti!

Daj te 'meti pomočnika
Svojih duš Odrešenika,

Preden vid’mo te sodnika.

Da sem kriv, to sam spričujem,
Sam pred sabo se sramujem,

Pa zanesi, Bog! zdihujem.

Rane grešnice zacelil,

Tolovaja si zveselil,

Meni upanje dodelil.

Nisem vreden odpušanja;

Vender, Bog pomilovanja !

Varuj v ogenj me jokanja.

Med ovce me den’ ovčico,

Reši zmed kozlov srotico,

In pokliči na desnico.

Ko zaveržene, preklete,

Pahnil v ogenj boš ujete,

Deni me takrat med svete

Sliši prošnjo, Bog! pohlevno,

Dušo glej pobito, revno.

Skerbi za me stvar ne’krevno.

Dan jokanja, polen stiaha,

Ko bo človek vstal iz praha !

329

Naj mu njega hudobije
Milost tvoja, Bog! umije !

Daj jim, Jezus ! naš pastir,

Večni pokoj, večni mir! Amen.

E y  a n g e I i.

(Evangeli sv. Janeza v 6. pogl. od 37. do 41. verste.)

„Tisti čas je Jezus judovskim
množicam to govoril:

Vse, kar mi da Oče, bo k
meni prišlo, in kteri k meni pride,
ga ne bom venkej vergel. Ker z
nebes sem prišel, ne da bi delal
svojo voljo, ampak voljo tistega,
kteri me je poslal. To je pa volja
Očeta, kteri meje poslal, da od vsega
tistega, kar mi je dal, nič ne zgu¬
bim, temuč da obudim tisto posled¬
nji dan. To je pa volja mojega
Očeta, kteri me je poslal, da ima
slehern, kteri vidi Simi in vanj ve¬
ruje, večno življenje, in jaz ga
bom obudil poslednji dan“.

330

Darovanje.

O Gospod Jezus Kristus, Kralj
veličastni! reši duše vseh vernih mer-
tvih kazen spodnjega sveta in iz te
globoke ječe 5 reši jih levu iz žrela,
da jih brezno ne požre in ne padejo
v temo, temuč da jih vojvoda, sveti
Mihael, spremi v sveto luč, ktero
si nekdaj obljubil Abrahamu in nje¬
govemu zarodu.

y.  Hvalivne daritve in prošnje
ti darujemo, o Gospod! sprejmi jih
za duše tiste, kterih se danes spo¬
minjamo. Dodeli, o Gospod, da iz
smerti gredo v življenje, ktero si
nekdaj obljubil Abrahamu in njego¬
vemu zarodu.

y.  O Gospod! daj jim večni mir,
in večna luč naj jim sveti!

y.  Odrešenik vseh vernih duš,
pošlji jim sv. arhangelja Mihaela,
da jim razterga verige teme, in jih

pelji v naročje Abrahamovo, v večno
svetlobo.

y. V  duhu ponižnosti in s po-
tertim sercem te prosimo, sprejmi
nas, o Gospodi Naj bo naša dari¬
tev pred tvojim obličjem taka, da
dopade tebi, Gospod Bog!

Molite bratje.  — Gospod naj ti
pošlje pomoč iz svetiša; on naj te
varuje iz Sijona; on naj se spomni tvoje
molitve in tvoja daritev naj bo na¬
polnjena z njegovim blagoslovom!

Tiha molitev.  Prosimo te, o
Gospod! bodi milostljiv dušam svo¬
jih služabnikov I. I., za ktere ti to
daritev opravljamo, in za ktere po¬
nižno kličemo k tvojemu veličastvu,
da bodo zavoljo te spravne daritve
vredne, iti v večno življenje. Po
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, Go¬
spodu našem. Amen.

332

Sveto.

O predobrotljivi, neskončno usmi¬
ljeni Oče nebeški! sprejmi to pre¬
sveto daritev iz mašnikovih rok,
zedinjeno s tisto sveto daritevjo,
ktero ti je daroval tvoj preljubez-
njivi Sin v vsem svojem življenji,
pri zadnji večerji in tam na križi.
Sprejmi jo za I. I., za me in za
vse, kakor se je tudi on daroval
za vse. Glej obličje svojega Ma¬
ziljenca. Sej je tvoj ljubeznjivi Sin,
nad kterim imaš vse dopadajenje.
Zavoljo večne ljubezni, s ktero si
me toliko ljubil, zavoljo neskončne
ljubezni tvojega Edinorojenega, za¬
voljo njegovega včlovečenja in pri¬
hoda, rojstva in obrezovanja, zavo¬
ljo njegovih solza in britkost, za¬
voljo njegovega truda in terpljenja,
zavoljo njegove smerti in neskončne
ljubezni, s ktero je za me toliko
storil, učil in terpel, in zavoljo za-

333

služenja vseh svetnikov in pravic-
nih, zavoljo vsega tega te pro¬
sim, glej milostljivo na svojo cer¬
kev, na njenega poglavarja, rim¬
skega papeža, na škofe, duhovne
in vse cerkvene stanove in rede;
spomni se usmiljeno mojih staršev,
bratov in sester, dobrotnikov in pri-
jatlov; pa tudi tistih, ki so semeni
posebej priporočili, I. I.; ki so me
kdaj razžalili, ali ktere sem jaz kdaj
žalil ali v nejevoljo pripravil. Vseh
teh se usmili, o usmiljeni Oče! po
svoji modrosti in po svoji sveti volji,
ter jim dodeli gnado, da ti bodo vsi
dopadljivi, da spoznajo, ljubijo in
poveličujejo tebe in tvojega ljubega
Sina in sv. Duha zdaj in na vse
večne čase. Po ravno tem svojem
Sinu se pa tudi usmili vseh ubo¬
gih duš pokojnih, ktere so moji mo¬
litvi posebno priporočene I. I. in
vseh tistih, za ktere ti hočeš, da

334

še posebej prosim. Dodeli jim mi¬
lostljivo odpušenje in večni pokoj,
da hvalijo in poveličujejo na veko¬
maj tebe, ki si sam vreden vse
hvale in časti. Amen.

Povzdigovanje.

O Jezus, bodi jim milostljiv!
— O Jezus, bodi jim usmiljen! —
O Jezus, odpusti jim vse grehe !

Po povzdigovanji.

1. O usmiljeni Oče ! Bog vse
tolažbe, zavoljo drage Kervi, ktero
je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš
Odrešenik Jezus Kristus, ko je na
Oljski gori kervav pot potil, te pro¬
sim, reši uboge duše iz terpljenja
v vicah 5  zlasti te prosim za tiste, za
ktere se naj manj moli. Reši jih
in pelji jih v svoje kraljestvo, v
svojo svetlobo, da te tam na veko¬
maj hvalijo, poveličujejo in časte,

335

meni pa sprosijo gnado vere, upa¬
nja in ljubezni, in gnado prave ža¬
losti nad vsemi grehi, in gnado po¬
božne molitve. Tega te prosim po
tisti molitvi, ktero je Jezus opravil
na vertu Getzemani, po njegovem
kervavem potu, in po zasluženji nje¬
gove grenke smerti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

O Gospod, daj jim večni mir, in večna
luč naj jim sveti!

2 .  O usmiljeni Oče, Bog vse
tolažbe, zavoljo drage Kervi, ktero
je prelil tvoj ljubeznjivi Sin , naš
Odrešenik Jezus Kristus, pri straš¬
nem bičanji, te prosim, reši uboge
duše iz terpljenja v vicah; zlasti
te prosim za tiste, ki so moje rodo¬
vine. Pelji jih v svoje prebivališe,
da te tam gledajo in ljubijo na ve¬
komaj, meni pa prosijo gnado či¬
stosti in pravega spokorjenja. Tega
te prosim po Jezusovem kervavem


336

bičanji in po zasluženji njegove
smerti na križu. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

O Gospod, daj jim večni mir, in večna
luč naj jim sveti!

3. O usmiljeni Oče, Bog vse
tolažbe! zavoljo drage Kervi, ktero
je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš
Odrešenik Jezus Kristus, pri gro-
zovitnem kronanji s ternjem, te pro¬
sim, reši uboge duše iz terpljenja
in žalosti v vicah; zlasti te prosim
za tiste, za ktere moliti sem naj
bolj dolžan. Pelji jih v mir in ve¬
selje večnega zveličanja; obriši jim
solze, ter jih nasiti z obilnostjo
svoje hiše, da se tam brez konca
v tebi vesele, meni pa sprosijo tiste
čednosti, ki so potrebne mojemu
stanu: Pravičnost, zmernost, krot-
kost in popolnoma vdanost v tvojo
sveto voljo. Tega te prosim p®
Jezusovem kronanji, po njegovi ta-

337

krat preliti Kervi, in po zasluženji
njegove britke smerti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

O Gospod, daj jim večni mir, in večna
luč naj jim sveti!

4. O usmiljeni Oče! Bog vse
tolažbe! zavoljo drage Kervi, ktero
je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš
Odrešenik Jezus Kristus pri sra-
motljivem križanji, ktera je tekla iz
ran na rokah in nogah, te prosim,
reši uboge duše iz strašnega pla¬
mena v vicah; zlasti te prosim za
tiste, ktere naj več in že naj dalj
terpe. Pelji jih v hlišobo svoje luči,
da tam tebe in tvojega Sina in sv.
Duha hvalijo in časte, meni pa spro¬
žijo ponižnost v sreči, zaupanje v'
nadlogi, v smerti pa dušno to¬
lažbo. Tega te prosim po grozo¬
vitem križanji Jezusa, tvojega Sina,
po njegovih peterih svetih ranah in
njegovi preliti Kervi, ktera je tudi

Mis« spomin* 22

n />

338

zdaj tu na altarji pričujoča, in po
zasluženji njegove smerti na križu.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

O Gospod, daj jim večni mir, in večna
luč naj jim sveti!

5. O usmiljeni Oče, Bog vse
tolažbe,' zavoljo drage Kervi, ktero
je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš
Odrešenik Jezus Kristus, ktera je
poslednjič iz njegovega serca z vodo
vred tekla, kadar so mu po njegovi
smerti še odperli njegovo stran, te
prosim, reši uboge duše iz temne
ječe v vicah ; zlasti te prosim za
tiste, ktere so v svojem življenji
posebno častile presveto Jezusovo
serce, in neomadežano serce prebla-
žene Matere njegove. Pelji jih v
družbo svojih izvoljenih, da pojejo
z vsemi zveličanimi duhovi nebeške
pesmi pred tvojim sedežem in pred
sedežem Jagnjeta Božjega, meni pa

s p rosijo otročje češenje naj svetej¬
ših sere Jezusa in Marije in sta¬
novitnost v dobrem do konca mo¬
jega življenja. Tega te prosim po
preliti Kervi in vodi iz Jezusove
sv. strani in zavoljo zasluženja nje¬
gove smerti na križu. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

O Gospod, daj jim večni mir, in večna
luč naj jim sveti!

Po obhajilu.

O usmiljeni Oče! ozri se na
duše v vicah; sej so delo tvojih
rok. O Sin Božji, Jezus Kristus,
Zveličar sveta! glej, koliko terpe
uboge duše v vicah, glej, sej so
cena tvoje Kervi! Sveti Duh, naš
Tolažnik! glej uboge duše v vicah,
sej so neveste, s kterimi si se bil
pri sv. kerstu zaročil. O presveta
Trojica, usmili se jih! O Marija!
Mati vse gnade! in vsi nebeški

22 *

prebivavci! prosite za nje, da se
skorej z vami vesele v večnem miru
in pokoji. Amen

Libera ali male bilje.

0. Reši me, o Gospod! večne smerti
tisti strašni dan, kadar se bo treslo nebo in
zemlja. Ko prideš z ognjem sodit svet.

V. Tresem se, in se bojim, ko pride pre¬
iskovanje in prihaja jeza. Kadar se bo treslo
nebo in zemlja.

V'Tisti dan, dan jeze, stiske ino reve,
dan veliki in pregrenki. Ko prideš z ognjem
sodit svet.

V. O Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj jim sveti.*

O. Reši me, o Gospod ! večne smerti
tisti strašni dan, kadar se bo treslo nebo in
pa zemlja. Ko prideš z ognjem sodit svet.

Gospod, usmili se! Kriste, usmili se!
Gospod, usmili se!

Oče naš.

V. Peklenskih vrat,

O. Reši, Gospod, njih duše !

V. Naj v miru počivajo !

O. Amen.

V. Gospod, usliši mojo molitev,

O, In moje vpitje naj k tebi pride.

Moli m o.

O Bog, iz čigar usmiljenja duše
vernih počivajo, daj svojim služab-.
nikom in služabnicam, kteri v Kri-j
stusu počivajo, milostljivo odpušenje
grehov, da od vseh pregreh od ve - 1
zani, se s teboj brez konca veseliti
zamorejo. Po ravno tistem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Duše vseh vernih kristjanov-
naj po milosti Božji v miru poči¬
vajo ! Amen.

V. Poslušanje Božje besede.

(Nauk od poslušanja Božje besede, glej spredej na
strani 175.)

Molitev pred pridigo,

(Sv. Avguštin.)

K tebi, o moj Bog! kličem, k tebi,
ki si blizo vseh, ki te v resnici kličejo ;

želim in hrepenim tebe in tvoje svete za¬
povedi zmirej bolj ljubiti, in zato ponižno
zdihujem k tebi, o večna Resnica! uči
me ti; sej modrost zunaj tebe je neum¬
nost, tebe pa spoznati je prava modrost.
•Daj mi svete nauke, o Božja modrost, in
uči me spoznati tvojo zapoved. Zakaj, jaz
verujem, da blagor njemu, kterega ti
.učiš in mu ti nauke daješ*. Sej tvoja
beseda je večna resnica.

Molitev po pridigi.

(Sv. GalaJ

Vsegamogočni Bog! ki hočeš, da bi
bili vsi ljudje zveličani in da bi k spo¬
znanju sv. resnice prišli, in ki si te svete
besede po svojem mašniku mojim ušesom
zdaj le govoril; daj, da bodo te besede s
tvojo gnado obilno sadu obrodile v mojem
sercu. Po zasluženji Gospoda našega
Jezusa Kristusa in s pomočjo svetega
Duha, Amen.


VI. Spoved.

(Nauk od zakramenta sv. pokore , glej spredej, na
strani 117.)

1. Pred spovedjo.

Prošnja za pomoč Božjo.

O Bog in Oče vsega  razsvet-^
Ijenja! ki vse ljudi razsvetljuješ, ki
pridejo na ta svet, daj mojemu ubo¬
gemu sercu en žark svete luči, ljuj
bežni in pravega obžalovanja, da
bom zamogel, vse zoper tebe stor¬
jene pregrehe prav spoznati, jil
resnično obžalovati in se čisto spo¬
vedati.

Ti pa, o Mati mojega Boga
ki si toliko ljubeznjiva vsem greš
nikom, ki žele resnično obžalovat
svoje grehe, stoj mi na strani i
svojo premogočno prošnjo, ti, ki s
vse upanje moje, o Marija!

Moj sveti angelj varh! poma¬
gaj mi, da spoznam vse razžaljenje
Božje.

In vsi svetniki in izvoljeni ne-
,beški! prosite za me, da vredni sad
pokore storim. Amen.

Oče naš. ČJešena si Marija.

(Zdaj izprašuj svojo vest. Osebe, ki pogosto
svete zakramente prejemajo in so tanke vesti, morajo
bolj ob kratkem svojo vest izpraševati, da se ne zaho-
motajo v kake prazne skerbi, ktere bi njih duha zbegale.
Dovolj je takim dušam, da pazljivo pregledajo svoje pre-
greške in nepopolnosti, zlasti tiste, v ktere navadno
»adejo. Veči skerb jim naj bo ta, da zakrament sv. po-
rore prav skesano in pobožno prejmejo. Ni jim treba ne-
lotrebnega strahu in praznih skerbi, ki bi jih le motile in
im nič ne koristile.

Kteri se pa malokdaj spovedujejo, morajo pa z
rso skerbjo svojo vest izpraševati, in naj v to toliko
jasa obernejo, kolikor je k toliko imenitnemu delu potreba,
ia število in kakošnost grehov, kolikor le mogoče, na¬
tanko zvedo.

Postavi se tedaj v pričujočnost Božjo, napravi tanko
iodbo sam seboj, ter si prizadevaj tako svojo vest izpra¬
šati, kakor bi bila ta spoved zadnja v tvojem življenji.
£dor sam sebe tukaj sodi, ne bo sojen. Pomisli najpred
a svojo zadnjo spoved, ali nisi morebiti iz lastnega za-
olženja kaki greh — celo smertni — zamolčal ? Ali si
aloženo pokoro natanko opravil ? Potem premišljuj, kaj
i se po zadnji spovedi pregrešil; v duhu se postavi v
raje, v drušine, kjer si bil — kako si dolžnosti svo-
sga stanu opravljal ? ktera je tvoja poglavitna pregreha
- t. d.

Ako pa hočeš svojo vest bolj natanko izpraševati,
dolgo spoved delati, ali o velikonočnem času, ali v sve¬
tem letu, stori to tako, kakor se ti tukaj pokaže:)

Natančno izpraševanje vesti.

Božje zapovedi.

1. Vervaj v enega samega Boga.

Neveljavna spoved je bila, če si z lastnim
zadolženjem kak smertni greh zamolčal; — če
nisi imel prave žalosti nad svojimi grehi, ali če
nisi imel terdnega sklepa se poboljšati; — ko-
likrat je to bilo? Si nad verskimi resnicami
vedoma ali prostovoljno dvomil? — se svete
vere sramoval? —■ čez svete reči zaničljivo go¬
voril? — prepovedane ali krivoverske bukve ali
nesramne pisarije bral ali drugim brati dajal? —
in kake prazne vere ali vraže imel? — si na
Boga ali njegovo pomoč premalo zatipal? si nad
svojim poboljšanjem ali nad odpušenjem grehov
obupal? — v grehu terdovraten bil ali pokoro
odlašal ? si z Božjimi naredbami nezadovoljen
bil, ali čez Božjo previdnost godernjal?—Boga
ali njegove svetnike zaničeval? — si se greha
veselil, celo z grehom bahal? — svoje dobro,
ali telesne in dušne potrebe sebi, ne Bogu pri-
pisaval? —

2. Ne imenuj po nemarnem Božjega
imena.

Si preklinjal? — se priduševal? — po

krivem prisegal? si se namenjal, kaj slabega
storiti? — si storjeno obljubo prelomil? — je
f ne dopolnil? — Božje ime brez potrebe, v nor¬
čijah, med kletevjo, nespodobno izrekoval? —
Božjo besedo napak obračal? — z Božjimi reč¬
mi se norčeval? — svete reči zasmehoval? —
molitev ali službo Božjo zaničeval? —

3. Posvečuj prašnih.

Si ob nedeljah ali zapovedanih praznikih
sveto mašo nekoliko ali vso zamudil? — popol¬
dansko službo Božjo, keršanski nauk zanikerno
ali celo iz napuha opušal ? — si pri službi Božji
;  govoril, se smejal, okoli sebe gledal, prosto¬
voljno na druge reči mislil? — si druge motil ?
— jim v cerkev iti branil ? — si med službo
Božjo zunaj cerkve pohajkoval, kje zunaj ležal
ali v kerčmi bil? — si ob nedeljah ali zapove¬
danih praznikih hlapčevske dela opravljal ? —
si te dneve z igranjem, pijančevanjem, vpitjem,
ponočnim razsajanjem ali vasovanjem oskrunil? —

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
■ sivel in ti bo dobro na semlji.

Si li starše ali naprejpostavljene žalil, jezil
z ošabnimi besedami, odgovarjanjem, slabim
zgledom ali zaderžanjem? — si jih zaničeval,
zasramoval? — jim kaj hudega, smerti želel,
jim nepokoren bil? — si.se jih sramoval? —v
potrebi, v starosti ali v bolezni jih zapustil ? -—
morebiti celo preklinjal ali udaril ? — nisi njih zad¬
nje volje ali testamenta spolnil ? — si otrokom,

podložnim kaj slabega storiti veleval ? — jim
slabe zglede, potuho dajal? — si premalo jih
opominjal? — jim vso prostost k hudobijam do¬
pustil? — jim sam priložnost k grehu dajal? —
k njih pregreham molčal? —

„ 5. Ne ubijaj.

Si li na koga jezen ? — mu želiš kaj hu¬
dega storiti, ga stepsti, raniti, se nad njim
znositi ? — mu mar celo smerti želiš ? — se ž
njim spraviti nočeš? — mu nesrečo privošiš?—j
bližnjega jeziš ? — razpertije delaš ? — nisi 1
bolnim ali ranjenim postregel? si sam sebe kaj
poškodoval? — se v smertno nevarnost podal?

— si smerti želel ? —

6. Ne prcšestvaj.

S. Ne Mi svojega bližnjega žene.

Si se li kaj zoper'čistost pregrešil v mi- j
slih, željah, besedah in djanju^li dopušenji? —
si nečiste misli rad imel? — prostorij? 0  dalj
časa v njih bil ? — želje imel, grešiti sanf^-^i .
z drugimi, z deviškimi, z zakonskimi ali celo-]
Bogu posvečenimi? — si imel nečiste poglede,
tipanje z drugimi ali sam seboj? — nespodobno
objemanje ali nesramne pogovore ? — si gerde
pesmi prepeval ali druge peti učil ? — nesramne
podobe gledal ali kazal? — si druge pohujšal
z besedo, s pesmijo ali z gerdim prilizovanjem ?

— se mar pregrešnih sanj veseliš, ko se zbu¬
diš ? — se nespodobno oblačiš ? — želiš drugim
dopasti ? — se jim nastavljaš ? — hodiš na ple-

siše ? — zakonski, ali Skerbiš za čistost svojih
rok? — in vseh svojih čutil? — nisi zakonske
zvestobe prelomil? — si se zakonski dolžnosti
brez pravega vzroka odrekel ? — si imel nečiste
poglede do drugih? —

7. Ne kradi.

10. Ne Seli svojega bližnjega blaga.

Si komu kaj ukradel? — celo na svetem
kraji? — si koga ogoljufal? — nisi ves dan
I pridno delal, ko si bil najet ? — si kaj ukrade-
> nega kupil, spravil, skrival ali hranil? — gi
domačim kaj vzel? — si gosposko kaj goljufal?
— duhovsko ali deželsko? — si na polji, v
hosti, pri nogradu, na travnikih, pri mejah kako
škodo svojemu bližnjemu storil? — si dolgove
delal, ki si vedil, da jih ne boš plačal? - ali
i plačati nisi hotel ? — nisi vbogajme dajal ? —

: ali si doma ali drugod...kaj vzel in ubogim dal ?

' — si brez potgjbe'prosil vbogajme?'— nisi
ukradenih., Najdenih reči nazaj dal ? — si storjeno
škodg 'popravil ? — (veš, da greh ni odpušen,
'dokler storjena škoda ni popravljena, kar je le
;  mogoče ?) — Nisi nikoli nič tujega poželel ? —

8. Ne pričaj po krivem s oper svojega
bližnjega.

Si se legal v norčijah, v sili, iz navade ? —;
v škodo svojega bližnjega? — morebiti celo pn
spovedi? — si slabosti svojega bližnjega spraše¬
val? •— drugim pripovedoval ? ■— tudi še kaj
več zraven pristavljal ? — si bližnjega slabo

sodil ? mu dobro ime odvzel ? — in to vpričo
veliko ljudi? — si koga podpihoval ? — zdražbe
napravil? — si čez svoje naprejpostavljene kaj
govoril ? — celo čez duhovne ? — si koga za¬
smehoval ali zaničeval ? —

Cerktene zapovedi.

1. 'Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi oh nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši.

(Te zapovedi ste že v tretji Božji zapovedi zapo-
padene.)

3. Posti se zapovedane postne dni, nam¬
reč: štirdesetdanski post, kvaterne poste in druge
zapovedane postne dni, zderži se tudi ob petkih
in sobotah mesnih jedi.

Si se postil vse zapovedane postne dni
tako, da si se le enkrat navdan do sitega na¬
jedel ? — veš, da je v štirdesetd^nskem postu
razun nedelje vsaki dan post, naj bo petek ali
pondeljek ? — si postne dni brez privoljenja mesne
jedi vžival? — nisi teh zapoved zaničeval ali
zasmehoval? si s prelomljenjem teh zapoved
tudi druge pohujšal? — nisi svojih podložnih
zapeljal, da so to zapoved prelomili ? —

4. Spovej se svojih grehov postavljenemu
spovedniku k manjšemu vsaj enkrat v letu, in
o velikonočnem času prejmi sv. rešnje Telo.

Si bil o velikonočnem času vselej pri spo¬
vedi in pri sv. Obhajilu ? — ni bila ktera spo--

ved neveljavna, ker si svojo vest premalo na¬
tanko izprašal, ali pravega, resničnega obžalo¬
vanja nisi imel? — si kaki srn er tni greh zamol¬
čal? — v takem grehu celo sv. rešnje Telo
prejel? — ali druge zakramente ? —si naloženo
pokoro natanko opravil ? —nisi svojega spovednika
opravljal, zaničeval, se čezenj jezil? nisi nalaš
mehkega spovednika iskal? —- si kterikrat poslušal,
kaj se drugi spovedujejo ? — potem, kar si slišal,
drugim pravil? — si pri spovednici se nespo¬
dobno obnašal ? — druge sodil, ko so se dolgo
spovedovali? •— si se premalo skerbno za sv.
obhajilo pripravil? — se pri tistem nespodobno
obnašal ? — si se premalo po sv. Obhajilu v
cerkvi pomudil ? — premalo Boga prosil ali za¬
hvalil ? — ali že tisti dan spet v stare pregrehe
zabredel? —

5. Ne obhajaj ženitve . ob prepovedanih

časih.

Si v adventu, v velikem postu, ob drugih
postnih dnevih pri pojedinah, igri, plesu bil ali
•take veselice napravljal? — si se pri takih ve¬
selicah s požrešnostjo ali s plesom pregrešil ? —

Poglavitni grehi.

1. Napuh.

Si si kaj domišljeval zavoljo svoje lepote,
imenitnosti, bogastva ali zavoljo druzih lastnost,
kterih še nimaš ne ? — si se s pregrešnimi
rečmi hvalil ? — nad kom nosil, ga zasramoval,

351

neusmiljeno ž njim delal ? — si se čez svoj stan
oblačil? — celo kradel drugim ali domačim, da
bi si lepši obleko omislil? — si li hvale pri lju¬
deh iskal? — si se boljšega memo druzih mi¬
slil? — svojih ljudi zavoljo revšine sramoval ? —
si se jezil čez tiste, ki so te po pravici, po
dolžnosti svarili? — si le vedno svojo terdil,
nasprotoval, se prepiral, kregal? —

2. Lakomnost.

Je tvoje serce preveč na časno navezano?

— gledaš, kako bi si le več časnega pridobil ? —
celo po krivici ? — si svojim podložnim prider-
žal, kar si jim dati dolžan? — si iz lakomnosti
ob nedeljah in zapovedanih praznikih delal ? za¬
voljo tega celo službo Božjo opustil ? — si dru¬
žini preveliko dela nakladal? — ali v prepo¬
vedanem času jo delati silil? — nisi ubogim nič
dajal ? — nisi sebi in podložnim potrebnega pri-
vošil? — si bil zapravljiv? —- si premoženje v
prelepo obleko ali nepotrebne reči obračal? —

3.  Nečistost.  fPoglej šesto Božjo zapoved.)

4. Nevošljivost.

Si bil bližnjemu nevošljiv zavoljo njegove
časti, sreče ali celo zavoljo pobožnosti njegove?

— si bil žalosten, ko se mu je dobro godilo?
ali vesel, ko se mu je hudo godilo? — si koga
iz nevošljivosti opravljal, obrekoval ali celo ob
službo pripravil, na časnem blagu poškodoval? —

5. Požrešnost.

Si bil nezmeren v jedi in v pijači? — si se
vpijanil? — si s pijanostjo koga pohujšal? —
otroke ali družino, ženo žalil? — si v pijanosti
nesramno govoril, preklinjal, se kregal, pretepal,
kaj druzega hudobnega počel? — si s pijanostjo
sebe, svoje otroke, svojo ženo v revšino pri¬
pravil?— si bolezen nakopal? — si celo med
službo Božjo pijančeval ? — si kradel, da si
mogel pijančevati? — si jedi vžival, ki sivedil,
da ti bodo škodovale? —

6. Jeza.

Si bil za vsako malo reč preč jezen ? —
si se nad svojim bližnjim jezil? — si še zdaj
jezen nanj ? — si bil ta čas pri sv. Obhajilu,
kar jezo deržiš ? — si v jezi klel, živino ali
ljudi pretepal? — se nisi hotel s svojim na¬
sprotnikom, s svojim sovražnikom spraviti? —

7. Lenoba.

Si iz zanikernosti molitev, službo Božjo,
spoved in sv. Obhajilo opušal ? — svoje dela
slabo ali celo ne opravljal? — svoje dolžnosti
le poverhu spolnoval? — si čas z igranjem ali
postopanjem tratil? — si len v dobrem? —nisi
zadovoljen s svojim stanom ? — ne terpiš voljno
svojih težav in britkost? —

Premisli še:

Grebe v sv. Duha.

1. Predersno v Božjo milost grešiti.

2. Nad Božjo milostjo obupati.  — 3. Spoznam

353

keršanski resnici se ustavljati.  — 4. Svojemu
bližnjemu zavoljo gnade Božje hevošljiv biti.  —
o. Bo lepega opominjevanja oterpnjeno serce
imeti.  — 6. V nespokornosti radovoljno ostati.

\  nebo vpijoči grehi.

1. Badovoljni uboj.  — 2. Mutasti ali so-
domski greh.  — 3. Zatiranje ubožcev, vdov in
sirot.  — 4. Delavcem in najemnikom zaslužek
zaderževati ali utergovati.

Tuji grehi.

1. V greh svetovati.  — 2. Grešiti vele¬
vati.  — 3. V drugih greh privoliti.  — 4. Druge
v greh napeljevati.  — 5. Druzihgreh hvaliti.  —
6. K grehu molčati.  — 7. Greh pregledati.  —
8. Greha se vdeležiti.  — 9. Greh zagovarjati.

Pomisli zdaj še, kolikokrat si od zadnje
spovedi ta ali uni greh storil? — iz kakošnega
namena si grešil? — v kakošnik okolišinah? —
ktere hude nasledke je greh imel? — kaj je
zamuda dolžnosti škodovala? — ktero jo pogla¬
vitno tvoje hudo nagnjenje? — koliko si se
poboljšal od zadnje spovedi? — si mar še
slabši? —

MIs,

spomin.

23

354

^ Molitev po izpraševanji vesti.

O moj Oče, Bog usmiljenja!
kaj hočem početi? kako ti govoriti?
Obmolknil bi pri pogledu svojih hu¬
dobij, ktere sem spet storil, ako-
ravno sem tebi, o moj Bog in Go¬
spod! tako terdno obetal, da te ne
bom nikdar več žalil. Pa, oh! kako
gerdo sem svojo obljubo spet prer
lomil! O Gospod! usmili se svoje
revne, uboge stvari, in daj mi serčno
žalost čez vse moje grehe ! Daj mo¬
jim očem britke solze, da objokujem
svojo nezvestobo. Lej, iz serca mi
je žal, da sem zopet razžalil tebe,
o večna popolnomast! in sem one¬
častil kri tvojega edinorojenega Sina,
svojo dušo omadeževal in svetega
Duha izpodil iz svojega serca. Spo¬
znam svoj veliki dolg pred tvojim
Božjim veličastvom; pripravljen sem
v podložnosti in ponižnosti se ob¬
tožiti tvojemu mašniku, in vse sem

355

pripravljen storiti, kar tirja tvoja
Božja pravica, samo da zadobim
zopet očetovsko ljubezen tvojega
presvetega serca. V zadostenje za
vse svoje storjene vedne in ne¬
vedne grehe, v nadomestenje svo¬
jega tako revnega, nepopolnoma ob¬
žalovanja darujem tvojemu Božjemu
veličastvu vse zdihljeje, vse solze in
kri tvojega Božjega Sina, mojega
Gospoda Jezusa Kristusa, ktero je
prelil za moje grebe v svojem brit—
kem terpljenji in ob svoji grenki
smerti na križi. O večni Oče! za¬
voljo Jezusa se me usmili, in bodi
milostljiv meni ubogemu nehvalež¬
nemu grešniku!

O Gospod! v svoji milosti se
ozri na me in blagoslovi moj terdni
sklep, ki ga zdaj v tvoji presveti
pričujočnosti storim, da nočem nikdar
več tvoje Božje ljubezni z nobenim
grehom ne razžaliti, temuč sklenem,
skerbno in resnično vsega se skerb-

23 *

356

no varovati in ogibati, karkoli bi
tvojim prečistim očem nedopadlji¬
vega bilo. O moj nebeški Oče! ni¬
kar ne dopušaj, da bi še kdaj se
z  grehom ločil od tebe! Raji me
tepi, pošlji mi nadloge ali pa me
pokliči iz tega grešnega življenja,
ako previdiš v svoji vsegavednosti,
da bi imel zopet zapraviti tvojo gnado
in prijaznost, in žaliti tebe, svojega
Očeta, svojega Stvarnika in svo¬
jega Gospoda!

1,(Molitve pred spovedjo.

(Ena ali druga, ktera je bolj primerjena.)

Perva molitev.

(Po zgledu sv. apost. Petra. Zlasti za tiste, ki so v
stare grehe zopet padli.)

K tebi, o moj Jezus! spet pri¬
bežim, ki sem te že tolikrat s svo¬
jimi grehi zapustil. Oh, kam hočem
iti, kakor le k tebi ? Ako me ti za-
veržeš, kdo me bo nek sprejel? Ako

357

me ti pogubiš, od koga bom odpu-
šenje upal? Res, da sem že poprej
terdno sklenil, po tvojih zapovedih
živeti in varovati se greha; zlasti
tega . . .. pa, oh! poželjivost me je
premagala in spet sem te zapustil!
Oh! spet sem grešil! Kaj čem po¬
četi? Kam se oberniti jaz nesrečni
revež? Kam drugam, kakor k tebi,
ki si naša pomoč, naše življenje,
naše vstajenje! O Gospod Jezus,
ozri se milostno na me, kakor si se
ozerl na Petra, in usmili se me!
O da bi mogel žalost svojega serca
s toliko solzami pokazati, kakor
Peter! O moj Jezus, vse svoje upa¬
nje stavim na tvojo milost, ki je
veči, kakor so moje pregrehe. Sej
ti zamoreš več odpustiti, kakor jaz
grešiti. Ne zaverzi me spred svo¬
jega obličja. Reci moji duši: Tvoja
pomoč sem jaz.  (Psalm 34, 3.)


358

Druga molile?.

CPo zgledu sv. Marije Magdalene.)

Kje bom dobil solze, da objoku¬
jem svoje hudobije noč in dan ? Ko¬
likokrat, o moj preljubeznjivi Jezus!
sem te razserdil s svojimi grehi ?
Lej, kakor Magdalena, se veržem
k tvojim nogam; s presunjenim ser-
l  cem jih objamem in kušnem, ter
britko zdihujem: Usmili se me! —
Odpusti mi! o Gospod, odpusti mi!
Oh, da bi mogel svoje grehe zmiti
s solzami, kakor nekdaj Magdalena
pri tvojih nogah ! O Jezus, nadome¬
sti moje pomankljive solze s svojo
presveto Kervijo, ki je tako obilno
tekla za me na lesu svetega križa.
Tvojih nog se oklenem in spustiti
jih nočem, dokler me ne blagoslo¬
viš, dokler ne slišim iz tvojih ust
tolaživnih besedi: „Odpušeni so
ti tvoji  grehi! a  (Mat. 9, 2.J

359

Tretja molitev.

(Po zgleda zgubljenega sina.)

„Oče! grešil sem zoper nebesa
in zoper tebe; več nisem vreden j
tvoj sin imenovan biti u . (Luk. 15,
21.) Svojemu poželenjuj svojemu
nagnjenju sem stregel, tebe nar!
boljšega, nar zvestejšega Očeta sem
zapustil. Kopal sem si studence j
posvetnega veselja, ki vode ne der-
že, ter sem zavergei tebe, studenec
žive vode. Veselja sem iskal v
stvareh, pa le v tebi se pravo ve¬
selje najde. Vem zdaj, da za greš¬
nika ni miru, in da greh pogubi
človeka. Zato hočem vstati, se ver-
niti k tebi svojemu najboljšemu,
najljubeznjivšemu Očetu, čigar usmi¬
ljenje nima konca, čigar dobrota je
nezmerni zaklad. K tebi kličem:
„Oče! grešil sem zoper nebesa in
zoper tebe; več nisem vreden tvoj
sin imenovan biti“. Pa vender daj
mi še enkrat oblačilo gnade, ktero

360

sem zgubil s svojimi hudobijami, daj
mi perstan ljubezni, kteregasemza-
vergel v posvetni ljubezni! S to
dvojno lepotijo ozališan stopim k
mizi svojega Zveličarja, da ga vred¬
no prejmem in ž njim in s teboj
vredno zedinjen vstanem. „Za me
pa je dobro, da se Boga der-
žim, in da stavim v Gospod
Boga svoje zaupanje 44 .  (Tsalm
72 , 28 .)

(Kadar si svojo vest natanko izprašal, svoje
grehe serčno obžaloval, in storil terden sklep, da
se boš resnično poboljšal, se podaj pred sodnji stol.
Ponižno, s potertim sercem se bližaj k spovednici, ka¬
kor grešnik k sv. križu, kakor bolnik k dušnemu
zdravniku. Bodi miren, poln zaupanja; ne bodi
maloserčen, ko bi se tudi kakega greha ne mogel
domisliti; vedi, da Bog gleda na tvojo voljo. Spovej
se vseh svojih grehov, odkritoserčno, kakor da bi
bila ta spoved zadnja tvojega življenja, kakor bi se
Jezusu samemu spovedoval. Če se obtožiš greha, v
kterega si že večkrat padel, stori še posebni sklep,
se ga zanaprej bolj skerbno varovati in dobro si za¬
pomni vse nauke spovednikove, in posluži se vseh
pripomočkov, ktere ti spovednik naznani, ali ktere
sam za dobre spoznaš, da boš ložej se greha va¬
roval.)

361

2. Molitve po spovedi.

(Perva molitev.

v

Čast in hvala, slava in zahvala
bodi tebi, o Bog vse dobrote in
neskončnega usmiljenja ! ker me nisi
zavergel po mojem zasluženji, am¬
pak zopet si me sprejel za svojega
otroka, ter si mi v zakramentu sv.
pokore vse grehe odpustil. Preter-
gane so verige, s kterimi sem bil
zvezan za večno pogubljenje; spet
sem prost, tvoj otrok, in nebeški
mir je spet v mojem sercu. Oh, grehi
so mi odpušeni! O blažena duša
moja! hvali Boga in vse, kar je v
meni, naj slavi njegovo presveto
ime! —

Kdaj in kako sem zaslužil to
imenitno gnado, ktero si mi ti, o
predobro tljivi Bog! zdaj skazal? Kako
ljubeznjivo si gledal za menoj, ka¬
dar sem po krivih, pregrešnih potih

362

hodil, kako milo, po očetovsko sime
vabil k sebi! In zdaj, ko sem, kot
zgubljeni sin, skesano in odkrito-
serčno se tebi in tvojemu namest¬
niku obtožil vseh svojih grehov, oh,
kako naglo, kako preljubo si se me
usmilil in mi grebe odpustil! — 0
Bog ! zares si ljubezen sama in tvoje
veselje je, se usmiliti, ljubezen de¬
liti. Nočeš smerti grešnika, am¬
pak, da se spokori in živi. O večna,
neizrekljiva ljubezen! presuni mojo
dušo in vnemi mi serce, da te tudi
jaz ljubim in iz ljubezni do tebe
vsak greh in vse hudo studim, so¬
vražim in zaničujem.

O moj usmiljeni Oče! odslej in
vekomaj te hočem ljubiti, in kolikor
mi bo mogoče, bom popravil, kar
sem dozdaj v svoji nesrečni slepoti
in lenobi zamudil 5 popravil bom s
tem, da bom pravično živel, se tvoji
sveti volji vsega vdal, sam nad se-

363

boj skerbno čul, svoje počutke ber-
zdal, vse svoje dolžnosti natanko in
vse iz ljubezni do tebe, o Bog!
spolnoval. Ti vidiš moje serce, ti
veš vse, o Gospod! tudi veš, da
te ljubim, in da si bom prizadeval,
resnično se poboljšati in spokorno
živeti. O pomagaj moji slabosti! po-
terduj me v vojskovanji zoper nesrečni
greh; oboroži me, da si s silo pri¬
dobim kraljestvo nebeško; vleci k
sebi mojega duha, da išem le to,
kar je gori; daj mi, o Bog, neu¬
sahljivi Studenec vsega dobrega!
daj mi svojo gnado in pomoč, da
ostanem stanoviten v vsem dobrem,
da ti v zvesti ljubezni služim veko¬
maj. Amen.

Draga molite?.

O Gospod naj ti bo dopadljiva
ta moja spoved po zasluženji tvoje
preblažene, vselej deviške Matere
Marije in vseh tvojih svetnikov. Kar

/

364

je pa pomankljivega pri obžalovanji
mojih grehov, ali pri spovedi, to,
o Gospod! naj nadomesti tvoja do¬
brota, tvoja milost. In po tvojem
usmiljenji naj bodo zbrisani vsi moji
grehi tudi v nebesih, kteri živiš in
kraljuješ na vekomaj. Amen.

Tretja molitev.

Zahvala po spovedi.

(Po zgledu gobovih.)

K tebi, o predobrotljivi Jezus!
se vernem 5 hvala naj ti bo, ker si me
očistil gerdih gob mojih grehov. 0
Jezus! vekomaj bodi češeno tvoje
ime! Pač res si ti Jezus, to je, Zve¬
ličar, ki ne zaveržeš grešnika, če je
tudi ves z grehi obdan, temuč mi¬
lostljivo sprejmeš slehernega, ki v
resnici obžaluje svoje pregrehe, in
prave spokornike zapisuješ med svoje
izvoljene. O Jezus! dobro te poznam,
in zato objamem tvoje preljubez-

365

njivo, premilo serce, ter se v prihodnje
vsega tebi izročim. Oh, poterdi in
okrepčaj mojo slabost, da nikoli ne
pozabim te tvoje dobrote, da me
nobena posvetna ljubezen, nobeno
slabo nagnjenje ne zapelje v moje
stare pregrehe, da me nič ne loči
od tebe. Moje serce in mojo dušo
okleni s svojo ljubeznijo tako na
svoje serce, da bom s svetim apo-
steljnom zaklical: „Kdo me bo
ločil od ljubezni Kristuso¬
ve? (Rim. 8 , 35 .)

Četerta molitev k Jezusu.

(Sv. Alfonza.)

Moj Bog! dovolj dolgo si me
prenašal, ne boš dalje na me čakal,
vsega se ti darujem. Tolikrat si me
že opominjal, svetu odpovedati se
in le tebe ljubiti, tudi danes me kli—
češ. Glej, tukaj sem*, sprejmi me v

366

svoje naročje, zdaj se ti dam po¬
polnoma vsega. O nedolžno Jagnje!
ki si se na križi na Kalvarii za me
darovalo, očisti me ti poprej s svojo
Kervijo, odpusti mi vse razžaljenja,
ki sem ti jih prizadel, in vnemi me
potem s svojo sveto ljubeznijo. Lju¬
bim te čez vse, ljubim te iz vsega
serca. Kaj bi pač še na zemlji naj¬
de!, kar bi bilo bolj vredno moje
ljubezni, kakor si ti? Kdo me je
na zemlji bolj ljubil, kakor ti? —
Mati Božja, moja besednica Marija!
prosi za me in stori, da resnično in
za vselej poboljšam svoje življenje;
v tebe upam. Amen.

Peta molitev,

(Sv. Avguština.)

Hvala ti bodi, moj Gospod in
moj Zveličar! ker si mi brez vsega
mojega zasluženja zacelil moje rane,
me seboj spravil, sužnosti satanove

367

rešil, od teme greha k luči gnade
pripeljal in od dušne smerti zopet v
življenje obudil. Ponižno spoznam
svojo slabost in kličem v tvoje usmi¬
ljenje za gnado, da, ker si mi z
usmiljenjem naproti prišel, dodeljene
milosti in dobrote v meni ohraniš in
pomnožiš. Daj, o dobrotljivi Zve¬
ličar! da tvoj dar, ki si mi ga pro¬
stovoljno dodelil, nad menoj ne bo
zgubljen; dokončaj, kar si začel v
meni; in dodeli mi, kar sem s tvojo
pomočjo v svoje poboljšanje sklenil,
kteri z Očetom in sv. Duhom vred
živiš in kraljuješ od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

1 Molitev k Materi Božji.

(Sv. Anzelma.)

Hvaljen bodi Gospod Bog, ki
me je opral v Kervi svojega Sina,
in je na tvojo priprošnjo, o Marija!
raztergal vezi mojih grehov, ki so

■

368

mi zdaj odpušeni! Zdaj smem v miru
iti. Vsi ljubi svetniki naj s teboj
namesto mene Boga neprenehoma ča¬
stijo in hvalijo zavoljo njegove do¬
brotljivosti in njegovega neskonč¬
nega usmiljenja. Oh, ko bi mogel
zdaj s svojo pokoro Gospoda ravno
tako neskončno častiti in veseliti,
kakor sem ga s svojimi grehi one¬
častil in žalil! O presveta Devica!
ki si tako neizrečeno dopadljiva očem
Najvikšega, združi moje zadostenje
z neskončno vrednim zadostenjem
svojega Sina Jezusa Kristusa, in
pokaži ga s svojim obilnim zaslu-
ženjem vred očem Božje pravice.
Sprosi mi gnado, da obrodim vreden
sad pokore. Sveta Marija! sprosi
mi pri svojem ljubem Sinu dobrega
duha in modrost svetnikov, da bo
moje življenje po vseh postavah in
zapovedih Božjih brez graje. Amen.

369

Sedmeri psalmi pokore.

(Če vseh ne moreš moliti, moli četertega.)

I. Psalm.

(Psalm 6. — Strah pred Božjo sodbo in ponižna prošnja
za odpušenje.)

1. Gospod! ne svari me v svojem serdu,
in ne tepi me v svoji jezi.

2. Usmili se me, Gospod! ker sem slab;
ozdravi me, Gospod! ker moje kosti se tre¬
sejo.

3. In moja duša je silno omamljena ; ti
pa, o Gospod! doklej?*)

4. Oberni se, Gospod! in reši mojo
dušo; pomagaj mi zavoljo svoje milosti.

5. Ker ga ni ob smerti, da bi na te
mislil; v peklu pa kdo bo tebe hvalil ?

6. Utrudil sem se v svojem zdihovanji,
vse noči perem svojo posteijo ; s svojimi
solzami močim svoje ležiše.

7. Od žalosti so moje oči otemnele;
postaral sem se med vsemi svojimi sovražniki.

8. Poberite se spred mene vsi, ki hudo
delate; zakaj Gospod je glas mojega joka
uslišal.

9. Gospod je mojo prošnjo uslišal ; Go-
spod je sprejel mojo molitev.

10. Naj se sramujejo in silno prestra¬
ši mi boš pomoč odlašal? ali doklej me boš še

kaznoval?

Mis, spomin.

34

370

šijo vsi moji sovražniki; prav hitro naj se
obernejo in sramujejo.

Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu;
kakor je bila v začetku, zdaj in vselej in na
vekomaj. Amen.

2. Psalm.

(Psalm 31. — Sreča spokornikova; nesreča terdovrat-
nega grešnika.)

1. Blagor jim, kterim so hudobije odpu-
šene, in kterih grehi so pokriti.

2. Blagor človeku, kteremu Gospod
greha ni zarajtal, in v kterega duhu ni zvi¬
jače.

3. Iver sem molčal, so se postarale
moje kosti, ko sem vpil ves dan. *)

4. Zakaj noč in dan me je težila tvoja
roka; spreobernil sem se v svoji nadlogi, ko
je ternik v meni tičal. **}

5. Svojo pregreho sem ti naznanil, in
svoje krivice nisem skrival. Rekel sem: Spo¬
znal bom zoper sebe svojo krivico Gospodu;
in ti si mi odpustil hudobijo mojega greha.

6. Zato naj te prosi vsak sveti ob pra¬
vem času; in v povodnji veliko voda, one se
mu ne bodo približale. ***_)

7. Ti si moje pribežališe v nadlogi , k*
me je obdala; ti moje veselje; reši me njih,
ki so me obsuli.

*) Ko sem neprenehoma jokal zavoljo notranje
serčne bolečine in grizenja vesti.

**) Huda vest me je vedno zbadala.

***) Nesreča, kazen Božja ga ne bo zadela.

371

8. „Dal ti bom modrost, in te učil na
tem potu, *) po kterem hodi; svoje oči bom
v te vpiral“. **)

9. Ne bodite, kakor konj in mezeg, ki
pameti nimata. Z ujzdi in berzdo ukroti če¬
ljusti njim, ki se k tebi ne približajo.

10. Veliko šib (pride) nad grešnika,
kdor pa v Gospoda upa, njega bo usmiljenje
obdajalo.

11. Veselite se v Gospodu in radujte
se pravični, in tikajte vsi, ki ste ravnega
serca. v

Čast bodi Očetu i. t. d.

3. Psalm.

(Psalm 37. — David popisuje v podobi hude in ostudne
bolezni svoje pregrehe, nad njimi žaluje , in Boga prosi
odpušenja.)

1. Gospod! ne svari me v svojem serdu;
in ne tepi me v svoji jezi;

2. Ker tvoje pušice v meni tiče, in
poterdil si nad menoj svojo roko.

3. Nič ni zdravega na mojem mesu
pred obličjem tvoje jeze; ni ga miru v mojih
kosteh zavoljo mojih grehov.

4. Ker moje krivice so mi čez glavo
zrastle; in me tlačijo kakor težko breme.

5. Moje rane gnjijejo, in so se usmra¬
dile zavoljo moje neumnosti.

*) Pokore in pobolj sanja.

**) Z milostljivim očesom se bom na te oziral,
ter ti svojo gnado delil.

24 *

372

6. Reven sem in ves potert; ves dan
prežaljen hodim.

7. Zakaj moje ledje je polno zmotnjav
in nič zdravega ni na mojem mesu.

8. Pobit sem, in silno sem ponižan;
rjovem zavoljo zdihovanja svojega serca.

9. Gospod! pred teboj je vsa moja
želja; in moje zdihovanje tebi ni prikrito.

10. Moje serce je zbegano, moja moč
me je zapustila; in luč mojih oči, še ona ni
z menoj. *_)

11- Moji prijatli in moji bližnji se proti
meni bližajo, in stoje; in kteri so okoli mene
bili, stoje od daleč ;

12. in kteri po moji duši strežejo, silo
delajo. In kteri mi hudo žele, nečimerno go¬
vore, in si ves dan goljufije izmišljujejo.

13. Jaz pa, gluhemu enak, ne slišim;
in sem kakor mutec, ki ne odpira svojih ust.

14. In sem kakor človek, kteri nič ne
sliši; in kteri nima zopergovora v svojih
ustih.

15. Ker v te, Gospod! zaupam; ti, Go- i
spod, moj Bog ! me boš uslišal.

16. Zakaj rekel sem: Naj se nikoli ne
vesele zavoljo mene moji sovražniki, in cese
mi noge spodtaknejo, zoper me mogočno govore.

17. Sej sem za šibe pripravljen, in
moja bolečina mi je vedno pred očmi.

18. Očitno spoznam svojo hudobijo, m
mislim na svoj greh.

Zavoljo prevelicega žalovanja in joka so mi
oči otemnele.

373

19. Moji sovražniki pa žive, in so
omočneli zoper me; in množe se, ki me po
krivem sovražijo.

20. Kteri dobro s hudim povračujejo,
me opravljajo; ker si za dobro prizadevam.

21. Ne zapusti me, Gospod, moj Bog!
ne hodi od mene.

22. Misli v mojo pomoč, Gospod, Bog
mojega zveličanja.

Čast bodi Očetu i. t. d.

4. Psalm.

(Psalm 50. — Obžalovanje storjenega greha; serčna

prošnja za odpušenje in spreobernjenje.)

1. Usmili se me, o Bog! po svoji veliki
milosti; in po obilnosti svojega usmiljenja iz¬
briši mojo hudobijo !

2. Operi me čez dalje bolj od moje
krivice; in očisti me od moje pregrehe.

3. Ker spoznam svojo hudobijo; in moj
greh je vedno pred menoj.

4. Tebi samemu sem grešil, in v pričo
tebe sem hudo storil; da si opravičen v svo¬
jih besedah, in premagaš, ko si sojen.*)

5. Glej namreč, v hudobii sem spočet;
in v grehih me je spočela moja mati.

Sam spoznam svojo hudobijo, tudi sam spo¬
znam, da tvoja sklenjena sodba ni preojstra, ni krivična;
— vse to spoznam, da si ti, o Gospod, opravičen v svo¬
jih besedah, v svojih izrečenih sodbah, pri tistih svojih
nasprotnikih, in jih premagaš — jim jezike zavežeš, ki
Pravijo, da si preojster in krivičen do mene.

374

6. Glej, sej resnico ljubiš; neznane
skrivnosti svoje modrosti si mi razodel.

7. Pokropi me s hisopom, in bom oči-
šen; operi me, in bolj bom bel, kakor sneg.

8. Daj mi veselo in prijetno besedo
slišati, in poterte kosti bodo od veselja po¬
skakovale.

9. Oberni svoj obraz od mojih grehov;
in zbriši vse moje hudobije.

10. Čisto serce vstvari v meni, o Bog!
in ponovi v mojem oserčji pravega duha.

11. Ne zaverzi me spred svojega ob¬
ličja; in svojega svetega duha mi nikar ne
vzemi.

12. Daj mi spet veselje svojega zve¬
ličanja, in z gospodovavnim duhom me po-
terdi.

13. Krivične bom učil tvoje pota; in
hudobni se bodo k tebi spreobernili.

14. Reši me dolgov kervi, o Bog, Bog
mojega zveličanja, in moj jezik bo z veseljem
hvalil tvojo pravico.

15. Gospod! odpri moje ustnice, in
moje usta bodo oznanovale tvojo hvalo.

16. Ako bi bil daritev hotel, se ve da
bi ti jo bil dal; nad žgavnimi darovi nimaš
lopadajenja.

17. Dar Bogu je prežaljen duh; poter-
iega in ponižnega serca, o Gospod! ne bos
saničeval.

*) S takim dahom, ki gospoduje nad hudim po-
;eleiijem, me poterdi.

375

18. Stori milost, Gospod! po svoji do¬
bri volji Sionu, da se zidajo zidovi v Jeru¬
zalemu.

19. Tedaj boš sprejemal daritev pra¬
vice, darove in žgavne daritve; tedaj bodo
pokladali na tvoj altar teleta.

Čast bodi Očetu i. t. d.

5. Psalm.

(Psalm 101. — Molitev v britkosti in terpljenji, v duhu ■
pokore in vdanosti.

1. Gospod, usliši mojo molitev, in moje
vpitje naj do tebe pride!

2. Ne obračaj svojega obličja od mene;
kterikoli dan sem v stiski, nagni svoje uho k
meni. Kterikoli dan te bom klical, naglo me
usliši!

3. Ker moji dnevi zginjajo, kakor dim;
in moje kosti se sušijo, kakor terstje.

4. Pobit sem, kakor trava, in moje serce
se suši ; ker pozabil sem svoj kruh jesti.

5. Od glasu mojega zdihovanja mi kosti
tiče na mojem mesu.

6. Enak sem pelikanu v pušavi; sem
kakor sova v (podertem) domu.

7. Čujem, in sem kakor samoten vrabec
na strehi. *) **)

8. Vsaki dan me zasramujejo moji so-

*) Moje britkosti in težave so tolike, da mi jed
nio več ne hčdi na misel; enak sem bolnemu človeku.

**) Tako sem samoten, kakor sova v podertem
ozidji; tako sem zapušen, tako slab, tako nezmožen, ka¬
kor tiča na strehi, ki čivka po mladičih, ki so ji bili
vzeti.

376

vražniki, in kteri so me hvalili, se zoper me
rotijo.

9. Ker pepel jem, kakor kruh, in svojo
pijačo s solzami mešam.

10. Zavoljo tvoje jeze in tvojega serda,
ker si me vzdignil in ob tla trešil.

11. Moji dnevi so se nagnili, kakor
senca, in kakor trava se sušim.

12. Ti pa, Gospod! ostaneš vekomaj,
in tvoj spomin od roda do roda.

13. Vstal boš in se Siona usmilil; zakaj
čas je, se ga usmiliti, ker prišel je čas.

14. Ker tvojim služabnikom so všeč
njegovi kamni, in milujejo njegovo perst. *)

15. In bale se bodo ljudstva tvojega
imena, o Gospod! in vsi kralji tvojega veli¬
častva.

16. Zakaj Gospod bo sozidal Sion, in
kazal se bo v svoji časti.

17. Gledal bo na molitev ponižnih, in
ne bo zaničeval njih prošnje.

18. Zapiše naj se to prihodnjemu na¬
rodu, in ljudstvo, ki bo vstvarjeno, bo hvalilo
Gospoda.

19. Ker on gleda iz svojega visocega
svetiša; Gospod z nebes na zemljo gleda.

20. Da bi slišal zdihovanje vjetih, da
bi rešil sinove pobitih;

21. Da bodo ozrianovali v Sionu ime
Gospodovo, in njegovo hvalo v Jeruzalemu,

22. Kadar se bodo narodi zedinili, in
kralji, da bi služili Gospodu.

*) Bi radi zidali razvaljeno sveto mesto, in za ~
lnjejo, da je Sion v grobljo razvaljen.

377

23. Odgovoril mu je na potu svoje
moči: Malo (število) mojih dni mi naznani.

24. Ne pokliči me v sredi mojih dni;
tvoje leta so od roda do roda.

25. V začetku si ti, Gospod, zemljo
vterdil, in delo tvojih rok so nebesa.

26. One pridejo, ti pa ostaneš ; in vse
se starajo, kakor obleka, in kakor oblačilo
jih spreminjaš ; in so spremenjene ;

27. Ti pa si ravno tisti, in tvoje leta
se ne manjšajo.

28. Sinovi tvojih hlapcev bodo stano¬
vali, in njih zarod bo obstal na vekomaj.

Čast bodi Očetu i. t. d.

6. Psalm.

(Psalm 129. — Prošnja za odpušenje z zaupanjem na
milost Božjo.)

1. Iz globočine *) vpijem k tebi, o
Gospod!

2. Gospod, usliši moj glas! Naj po¬
slušajo tvoje ušesa glas moje prošnje!

3. Gospod! ako boš na pregrehe gledal,
kdo bo obstal, o Gospod !

4. Tode pri tebi je sprava, in zavoljo
tvoje postave čakam tebe, o Gospod ! Moja
duša čaka njegove besede;

5. Moja duša v Gospoda upa.

6. Od jutranje straže do noči naj Iz¬
rael v Gospoda upa ;

Iz globočine svojega serci — ali pa: iz glo¬
bokega brezna svoje reve, nadloge, pregrehe.

378

7. Ker pri Gospodu je usmiljenje, in
pri njem je obilno odrešenje.

8. In on bo rešil Izrael vseh njegovih
hudobij.

Čast bodi Očetu i. t. d.

7. Psalm.

(Psalm 142. — Zaupljiva prošnja za milost Božjo v ter-
pljenji in smertni nevarnosti.)

1. Gospod! usliši mojo molitev; poslu¬
šaj mojo prošnjo po svoji resnici; usliši me
po svoji pravici;

2. In ne hodi v sodbo s svojim hlapcem;
ker pred tvojim obličjem ni nobeden živih
pravičen;

3. Zakaj sovražnik preganja mojo dušo,
tlači k tlam moje življenje, postavlja me v
temoto, kakor nekdanje merliče;

4. In moj duh je v meni stiskan, moje
serce je v meni prestrašeno.

5. Spominjam se starih časov; vse
tvoje dela premišljujem; naredbe tvojih rok
prevdarjam.

6. Svoje roke proti tebi stegujem; moja
duša je, kakor suha zemlja pred teboj.

7. Hitro me usliši, o Gospod ! moj duh
omaguje; ne obračaj svojega obličja od mene;
sicer bom enak njim, ki v grob gredo.

8. Daj mi zgodaj slišati tvoje usmi¬
ljenje; ker v te zaupam. Stori mi znano pot,
po kteri naj hodim; ker k tebi povzdigujem
svojo dušo.

379

9. Reši me mojih sovražnikov, Gospod!
k tebi pribežim.

10. Uči me, spolnovati tvojo voljo, ker
moj Bog si ti; tvoj dobri duh naj me vodi
po ravnem potu.

11. Zavoljo svojega imena, Gospod, me
oživljaj po svoji pravici; izpelji mojo dušo iz
nadloge,

12. In po svojem usmiljenji razkropi
moje sovražnike, in pokončaj vse, kteri mojo
dušo stiskajo; ker sem tvoj hlapec.

Čast bodi Očetu i. t. d.

VII. Sveto obhajilo.

(Nauk od sv. obhajila glej spredej, na strani: 149.)

(Ako se le ene molitve večkrat molijo, se pao
lahko zgodi, da se bolj po verhu, nepremišljeno oprav¬
ljajo ; zato je tndi več lepih molitev , ktere si lahko po
volji zbereš. Vse je na tem ležeče, da se počasi in po¬
božno moli. Bolje je ena sama s premislikom kakor
vse prehitro in poverhno.)

Pred sv. obhajilom.

I. Božje čednosti

(kakor so spredej, na strani: 230 ali pa kakor so tn:)

Vera.

Moj Bog;! verujem v tebe, prave¬
ga, živega Boga, edinega v natori

S80

in trojnega v osebah: Očeta, in
Sina, in svetega Duha; verujem,
da je Sin Božji, druga oseba v sv.
Trojici, za nas človek postal, terpel
in umeri; da je tretji dan od smerti
vstal, in da po svojem vnebohodu
sedi na desnici Boga Očeta in bo
prišel sodit žive in mertve. Ve¬
rujem, da je Jezus Kristus svete
zakramente postavil, da nobeden
brez vere in kersta, in potem, ka¬
dar v greh pade, brez pokore zve¬
ličan ne bo. Verujem, da je gnada
Božja vsem potrebna. Verujem tudi,
da ti, moj Bog, vse dobro z dobrim,
vse hudo shudimplačuješ, da nam naše
zasluženje samo skozi tvoje poma¬
ga. Verujem neumerjočnost člove¬
ške duše. Verujem zadnjič tudi vse,
kar si ti po svoji katoliški cerkvi
zapovedal verovati, in da zunaj ti¬
ste nobeden zveličan ne bo. Vse
to pa zato verujem, ker si ti to raz¬
odel , kteri si večna modrost in

381

resnica. V tej in zato katoliško
vero želim živeti in umreti. O moj
Bog, poterdi me s svojo gnado v
tej sveti veri!

Upanje.

Moj Bog! terdno upam po za-
služenji, terpljenji in smerti svoje¬
ga Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa zadobiti odpušenje vseh
svojih grehov; zaupam s tvojo gna-
do in pomočjo, tvojo voljo dopol¬
niti, greha se varovati, in tako več- !
no veselje in zveličanje doseči. In
vse to upam zato, ker si ti,
moj Bog! to obljubil, ker si vse-
gamogočen, neskončno dober in
zvest v svojih obljubah, kteri ne
moreš ne goljufati ne goljufan biti. i
Moj Bog in Gospod, stori še veči
to moje upanje!

Ljubezen.

Ljubim tebe, moj Bog! iz ce¬
lega serca in čez vse, ker si ti sam

382

v sebi nar vikši, vse ljubezni in
časti vredna dobrota in lepota. Iz
te ljubezni proti tebi je meni močno
žal zavoljo vseh grehov mojega ce¬
lega življenja, ker sem s tistimi
tebe, svojega Boga, razžalil. In
sklenem od zdaj na dalje, tebe, svo¬
jega Boga nikoli več ne razžaliti,
tebi samemu želim služiti, tebi v
vseh rečeh dopasti; svojega bliž¬
njega hočem zavoljo tebe, kakor sam
sebe ljubiti, in tako želim v tej lju¬
bezni živeti in umreti. O Bog,
vžgi v meni ogenj svoje ljubezni,
da bom v svojem serci gorečo lju¬
bezen proti tvoji dobroti vedno ohra¬
nil. Amen.

(Za obnjenje Božjih čednost je papež Benedikt
XIV. 1754 te le odpustke dodelil: 7 let in sedemkrat
štirdeset dni, kolikorkrat te čednosti obudiš. Popolnoma
odpustek en dan v mescu, kadar sv. zakramente prej-
meš in navadne molitve za odpustke moliš, če jih vsaki
dan obudiš. Popolnoma odpustek v smertni uri tistim, ki
so v življenji zvesto te čednosti molili.}

Molitev sv. Ambroža.

O predobrotljivi Jezus Kristus!
jaz grešnik nimam zaupanja v svoje
lastno zasluženje, temuč se zanašam
le na tvojo milost in dobroto, ko s
strahom in trepetom pristopim k mizi
tvoje presladke večerje. Serce in
telo imam namreč z mnogimi grehi
oraadežano, duše in jezika ne skerbno
zavarvanega. O milostni Bog! o groz¬
no Veličastvo! v britkostih tedaj
jaz revež pribežim k tebi, k studencu
vsega usmiljenja; k tebi hitim, ki po¬
trebujem zdravja; pod tvojo brambo
se podam, in ker pred teboj, Sod¬
nikom, ne morem obstati, te Zveli¬
čarja imeti zdihujem. Tebi, Gospod !
svoje rane kažem, tebi svojo rev-
šino odkrivam; vem, da so moji grehi
mnogi in veliki; upam pa v tvoje
usmiljenje, ktero nima konca. Ozri
se tedaj na me z milostnimi očmi,
o Gospod Jezus Kristus, večni kralj,
Bog in človek, ki si se dal križati

384

zavoljo nas ljudi. Usliši me, ki v
te zaupam; usmili se me, ki sem
poln revšin in grehom; ti, čigar
studenec usmiljenja se nikoli ne u-
suši. Bodi pozdravljena, o zveli¬
čavna daritev, za me in za ves člo¬
veški rod na križi darovana! Bodi
pozdravljena blaga in predraga Kri,
k si tekla iz ran mojega križanega
Gospoda Jezusa Kristusa, in omivaš
| grehe vesoljnega sveta! Spomni se,
o Gospod! svoje stvari, ki si jo s
svojo Kervijo odkupil. Žal mi je,
da sem grešil; želim popraviti, kar
sem hudega storil. Vzemi tedaj od
mene, o premili Oče! vse moje grehe
in hudobije, da bom — na duši in na
telesu očišen — zamogel vredno
okusiti nar vikši svetost. Dodeli,
da sveto rešnje Telo, ki ga mislim
zdaj prejeti, mi vse moje grehe zbri¬
še, vse nesramne misli od mene od¬
žene, in vse dobre občutljeje poživi?
da tebi dopadljive dela obuduje, in

385

poslednjič stanovitno brani mojo dušo
in moje telo zalezbe mojih sovraž¬
nikov. Amen.

Marija, prečista Devica! angelj
varh in vsi svetniki in svetnice
Božje! pridite mi na pomoč, da bom
sveto rešnje Telo vredno prejel.
Amen.

Molitev sv. Tomaža Akvina.

Vsegamogočni, večni Bog! lej,
jaz grem k zakramentu tvojega edi-
norojenega Sina, Gospoda našega
Jezusa Kristusa*, pridem bolan k
zdravniku življenja; nečisti k stu¬
dencu vsega usmiljenja; slepi k luči
večne svetlobe; reven in ubog k
Gospodu nebes in zemlje. Zdihujem
k neizmerjenemu usmiljenju tvojemu,
da me milostljivo ozdraviš, očistiš,
razsvetliš, obogatiš in oblečeš mojo
dušo, da zamorem prejeti kruh an-
geljski, Kralja vseh kraljev, Gospoda
vseh gospodov, s takim spoštovanjem,

Mis. spomin, 25

386

s tako ponižnostjo, s takim kesanjem,
s tako pobožnostjo, serčnostjo, vero,
s takim terdnim sklepom in hrepe¬
nenjem, kakoršno je moji duši po¬
trebno. O dodeli mi gnado, da ne
bom le prejel zakramenta Telesa in
Kervi svojega Gospoda, ampak tudi
moč tega zakramenta. O premilostni
Bog! daj mi gnado, da Telo tvojega
edinorojenega Sina, našega Gospoda
Jezusa Kristusa, ktero je iz Device
Marije na se vzel, tako prejmem,
da sem že tu zedinjen z njegovim
duhovnim Telesom in bom prištet
njegovim udom. O preljubeznjivi Oče!
poslednjič mi dodeli, da tega tvojega
Sina, kterega v tem življenji skriv¬
nostno prejemam, tam v večnosti
kdaj od obličja do obličja gledam.
Ki s teboj živi in kraljuje, v edi¬
nosti sv. Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

387

Ravno pred sv. Obhajilom.

Vera.  Verujem, o moj Jezus!
da si v presvetem Zakramentu res,
resnično in bistevno pričujoč z dušo
in s telesom, s kervijo in z mesom,
pravi Bog in človek skupaj. Pomnoži
mojo vero!

Upanje.  O moj Zveličar! li¬
pam, da bom pri tem sv. Obhajilu
s teboj zedinjen, s tvojo gnado na¬
polnjen, in v večno življenje poter-
jen. Poterdi moje upanje!

Ljubezen.  O ženin moje duše!
pred teboj klečim, ter te ljubim iz
vsega serca, in molim svojega Boga
in Gospoda v tem nar svetejšem Za¬
kramentu. Vžgi mi serčno ljubezen!

Obžalovanje.  (Kadar strežej moli
očitno spoved.) O Jezus, moja naj veči
dobrota! žal mi je, da sem te kdaj
razžalil. Usmili se me! Odpusti mi
vse moje grehe! Jagnje Božje, ki
odjemlješ grehe sveta, usmili se me!

388

Poniževanje. O Gospod! jaz
nisem vreden, da greš pod mojo
streho; ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša!

(Ko zavžiješ sv. Hostijo, zdihni v svojem sercu:)

Telo Gospoda našega Jezusa
Kristusa ohrani mojo dušo v večno
življenje! Amen.

2. Po svetem Obhajilu.

(Ni je nobene molitve, ki bi bila Bogu toliko do¬
padljiva, našim dušam pa toliko koristna, kot je zahvalna
molitev po sv. Obhajilu. Kristus, naš Zveličar, je v nas
bistevno, dokler so podobe. Misli si, kakor da bi slišal sam
tiste besede iz ust Jezusovih, ktere je nekdaj rekel svojini
učencem: „Mene pa nimate zmirej pri sebi“.

Ne beri torej preč po sv. Obhajilu na bukvice:
veliko bolje je, da saj nekoliko časa po sv. Obhajilu zdi¬
huješ k svojemu Bogu, ter se sam, kakor veš in znaš,
pogovarjaš z Jezusom, ki je v tvojem sercu, kakor na
sedeži milosti in ljubezni svoje, pričujoč kakor Bog m
človek.

O koliko gnad si pobožna duša lahko takrat pri¬
dobi, če se po sv. Obhajilu kako četertinko sama pogo¬
varja in raduje s svojim nebeškim ženinom!

Tudi čez dan se večkrat spominjaj imenitnega
gosta, ki si ga prejel v sv. Obhajilu, v hišico svojega
serca.)

1. II v a 1 a.

O vse stvari hvalite Gospoda; hvalite
in častite ga z menoj vred na večno.

389

Vi angelji in arhangelji, hvalite Gospoda!
hvalite in častite ga na vekomaj. — Vi
poglavarstva in oblasti, vi moči in gospo¬
stva, hvalite Gospoda! hvalite in poveli¬
čujte ga na vekomaj. Vi troni, Kerubini
in Serafini, ki gorite iz ljubezni do svo¬
jega stvarnika, hvalite Gospoda! hvalite
in poveličujte ga na vekomaj. — Vi apo-
steljni in evangelisti, vi prečastni začetniki
svete cerkve, hvalite Gospoda! hvalite in
poveličujte ga na vekomaj. — Vi, slavna
truma vseh mučenikov in svetih spozno-
vavcev, hvalite Gospoda! hvalite in pove¬
ličujte ga na vekomaj. — Ve svete in
čiste device, vi vsi prebivavci nebeškega
Siona, hvalite in poveličujte Gospoda od
vekomaj do vekomaj. Amen.

2. Zahvala.

O Jezus, moj Bog, moje edino
pa večno veselje! ti tedaj živiš v
meni in jaz v tebi! Kako, o Gospod!
in s čim hočem poverniti to neskon¬
čno dobroto, da si se ponižal k meni
priti? ker ti si mi prinesel seboj vse
bogastvo svojega veličastva, ter si

390

podelil moji duši svojo nezmerjeno
zasluženje, tako da je duša moja
vredna večnih nebes! O , kako se
hočem zahvaliti? Naj te hvali zato
večna ljubezen tvojega Božjega ser¬
ca; naj ti za to vse verste zveli¬
čanih duhov prepevajo svoje hvalne
pesmic in naj hvalni darovi in plameni
svete ljubezni puhtijo iz sere vseh
svetnikov v nebesih in vseh pravič¬
nih na zemlji — tebi v zahvalo! Ze¬
dinjen ž njimi te hočem tudi jaz
hvaliti in častiti vse dni svojega
življenja ter vse svoje misli in želje,
besede in djanja popolnoma posvetiti
v tvojo sveto službo. Amen.

3. Ljubezen.

O Jezus! ti Bog večne ljubezni,
ki zdaj bivaš v mojem serci, oh!
da bi te res ljubil iz celega serca,
iz cele duše, in sicer tako, kakor
si vreden ljubljen biti. O ko bi te
mogel ljubiti s tako gorečo ljubeznijo,

s kakoršno te ljubi Marija, tvoja pre-
blažena Mati, s kakoršno te ljubijo
vsi sveti angelji in izvoljeni Božji!
Prosim, vnemi in vžgi moje serce
z ognjem svoje Božje ljubezni! —

O Jezus, ti si z menoj! — O Jezus,
ti si pri meni! — O Jezus, ti si v ;
meni! O Bog in Gospod mojega
serca! Ljubim te čez vse, ljubim
te le zavoljo tebe samega, in za
naprej nočem nič druzega ljubiti, I
kakor le tebe samega. Zato te pa
lepo in ponižno prosim, poterdi me
s svojo gnado, in ohrani moje serce j
vedno v svoji ljubezni. Amen.

4. Darovanje.

Moj Bog, o moje vse! lej, kar '
sem in kar imam, to sem in to i-
mam le od tebe! Tvoj sem; sej ti
si moj stvarnik, moj Gospod in o-
skerbnik; prostovoljno, z otročjo lju¬
beznijo in z veselo pokoršino ti da¬
rujem in dam vse, karkoli mi je

dala tvoja presveta dobrota. Oh,
vzemi me kot svojo lastnino in varaj
in vodi me po svojem svetem dopa-
denji. V zakramentu tvoje presvete
ljubezni si se mi danes vsega dal;
, vsega, brez izjeme se tudi jaz dam
tvojim rokam. Stori z menoj, kar¬
koli hočeš. Vse moči svojega te¬
lesa in svoje duše, svoje serce in
svojo voljo, vse ti dam. O naj ti
dopade ta moj dar! posveti ga in
zedini ga s tistim velikim darom,

i kterega si ti svojemu nebeškemu
Očetu na križi prinesel, da bo po¬
polnoma dar njegovemu Božjemu
veličastvu! Nikdar, o moj ljubi Zve-
> ličar, ne pripusti, da bi še kdaj greh
ali svet gospodaril čez me, ker si
me ti nasitil s svojim mesom in na¬
pojil s svojo Kervijo in si v last
vzel moje serce. Brani me s svojo
mogočno roko, da mi sovražnik nič
ne more, in da v sveti zvestobi le
tebi živim in umerjem. Amen.

5. Prošnja.

O Jezus, ti večni, neusahljivi
studenec vsega dobrega, ki si iz
gole ljubezni do mene, da bi mi o-
bilno podelil svoje gnade, prišel v
moje serce; prosim te, odpri svojo
roko in ozališaj mojo dušo tako,
kakor tebi naj bolj dopade. Izpodi
iz mojega serca vse, kar ne dopade
tebi, ki si svetost sama. Očisti moje
telo, posveti mojo dušo, in vdeleži
me zasluženja tvojega britkega ter-
pljenja in tvoje grenke smerti. Ze¬
dini se z menoj, o ljubljenec moje
duše! in živi v meni, da tudi jaz v
tebi ostanem in tebi samemu živim.
Daj meni, pa tudi vsem tistim, za
ktere sem dolžan moliti, vse tiste
in take gnade, ktere so nam nar
bolj potrebne. Dodeli mi, da vse
hudobne skušnjave in želje stano¬
vitno premagam, zlasti pa tiste, ki
me naj večkrat nadlegvajo. Pomagaj

394

mi, o premili moj Jezus! da vedno
v dobrem rastem in se nikdar ne
ločim od tvoje svete ljubezni. Amen.

6. Zdihljeji.

(Sv. Frančiška Salezijana in sv. Alfonza I.igvorijana.)

Terdna in živa je moja vera v
tebe, o sveta Resnica! neomakljivo
je moje upanje v te, o neskončna
Dobrota! serčna je moja ljubezen
do tebe, o naj vikši, naj ljubeznjivši
Bitje! Moj Bog in moj vedni do¬
brotnik! tebi se vdam, tebe ljubim,
tebe hvalim, in te ljubiti in hvaliti
želim ves čas svojega življenja in
vso dolgo večnost.

Našel sem ga, kterega ljubi
moja duša. Deržim se ga in nič
več ga ne spustim, da v resnici reči
zamorem: „Jaz živim, pa ne jaz,
ampak Jezus Kristus živi v meni a -
Tedaj, o Jezus, moj mir, moje edino
veselje, moje zveličanje! spusti zdaj
svojega služabnika v miru, ker moje

■

395

oči so vidile tvoje zveličanje. Moje
serce se te veseli, in moja duša se
raduje v tebi, O Bog; mojega serca!
O ko bi mi bilo mogoče zdaj umreti
iz ljubezni do tebe, zdaj ko upam,
da me ljubiš, da sem ti dopadljiv!

O nezmerna ljubezen, preponižni
moj Jezus! ti skriti Bog! molim te,
ki si v meni. Premalo mi je serce,
da bi te zadosti ljubil, premalo mi
je moj jezik, da bi te zadosti hva¬
liti mogel.

O moj Zveličar, koliko hvalo
sem ti dolžan, ki si me, ubogo stvar,
tako čudovitno obiskal! Hvalim te
s tem, da se ti vsega izročim in
popolnoma vdam, in da nič druzega
ne želim*, kakor to, da ti sam živiš
v meni.

O moj Bog! prišel si k meni,
da bi se sklenil z menoj, da bi za-
služenje svojega britkega terpljenja
mi dodelil in me posvetil. Stori to
v meni vse, zavolj česar si prišel,

396

in tvoj prihod naj ne bo zastonj v
meni.

O Jezus! sej veš, kaj mi manjka,
sej poznaš moje slabosti: Daj mi
ponižnost, čistost serca, vdanost v
tvojo sveto voljo, moč zoper slabe
navade in poterpežljivost, da vse
britkosti iz ljubezni do tebe voljno
prenašam.

O moj Odrešenik! zavoljo tiste
neskončne ljubezni y  ktera te je na
’ zemljo pripeljala in v smert na križi
gnala, mi dodeli, da umerjem v tebi,
in da ti živiš v meni.

O Bog moje duše! ljubim le
bolj, ko vse na tem svetu, bolj ko
sam sebe. Zato se ti vsega pre¬
pustim ter se podveržem v ljubezni
in s spoštovanjem vsem tvojim na-
redbam, da se nad menoj spolni vse,
karkoli si mi odločil že od večnosti
sim; upam pa, da bom kdaj gledal
tvoje Božje obličje in tvojo neskon¬
čno lepoto.

397

Moj Bog in moje vse! nič dru-
zega ne bom iskal, kakor tebe, ker
v tebi tudi dobim vse. O prelju-
beznjivi moj Oče! moja edina, naj
veči skerb naj bo, da ti vredno slu¬
žim , kakor tudi ti toliko skerbno
delaš za moje zveličanje.

O včlovečena Beseda večnega
Boga, Jezus Kristus! ti si le zato
prišel na ta svet, da bi bival v sercih
človeških, ki si jih rešil s svojo
Kervijo; naj bo torej moje serce vse
tvoje; posestvaj ga, razsvetli ga in
stori ga pripravnega, da vselej ra¬
do voljno spolnuje tvojo presveto voljo.

Vsegamogočni Jezus! odvzemi
mi vse, karkoli bi me opoviralo, tebi
služiti; odpravi od mene vse nespo¬
dobnosti in vse nezvestobe in na¬
polni me s svojo gnado in modrostjo.

O sveti Duh! napolni mojo voljo
s tisto sveto željo, da bo le po
čednostih hrepenela, in le samo tebi
dopasti želela.

398

Moj Bog, daj mi, da te gledam
v živi veri, da te prav spoznam in
čez vse ljubim. Pokaži mi svojo
voljo, da jo spolnujem. Pokaži mi
mene samega sebe, da se prav po¬
nižam in zaničujem. V večnosti pa
• mi pokaži svoje preblaženo obličje,
da te ljubim vekomaj.

Gospod! zapravljal sem svoj čas
in svojo moč, kakor zgubljeni sin,
‘ pa tvoje milosti še ni bilo konca!
Od zdaj pa naj me svet nič več ne
zapelje, nič več ne preslepi, temuč
tvoja volja naj bo moje vodilo. Za-
f piši v moje serce zapoved svoje
ljubezni z neizbrisljivimi čerkami.

Moj Bog! ko bi tudi pekla ne
bilo in nobenih kazen odločenih za
grešnike, bi vender le tebe ljubil in
iz ljubezni do tebe vse rad preterpel.
O Gospod! daj mi gnado, da vse
spolnim, kar ti želiš. Ohrani mi
serce le zato, da je tebi pokorno;
ohrani mi telo, da ga tebi darujem

399

in življenje , da ga le tebi po¬
svetim.

Neskončna Moč! podpiraj mojo
nezmožnost; večna Modrost! razsvetli
mojo temo; nezmerna Dobrota! pri¬
zanesi moji hudobii. O Dobrota, o
Ljubezen, o Modrost! prepozno sem
te spoznal! prepozno sem te ljubiti
jel!

Preblažena Devica! preljubez-
njiva, premila Božja Mati! sprosi mi
od svojega Sina gnado, da bom vsem
njegovim navdihljejem zmirej pokoren,
in uči me, hrepeneti po tistih čed¬
nostih, s kterimi si ti tu na zemlji
toliko dopadajenje Božje dosegla.
0 predobra Devica! prosi svojega
Sina, da se ne loči več od mene,
temuč da napolni mojo dušo z obil¬
nostjo svojega blagoslova.

400

7 .  Prošnja sv. Ignacija.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, odreši me!

Kri Kristusova, napoji me !

Voda Kristusove rane, operi me!

Terpljenje Kristusovo, poterdi me! '

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje sv. rane, zakrij me !

Od tebe ločit’ se, ne pripusti mi!

Pred hudobnim duhom, varuj me!

V smertni uri, pokliči me!

K sebi priti, pusti me!

Da s tvojimi svetniki hvalim te
vekomaj. Amen.

3. Duhovno Obhajilo.

(To nauku sv. Tomaža je duhovno obhajilo sercna
želja, prejeti Jezusa v zakramentu presvetega rešnjega
Telesa in ljubeznjivo hrepenenje in zedinjenje ž njim,
kakor bi ga v resnici prejel. Veliko svetih učenikov
terdi, da, kdor duhovno obhajilo prav opravi, zadobi ne¬
kako tiste gnade, kakor pri resničnem Obhajilu. Sveti
tridentinski zbor posebno priporoča duhovno obhajilo vsem
krisijanom, posebno pri daritvi svete maše, ako resnično
ne pristopijo k angeljski mizi.)

Duhovno obhajilo.

(Po sv. Alfonzu.)

Moj Jezus! verujem, da si v
zakramentu presvetega rešnjega Te-

lesa resnično pričujoč. — Ljubim te
čez vse. — Iz ljubezni do tebe ob¬
žalujem svoje pregrehe; vekomaj
nikoli nočem več grešiti. — Želim
v svoje serce te prejeti in s teboj
se skleniti. Ker te pa zdaj v za¬
kramentu prejeti ne morem, o pridi
saj po duhovno v moje serce! Okle¬
nem se te, zedinim se s teboj, kakor
da bi res v moje serce prišel. Nikdar
ne privoli, da bi se še kdaj ločil od
tebe.

(Obudi želje, Jezusa v zakramentu presvetega
rešnjega Telesa prejeti.)

Objamem te, o Jezus! kakor da
bi bil resnično v me prišel. Popol¬
noma se zedinim s teboj. O nikdar
se ne loči od mene!

4. Ponovljenje kerstne obljube.

(Sv. Frančiška Salezijana.)

(Pred misijonskim križem.)

O Bog! v tvoji pričujočnosti sem
premislil in prevdaril, kako sem bil

Mis. spomin, 26

[ 402
\  ■

na dan sv etega kersta veselo in sveto
posvečen in tebi darovan, da bi bil
ves tvoj otrok, pa pri vsi takrat v
mojem imenu slovesno storjeni obljubi
* sem svojo dušo, oh! brczštevilnokrat
'>  omadeževal z grehi, s kterimi sem
(  žalil tudi veličastvo tvoje, zdaj pa
spoznam svoj greh, in poln kesanja
se sramujem, pa vender zaupljivo se
veržem v naročje tvojega neskonč¬
nega usmiljenja, Ponižno prosim za
giiado, za prizanašanje, za milost, za
popolnoma odpušenje mojih grehov
po zasJuženji britkega terpljenja in
grenke smerti Jezusa Kristusa, od¬
rešenika moje duše. Na njega, ki je
večna podlaga mojega upanja, se
zanesem ter ponovim in poterdim sveto
zavezo, ktera je bila s teboj, o moj
Bog! pri sv. kerstu v mojem imenu
sklenjena. — Odpovem se hudiču,
svetu in mesu in prekolnem vse njih
nesrečne zapeljivosti, nečimernosti
in poželenje za ves čas svojega živ-

Jjenja in za celo večnost! In k tebi,
o dobrotljivi, milostljivi Bog! se o-
bernem, ter želim, volim in nepreklic-
Jjivo sklenem — zdaj in na vekomaj —
tebi živeti, le tebe ljubiti. Zato ti
darujem, dam in posvetim svojo dušo
in vse moči njene, svoje serce z vsem
nagnjenjem njegovim in svoje telo z
vsemi počutki njegovimi. Zagotovim
te, da nočem nikdar nobenega dela
svojega bitja oberniti zoper tvojo
sveto voljo ali zoper tvoje naj vekši
veličastvo. Ponižno se tebi vsega,
popolnoma darujem, da bom na večno
tvoja dobra, tebi pokorna in zvesta
stvar, da se nikdar več od tebe ne
ločim. Pa, ob! ako bi me kdaj hudobni
duh premotil, ako bi me kdaj človeška
slabost premagala, da bi prelomil ta
svoj sklep, onečastil to svoje posve¬
čenje ; že zdaj slovesno prekličem to
svojo nezvestobo, ter terdno sklenem,
s pomočjo svetega Duha vnovič hitro
vstati, kadar se le zavem svojega

"404

padca, in vnovič, brez odlašanja, se k
tvoji milosti, o moj Bog 1 ! nazaj podati.

To je moja volja, moj namen,
moj terdni in nepreklicljivi sklep,
kterega brez izjeme spoznam in po-
terdim, v tvoji pričujočnosti, o moj Bog!
in vpričo zmagovavne in vojskovav-
ne cerkve tvoje, ki je mati moja.

Ti pa, o moj Bog, večni, vse-
gamogočni Oče, Sin in sveti Duh!
poterdi milostljivo ta moj sklep, ter
sprejmi to mojo serčno daritev, in
naj ti bo prijetna! In ker si me
razsvetlil in mi to misel dal, da sem
ti to obljubo ponovil, daj mi tudi
moč in gnado, da v resnici spolnu-
jem to obljubo, in tako dosežem svoje
zveličanje.

O presveta Trojica! ti si moj
Bog, Bog mojega serca, Bog mo¬
jega duha, Bog vse moje duše.
Tako te spoznam in te molim zdaj
in na vekomaj. Amen.


405

VIII. Molitve za odpustke.

(Nauk od odpustkov glej spredej, na strani: 116.)

(Kadar drugač ne moreš se vdeležiti
popolnoma odpustkov, moli naslednjo molitev
papeža Pija VIL, za ktero so popolnoma od¬
pustki dodeljeni tistim, kteri jo po vredni
prejemi sv. pokore in sv. rešnjega Telesa
molijo pred britko martro. Papež Klemen VIII.
in Leon XII. 1825.)

Posebna molitev za sv. odpustke. Pija VIL

Lej, o dobrotljivi in presladki
Jezus! pred tvojim obličjem se ver-
žem na svoje kolena, ter te priserčno
prosim in milo zdihujem, vtisni glo¬
boko v moje serce žive občutljeje
vere, upanja in ljubezni, z resnično
žalostjo čez moje grehe, in s terdnim
sklepom poboljšati se. Ko z živim
občutljejem in veliko bolečino tvoje
petere sv. rane premišljujem in v
svojem sercu prevdarjam, se spomnim
tistih besedi, ki so prišle iz posve¬
čenih ust kraljevega preroka Davida:
^Prebodli so moje roke  in
noge, in šteli so moje kosti“.

406

■ r  Splošna molitev za sv. odpustke.

O Jezus, ki si prišel na ta svet,
da mi živimo, in da obilno živimo,
terdno verujem, da si ravno zato
svoji sveti cerkvi tu na zemlji dal
| ključe nebeškega kraljestva z obljubo,
da vse, kar bo ona tu na zemlji za¬
vezala ali odvezala, bo tudi v nebe¬
sih zavezano ali odvezano. Tudi
verujem, da cerkev to imenitno oblast
rabi: 1. kadar nam v zakramentu
sv. pokore verige naših grehov in
I večnih kazen odveže, in 2 .  kadar
nam odpustke deli, po kterih nam
bodo odpušene tudi tiste časne kazni,
ktere nam po zakramentu sv. pokore
še ostanejo in za ktere bi se pokoriti
mogli tukaj ali pa tam v vicah. To,
o Jezus! terdno verujem, ker si mi
ti razodel in mi tvoja sveta cerkev
zapoveduje verovati. In ta ljubezni
polna mati, sv. cerkev, mi odpira
danes vse sebi izročene zaklade.

407

Ona ponuja popolnoma odpustke vsem,
ki po vredni spovedi in sv. Obhajilu
skesano in pobožno molijo za njeno j
razširjenje tu na zemlji, za razdjanje
krivoverstva, za mir in edinost ker-
sanskih poglavarjev, in za blagor
njenega vidnega poglavarja, Rim¬
skega papeža.

Nekaj tega, o Jezus! sem že
spolnil. Spoznal in obtožil sem se
svojih pregreh, mašniku, namestniku !
tvojemu. Tudi sem bil pri angeljski
mizi, ter sem se vdeležil skrivnosti
tvojega Telesa in tvoje Kervi. Oh,
da bi bil pač vse to vredno storil!
Oh, da bi bil prištet tistim spokor¬
jenim, s teboj spravljenim grešnikom,
na ktere dopadljivo gledaš in kterim
svoje gnade v obilnosti deliš! To
upam, o moj Odrešenik! ker to si
sam zapovedal, da to upati smemo ;
in v tem zaupanji pridem pred te,
da bi spolnil še zadnjo pogojo, ktero
sveta cerkev tirja v zadobljenje od-

A

408 '

pustkov, ter ti priporočim brhkosti
in potrebe njene in vsega keršanstva.

1. O Bog! ti nar vikši pastir
in oče vseh vernih! ki s svojim
svetim Duhom celo telo svoje cerkve
vladaš in posvečuješ, in ki si po
Jezusu Kristusu veličastvo svojega
imena vsem narodom oznanil; ohrani
in pomnoži delo svojega usmiljenja,
da tvoja sveta cerkev raste v vsem
dobrem in se razširja po vsi zemlji,
in da v spoznanji tvojega svetega
imena stanovitna ostane. Po ravno
tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

V.  Da svojo sveto cerkev vla¬
daš in ohraniš.

O. Prosimo te, usliši nas!

| Oče naš. Češena si Marija.

2.  Vsegamogočni, večni Bog!
ki vse k zveličanju kličeš, in nočeš,
da bi se kdo pogubil; glej milost¬
ljivo na duše, ktere je hudobni duh
preslepil. Dodeli vsem, da vse svoje
krivovere zapustijo in k edinosti

tvoje resnice se povernejo, in da
po zvestem spolnovanji tvojih zapo¬
ved večno življenje dosežejo. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

V. Da sovražnike svete cerkve
ponižaš.

O. Prosimo te, usliši nas!

Oče naš. Češena si Marija.

3. O Bog, ki mir daješ in e-
dinost ljubiš, dodeli vsem keršanskim
kraljem, svojim služabnikom, popol¬
noma edinost v dobrem, varuj nas
vse vojske, razpertja in vsega pre¬
pira, da ti tvoji verni v vsi pro¬
stosti vere služijo. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

V.  Da keršanskim kraljem in
pblastnikom mir in pravo enovoljnost
daruješ.

O. Prosimo te, usliši nas!

Oče naš. Češena si Marija.

4. Naj vikši, večni Pastir Jezus
Kristus! priporočim ti našega sve¬
tega očeta, papeža I., tvojega na-

410

mestnika tu na zemlji. Usliši nje¬
gove molitve, spolni njegove želje,
ki jih ima le za [tvojo čast in za
1  poveličanje tvoje sv. cerkve. Vodi,
razsvetljuj, okrepčuj, vterduj in varuj
ga, da vredno vlada tvojo cerkev.
Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

V. Da apostoljskega poglavarja
in vse cerkvene stanove v svoji
sveti veri ohraniš.

O. Prosimo te, usliši nas!

Oče naš. Češena si Marija.

Sklep.

O Bog vsega usmiljenja! po svoji
slabi moči sem zdaj vse opravil, kar
je v zadobljenje odpustka potrebnega
bilo. Dodeli mi ga (ali pa tej duši I.)
po svoji neskončni dobroti, in kar
bi bilo še pomanjkljivega, to nado¬
mesti po neskončnem zasluženji Je¬
zusa Kristusa, Sinu tvojega, in P°
zadostenji in priprošnji preblažene
Device Marije in vseh svetnikov.
Daj mi, da ti za naprej, prost vsega

411

greha, zvesto služim, in v tvoji gnadi
do konca svojega življenja stanoviten
ostanem. Amen.

Hvalite Gospoda vse ljudstva,
hvalite ga vsi narodi. Njegova milost
je nad nami vterjena in njegova
resnica ostane na vekomaj.

.  Čast bodi Q,čefu i. t. d. - .

('  Oče naš. Cešena si Marija^

Nektere molitve in dobre dela, s kterimi se
lahko odpnstki zadobijo.

(Iz bukev: ,,Sveta ura' 1 .)

Opomba. Rimski papeži tirjajo, da se molitvice,
za ktere so odpustke dodelili, pobožno in s skesanim
sercem molijo.

Zvezdica * konec molitvice pomeni, da se odpu¬
stek tudi dušam v vicah oberniti zamore.

Besede: „ob mescu popolnoma 11  pomenijo,
da, kdor molitvico celi mesec (saj enkrat na dan) moli,
in sv. zakramente vredno prejme, zadobi popolnoma od¬
pustek, če moli in opravi tudi to, kar se k zadobljenju
odpustkov navadno tirja.

Kdor vsak dan le nekoliko časa oberne za te mo¬
litve. koliko odpustkov se lahko vdeleži.

1. Kdor obudi tri Božje čednosti: Vero,
upanje in ljubezen, zadobi vselej 7 Ietin7krat
40 dni odpustka.# (ob mescu popolnoma.^)#

. 412

2. Za molitev: Zgodi se vselej najpra-
vičniši, najcastitljivši, najljubeznjivši volja
Božja, in bodi ji čast in slava v vseh rečeh"!
100 dni enkrat na dan.*

3. Za molitev: „Svet, svet, svet je
Gospod vojsknih trum ; vsa zemlja je polna
tvoje slave! Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in
sv. Duhu!" 100 enkrat na dan.* In trikrat
na teden po 300 dni.*

4. „Nebeški Oče! darujem ti predrago
kri Jezusa Kristusa v zadostenje za svoje
grehe, in za vse potrebe sv. cerkve". \100
dni vselej.

1 5. „ J e z u s! M a r i j a!“ 25 dni vselej; ob
smertni uri popolnoma odpustek.

6. „Bodi česen in hvaljen vsaki čas naj¬
svetejši in Božji zakrament"! —med povzdi¬
govanjem 100 dni*; ob mescu popolnoma. —
Drugikrat po 100 dni. — Veliki četertek in
potem 3 dni, če se moli trikrat, po: 300 dni.

7. Pred podobo Jezusovega sladkega
’ serca: „0 moj ljubeznjivi Jezus! jaz I. h
darujem svoje serce, da ti skažem svojo hva-
' ležnost, in da zadostim za svoje grehe, m
se ti vsega popolnoma darujem, in s pomočjo
tvoje gnade sklenem, zanaprej ne več grešiti •
100 dni vsaki dan*; ob mescu popolnoma.

8. „Jezus, Marija, Jožef! darujem vam
svoje serce in svojo dušo. — Jezus, Marija)
Jožef! stojte mi na strani v mojih smertmij
težavah. — Jezus, Marija, Jožef! naj z vam;
spravljen umerjeni" ! 300 dni vselej. — iOO  dm
za vsaki zdihljej posebej.

413

9. „UstniIi se me, o Jezus"! 100 dni
vselej.

10. „Češeno bodi sveto in neomadežano
spočetje prečiste Device Marije"! 100 dni.

H. ,.0 brez madeža spočeta Marija,
prosi za nas Očeta, ki si njegovega Sina od j
svetega Duha spočela in svetu rodila"! 100
dni vselej.

12. ’„0 Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki k tebi pribežimo"! 100 dni.

13. „Angelj Božji, ki si moj varh, mene
tebi izročenega po zgornji milosti danes raz¬
svetljuj, varuj, vodi in vladaj". Amen. 100
dni*; ob mescu popolnoma.

14. Moli za umirajoče 3 ošenaše v čast
terpljenja in smertnih težav Jezusa Kristusa, ’
in tri Češena si Marije v čast Mariinih brit—
kost, ktere je občutila pri smertnih težavah
Jezusovih. 300 dni vselej*; ob mescu popol¬
noma.

15. Oče naš, Češena si Marija, in be¬
sede: „Sv. Frančišk Ksaveri, prosi za nas"!
100 dni* — za ude bratovšine za razširjenje
sv. vere.

Za vsako drugo dobro delo, ki se v
namen sv. misjonov stori, 100 dni.

16. V čast Mariinih žalost sedem Češena
si Marij in vselej zdihljej: „0 Marija, sveta
Mati! sprosi mi gnado, da si vtisnem v svoje
serce rane svojega Zveličarja". 300 dni*; —
ob mescu popolnoma.

17. Kdor se prikloni, kadar moli: Čast
bodi Bogu Očetu i. t. d." 30 dni.

414

18. Če se podoba sv. križa spodobno
kušne: 1 leto.

19. Če se moli molitev sv. Bernarda:
„Spomni s»e, o Devica! i. t. d. 300 dni vselej.

20. Če se moli pesem: „Pridi sv. Duh
i. t. d. 100 dni vselej; 300 dni o binkoštih
in v osmini*; ob mescu popolnoma.

21. Kdor moli roženkranc sv. Brigite;
od vsacega zerna 100 dni*; ob mescu popol¬
noma in še druge odpustke.

22. Če se moli pred podobo sv. Jezuso¬
vega serca, ki je očitno izpostavljena v če-
šenje: 8 let 135 dni.

23. Za Lavretanske litanije 300 dni vse¬
lej; popolnoma ob 5 Mariinih zapovedanih
praznikih.

24. Za : Čast bodi Bogu i. t. d. zjutraj,
opoldne, zvečer v zahvalo sv. Trojici za
gnade, ktere je dodelila Marii, prečisti De¬
vici: 300 dni*; ob mescu popolnoma; vselej
po 100 dni.

25. V zadostenje za nečast, ki se dela
Marii Devici in svetnikom, moli: ,,Cešena
bodi Kraljica i. t. d.; zvečer: Pod tvojo po¬
moč i. t. d. in zraven tega: „Dovoli, o sv.
Devica! da prepevam tvojo čast. Česen bodi
Bog v svojih svetnikih in v vseh svojih de¬
lih. Amen.“ 100 dni, za en teden 8 let loo
dni, za dva mesca popolnoma.

26. Če se moli zvečer psalm: Iz g*®',
bočine i. t. d.“ in se pristavi: ,,Bog jim daj
večni mir in pokoj i. t. d.“ Kdor tega n
zna, naj moli Oče naš in „Bog jim daj vec
mir i. t. d, 100 dni*.

27. Litanije za srečno smert. 100 dni*.

28. Za angeljsko češenje: 100 dni; ob
mescu popolnoma.

29. Kdor pol ali saj četert ure premi¬
šljuje, in sicer celi mesec, dobi popolnoma
odpustek.

30. Kdor pred sv. rešnjim Telesom po¬
klekne: 200 dni.

31. Vsak dan Mariinega mesca 300 dni*;
ob mescu popolnoma, kdor Marijo očitno ali
pa tudi doma na tihem časti.

Posebni odpustki za ude bratovšine Matere
Božje.

1. Za izpraševanje vesli zvečer : 7 let*.

2. Kdor gre ob delavnikih k sv. maši:
7 let.*

3. Kdor ubozega bolnika obiše: 7 let.*

4. Kdor gre v kako pobožno zbirališe,
ali k službi Božji, k pridigi ali kakemu du¬
hovnemu govoru: 7 let.*

5. Kdor moli za koga, ki je v smertnih
težavah, ali kadar mu zadnjo uro zvoni:
7 let*

6. Za spravo med sovražniki: 7 let.*

7. Kolikorkrat svoj sklep ponoviš : 40 dni.

Veliko duhovnega dobička ima, kdor škapulir
nosi, ali če ima pri sebi roženkranc, ali podobo
križanega Jezusa, ali kako blagoslovljeno svetinjo;
ali če je ud kake od cerkve poterjene bratovšine. —
60  dni odpustka imajo udje bratovšine vednega če¬
šnja sv. rešnjega Telesa vsaki dan za vsako dobro delo.

f 416

Večernice,

i ki se v nekterih cerkvah pojejo.

1. Ob nedeljah In zapovedanih
praznikih.

V. O Bog, glej na mojo pomoč!

O. Gospod, hiti mi pomagat!

V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu
Duhu!

0. Kakor je bila od začetka, in zdaj
in vselej in na vekomaj. Amen. Aleluja. (Od
perve pepelnične nedelje do velikonočne ne¬
delje, se namesto jjAIeluja" pristavi: „Čast
bodi tebi, o Gospod, kralj večne
časti!“)

1. Psalm 109.

1. Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Usedi se na mojo desno; dokler ne denem
tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog.

2. Palico tvoje moči bo Gospod poslal
s Siona. Gospoduj v sredi svojih sovraž¬
nikov.

3. S tabo je gospostvo ob dnevu tvoje
moči, v svetlobi svetih; iz sebe sem te rodu
pred zgodnjo danico.

4. Gospod je prisegel in se ne bo ke¬
sal :  Ti si duhoven po Melkizedekovem redu.

5. Gospod na moji desni bo poterl kra¬
lje ob dnevu svoje jeze.

i

417

6. Sodil bo narode, dopolnil bo pogin,
razdrobil glave po deželi mnogoterih.

7. Iz potoka bo pil na potu; torej bo
povzdjgnil glavo.

Gast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu.

Kakor je bila od začetka, in zdaj in
vselej in na vekomaj. Amen.

2. Psalm 110.

1. Hvalil te bom, Gospod, iz vsega
svojega serca, v zboru in v shodu pravičnih.

2. Velike so dela Gospodove, zbrane
po vsi njegovi volji.

3. Slavno in častito je njegovo delo,
in njega pravica ostane vekomaj.

4. Spomin svojih čudežev je naredil
milostljivi in usmiljeni Gospod.

5. Dal je jesti njim, ki se ga boje;
vekomaj se spominja svoje zaveze;

6. Svoje mogočne dela je oznanil svo¬
jemu ljudstvu.

7. Da jim je dal dedino narodov. Dela
njegovih rok so resnica in pravica;

8. Zveste so vse njegove zapovedi,
poterjene vekomaj in vekomaj, narejene po
resnici in pravici.

9. Rešenje je poslal svojemu ljudstvu,
svojo zavezo je naredil vekomaj. Sveto in
strašno je njegovo ime.

10. Začetek modrosti je strah Gospo¬
dov. Pravo razumnost imajo vsi, ki se po

Mi«, spomin. 27

r  418

njem ravnajo; njega slava ostane vekomaj in
vekomaj.

Čast bodi Očetu i. t. d.

3. Psalm 111.

j

1. Blagor mu, kdor se boji Gospoda;
on bo imel prav veliko dopadajenje nad nje-

f  govimi zapovedmi.

2. Mogočen bo na zemlji njega zarod;
rod pravičnih bo oblagodarjen.

3. Slava in bogastvo bo v njega hiši,
in njega pravica bo ostala vekomaj.

4. Luč je zasvetila v temi pravičnim; mi¬
lostljivi in usmiljeni in pravični.

5. Prijeten je človek, kteri se usmili
in posojuje; obravnal bo svoje reči v sodbi;

6. Zakaj vekomaj ne bo omahnil.

7. V večnem spominu bo pravični, ne
bo se bal hudega oznanila. Pripravljeno je
njega serce.

8. Poterjeno je njega serce; on ne o-
mahne, dokler ne vidi svojih sovražnikov
(ponižanih).

9. On trosi, daje ubogim: njega p r; j'
vica ostane vekomaj; njegov rog se zvi¬
šuje v slavi.

10. Grešnik bo to vidil, in se se rl *| >
z zobmi bo škripal in kopernel: želje g res '
nikov bodo zginile.

Čast bodi Očetu i. t. d.

419

4. Psalm 112.

1. Hvalite, služabniki, Gospoda; hva¬
lite ime Gospodovo !

2. Bodi hvaljeno Gospodovo ime; od
zdaj in na vekomaj!

3. Od solnčnega vzhoda do zahoda bodi
hvaljeno Gospodovo ime!

4. Povišan čez vse narode je Gospod,
in čez nebesa njegovo veličastvo.

5. Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu?
in prebiva na višavi,

6. In gleda na nizko v nebesih in na
zemlji,

7. Ki vzdigne iz prahu ubozega, in po¬
tegne iz luže reveža;

8. I)a ga postavi med pervake svojega
ljudstva;

9. Ki daje prebivati nerodovitni v hiši
ko veseli materi otrok.

čast bodi Očetu i. t. d.

5. Psalm 113.

(Ob nedeljah.)

1. Ob izhodu Izraela iz Egipta, Jako¬
bove hiše zmed tujega ljudstva;

2. Je bila Judeja njega svetiše, Izrael
njega gospostvo.

3. Morje je vidilo in je bežalo; Jordan
se je vernih

4. Hribi so poskakovali kakor ovni, in
griči kakor jagnjeta.

5. Kaj ti je, morje! da bežiš, in tebi,
Jordan! da si se vernil?

£ 7 *

420

6. Vam, gore! da poskakujete, kakor
ovni, in vi griči kakor jagnjeta ?

7. Pred Gospodovim obličjem se je
tresla zemlja, pred obličjem Jakobovega Boga,

8. Ki je preobernil skalovje v stoječe
vode, in kamne v studenčnice.

9. Ne nam, Gospod! ne nam, ampak
svojemu imenu daj čast,

10. Zavoljo svoje milosti in resnice, da

kje narodi ne rečejo: Kje je njih Bog?

H. Naš Bog je v nebesih; vse, karkoli
hoče, stori.

12. Maliki narodov so srebro in zlato,
delo človeških rok.

13. Usta imajo, pa ne govore; oči
imajo, pa ne vidijo:

14. Ušesa imajo, pa ne slišijo; nos
imajo, pa ne duhajo;

15. Roke imajo, pa ne tipajo; noge
imajo, pa ne hodijo ; ne dajo glasu iz svo¬
jega gerla.

16. Njim enaki naj bodo, kteri jih na-
rejajo, in vsi, kteri v nje zaupajo.

17. Hiša Izraelova v Gospoda upa; on
je njih pomočnik in varh.

18. Aronova hiša v Gospoda upa; on
je njih pomočnik in varh.

19. Kteri se boje Gospoda, upajo v
Gospoda; on je njih pomočnik in varh.

20. Gospod se nas spominja, in nas
oblagodarja; oblagodarja Izraelovo hišo, obla-
godarja Aronovo hišo.

421

21. Oblagodarja vse, ki se boje Go¬
spoda, majhne z velikimi vred.

22. Naj vam doda Gospod (še več bla-
godara), vam in vašim otrokom.

23. Bodite obiagodarjeni po Gospodu,
ki je nebo in zemljo vstvaril.

24. Nebo neba je za Gospoda, zemljo
pa je dal človeškim otrokom.

25. Mertvi te ne bodo hvalili, o Go¬
spod! in ne vsi oni, ki gredo v pekel;

26. Mi pa, ki živimo, hvalimo Gospoda
od zdaj do vekomaj.

Čast bodi Očetu i. t. d.

5. Psalm 116.

(Ob praznikih.)

1. Hvalite Gospoda, vsi narodi! hvalite
ga, vse ljudstva!

2. Ker poterjena je nad nami njegova
milost, in Gospodova resnica ostane vekomaj.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Hvalna pesem preblažene Device Marije.

Moja duša poveličuje Gospoda,

In moj duh se veseli v Bogu, mojem
Zveličarji;

Ker se je ozerl na nizkost svoje dekle;
sakaj glej! odsihmal me bodo srečno imeno¬
vali vsi narodi.

422

Zakaj velike reči mi je storil on, ki je
mogočen in sveto njegovo ime.

In njegovo usmiljenje jim je od roda do
roda, kteri se njega boje.

Moč je skazal s svojo roko, in razkro¬
pil je napuhnjene v misli njih serca.

Mogočne je s sedeža vergel, in ponižne
povzdignil. F

Lačne je z dobrim napolnil, in bogate
prazne spustil.

Sprejel je Izraela, svojega služabnika,
in se je spomnil svojega usmiljenja.

Kakor je obljubil našim očakom, Abra¬
hamu in njegovemu zarodu na vekomaj. (Luk.
1 , 46  — 55 .)

Čast bodi Očetu i. t. d.

Molitev.

Vsegamogočni, večni Bog, ki si svo¬
jim služabnikom dodelil, v spričevanji prave
vere spoznati čast večne Trojice, in v
mogočnem veličastvu moliti edinost*); pro¬
simo, da bomo po tej terdni veri vseh
zopernost obvarovani. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

•) edinega Boga.

423

V. Častimo Gospoda!

O. Hvala bodi Bogu!

V. Vernih duše naj počivajo v miru.

0. Amen.

2. Ob praznikih presvete Device
Marije.

(Začetek kakor ob nedeljah, na strani 416.)

1. Psalm 109.

Gospod je rekel i. t. d. (na strani 41 6.)

2. Psalm 112.

Hvalite, služabniki, Gospoda i. t. d.
(na strani 419.)

3. Psalm 121.

1. Veselim se tega, kar mi pravijo:
„V Gospodovo hišo pojdemo“.

2. Naše noge stoje v tvojih preddvorih,
o Jeruzalem!

3. Jeruzalem, ki je zidan kakor me¬
sto ; njegova zveza je v njem.

4. Tje namreč hodijo rodovi, rodovi
Gospodovi po Izraelovem spričevanji hvalit
Gospodovo ime.

5. Zakaj ondi stoje stoli v sodbi, stoli
čez Davidovo hišo.

6. Prosite, kar je Jeruzalemu v mir,
in obilnost bodi njim, kteri tebe ljubijo.

7. 31 ir bodi v tvoji terdnjavi, in obil¬
nost v tvojih stolpih.

8. Zavoljo svojih bratov in svojih bliž¬
njih ti vošim mir;

9. Zavoljo hiše Gospoda, našega Boga,
ti vošim dobro.

Čast bodi Očetu i. t. d.

4. Psalm 126.

1. Ako Gospod ne zida hiše, se za¬
stonj trudijo, kteri jo zidajo ; ako Gospod ne
varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje.

2. Zastonj vstajate pred svitom; le vsta¬
jajte, potem ko ste sedeli, ki jeste kruh
brhkosti! Ko svojim ljubim spanje daje,

3. Glej, delež Gospodov so otroci; pla¬
čilo je telesni sad.

4. Kakor pušice v roki mogočnega, tako
so otroci pregnanih.

5. Blagor človeku, kteremu so želje
spolnjene po njih; ne bo osramoten, ko s
svojimi sovražniki pri vratih govori.

Čast bodi Očetu i. t. d.

5. Psalm 147.

1. Hvali, Jeruzalem ! Gospoda ; hvali,
Sion! svojega Boga;

2. Ker je zapahe tvojih vrat poterdu,
tvoje otroke v tebi oblagodaril.

3. On ti daje mir na pokrajinah, i« * e
nas it uje s pšenično mašobo.

425

4. On pošilja svojo besedo na zemljo;
hitro teče njegovo govorjenje.

5. On daje sneg, kakor volno; raztresa
meglo kakor prah.

6. Meče svojo točo kakor koščike; kdo
bo preterpel njegov mraz?

7. Pošlje svojo besedo in jo raztopi;
njegova sapa piše, in vode tečejo.

8. On oznanuje svojo besedo Jakobu,
svoje postave in pravice Izraelu.

9. Ni storil tako vsem narodom, in svo¬
jih pravic jim ni oznanil.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Hvalna pesem preblažene Device Marije. (Glej

na strani 42t.)

Predpevi k preblaženi Devici
Marii

(Od adventne sabote do Božiča.)

Usmiljena Mat Zveličarjeva, ki osta¬
neš vrata nebeške in zgodnja Danica!
pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi
vstati; ti, ki si svojega Stvarnika pre¬
čudno rodila, Devica pred in potlej ostala,
ki si iz Gabrielovih ust prejela češenje,
usmili se grešnikov.

V. Angelj Gospodov je oznanil Marii,

O. In je spočela od svetega Duha.

426

Mol im o.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v
naše serce vlij, da, ki smo po angeljevem
oznanjenji včlovečenje Kristusa, tvojega
Sina, spoznali, po njega terpljenji in
križi častitljivo vstajenje dosežemo. Po
ravno tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

(2. Od Božiča do Svečnice.)

Usmiljena Mati Zveličarjeva i. t. d.

(kakor pred Božičem.)

V. Po porodu si Devica čista ostala;

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Moli m o.

Bog, kteri si po rodovitnem devištvu
svete Marije človeškemu rodu dar večnega
zveličanja dodelil; daj , prosimo, da njo
za nas prositi občutimo, po kteri nam J e
sreča došla, prejeti življenja začetnika,
Gospoda našega, Jezusa Kristusa, Sin«
tvojega. Amen.

(3. Od Svečnice do velicega četertka.)

Bodi češena nebes kraljica; češena
angeljev Gospa; češena korenina, češena
ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi p°'

zdravljena Devica častita, memo vseh
lepa; bodi pozdravljena preljubeznjiva in
prosi za nas Kristusa!

V. Naj te hvalimo, Devica presveta!

O. Daj nam moč zoper sovražnike
svoje.

Molimo.

Dodeli, milostljivi Bog! brambo naši
slabosti, da, ki svete Božje porodnice
spomin obhajamo, s pomočjo njenih pro¬
šenj od svojih grehov vstanemo. Po ravno
tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen. !

(4. Od velike sabote do pervc nedelje po binkoštih.)

Veseli se, Kraljica nebeška, aleluja!
Kterega si zaslužila nositi, aleluja! je
vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja!
Prosi za nas Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, Devica Ma¬
rija! Aleluja!

O. Ker je res vstal Gospod. Aleluja!

Molimo.

O Bog, ki si po vstajenji svojega
Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa,
s *et razveselil; dodeli, prosimo, da po

428

njegovi Materi, Devici Marii dosežemo
r večnega življenja veselje. Po ravno ti¬
stem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(5. Od perve nedelje po binkoštih do adventa.)

Češena bodi Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini
r otroci ; k tebi zdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj,

[ naša pomočnica! svoje milostljive oči v
nas; in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenji Jezusa, blaženi sad tvojega telesa,
o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬
vica Marija!

V. Prosi za nas, o sveta Božja po¬
rodnica !

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

i

Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo
in telo častite Device in Matere Marije,
da bi vredno prebivališe tvojega Sina biti
zaslužila, s pripomočjo svetega Duha p n '
pravil; daj, da bomo, ki se njenega spO'
mina veselimo, po njenih milostljivih pr° s "
njah prihodnjih zlegov in večne smerti
rešeni. Po ravno tistem Kristusu, @°'
spodu našem. Amen.

429

X. Pobožnosti k presveti Trojici,

Molitev in zahvala.

Trojediui Bog -j- Oče, -j* Sin in sv.
f Duh, moj cilj in konec! s preponižnim
spoštovanjem te molim; hvalim te z vsemi |
ljudmi na zemlji, ki spoznajo tvoje pre- j
sveto ime. Dobro sem prepričan, kako ■
neštevilno veliko in kolikih gnad si mi j
dodelil od pervega trenutka mojega živ- j
Ijenja do te sedanje ure, zato te hvalim
iz vseh svojih moči. Čast in hvala ti
bodi, o nebeški Oče!  da si me po |
svoji podobi vstvaril, ter me še ohraniš,
da bi spoznal in ljubil tebe in tvojega.
Sina in svetega Duha, da bi te enkrat
večno vžival in te hvalil s tvojimi angelji ]
vred. Čast in hvala ti bodi, o večni
Sin Božji!  da si iz ljubezni do mene
človek postal, svojo kri za me prelil in
tako britko smert preterpel, da si me re¬
šil večnega pogubljenja, in v me spravil s
svojim nebeškim Očetom. Čast in hvala
ti bodi, o sveti Duh!  da po svetem
kerstu v moji duši prebivaš, da si me
posvetil in me deleža nebeškega kralje¬
stva storil. Kako se ti hočem vredno

j

4B0

zahvaliti za vse to, o presveta Trojica!
Y 7 i, sveti duhovi, vi, izvoljeni Božji, po¬
sebno pa ti, ki te vsi narodi srečno ime¬
nujejo, ti preblažena med ženami, deviška
Mati Marija, o vi vsi hvalite in častite
s svojimi hvalnimi pesmimi presveto Trojico
namesto mene; ker meni ni mogoče, svo¬
jemu Bogu spodobno hvalo in čast dati,
ko bi tudi imel toliko jezikov, kolikor
udov. Amen.

Ljubezen.

(Sv. Avguština.)

O moja sladka Ljubezen, edino moje
dobro, edino moje poželenje! kako bi
bilo mogoče, da bi te pametna stvar ne
ljubila? Ljubim te, o moj Bog! iz cele
svoje duše, iz celega svojega serca, i*
vseh svojih moči; in zato se veselim tvoje
slave, tvojega veličastva. Rad dam vse,
kar sem in kar imam, celo svoje bitje
radovoljno podam, ako bi bilo kako mo¬
goče , da bi pomnožil tvojo slavo; pa t0
ni mogoče, ker ti si studenec, iz kterega
teče vse dobro, kar je bilo, kar je in km’
še bo. Kdo bi te ne ljubil, o sladka Ljo'
bežen, tebe nar bolj popolnoma dobro, k>

431

edino zasluži ljubljeno biti! O sveti ogenj,
ki vedno goriš in nikdar ne zgoriš, vnemi
me, da tudi jaz gorim, da tebe samega
— v vsem — in čez vse ljubim. Zakaj,
kdor zraven tebe še kaj ljubi, pa ne za¬
voljo tebe, ta te ne ljubi. O Bog! po¬
množi mojo ljubezen! Amen.

Vdanost.

Moj Bog in Gospod! popolnoma,
vsega se izročim tvoji premili previdnosti
in vesel bom, ako se bo vse po tvoji volji
zgodilo z menoj. Delaj z menoj, z mo¬
jim življenjem in z vsem, kar imam,
kakor ti hočeš, kakor je tebi v čast. Ne
pripušaj, da bi se kdaj ločil od tebe; raji
naj me zadene vsa nesreča, kakor da bi
se zameril tebi, o moj Bog! Obudi in
ohrani v meni živo vero, terdno zaupanje
in gorečo ljubezen, in vodi me po poti
svojih zapoved, da srečno pridem na tvoj
dom, v večno zveličanje. Amen.

Prošnja za Božji blagoslov.

Blagoslovi me, nevrednega hlapca, Bog
t Oče, Bog -f  Sin in Bog -j- sv. Duh. Amen.

432

Vsegamogočnost Očetova, ohrani me!
modrost Sinova, poduči me ! ljubezen sve¬
tega Duha, vnemi me! da tebe, v bitji
enega, v osebah trojnega Boga tukaj na
zemlji spoznam, ljubim in častim, tam v
nebesih pa večno gledam in vživam. Amen.

XI. Pobožnosti k Bogu Očetu.

Prošnja.

O nebeški Oče! ki si po Jezusu
Kristusu, tebi enaki večni modrosti, člo¬
veka iz nič vstvaril in zavoljo greha po¬
gubljenega zopet milostljivo odrešil 5 pro¬
sim te, vžgi naše serca z ravno to mo¬
drostjo, da te resnično ljubimo in ti VL
celega serca služimo.

Vsegamogočni, večni Bog! vodi nase
djanja po svoji dopadljivosti, da v imenu
tvojega preljubeznjivega Sina zaslužimo
obilnost dobrih del.

Vsegamogočni, večni Bog ! od kte-
rega vse dobro pride, dodeli nam, te p°'
nižno prosimo, da po tvojem navdihovanj 1
mislimo kar je prav, in ravno to po tvoji
voditvi doprinašamo. Po Gospodu našem?
Jezusu Kristusu. A men.

433

Molitev k Bogu Očetu.

Moj Gospod in moj Bog! ti si naj
vikši veličastvo, pa vender tudi moj Oče!
zakaj ti si me po svoji podobi vstvaril,
pa me tudi ljubiš kot svoje predrago dete.
Res, da sem grešnik in skor bi se ne
upal, te Očeta imenovati. Pa Jezus Kri¬
stus, tvoj Sin, mi serčnost daje, in kadar
te Očeta imenujem, storim to le po nje¬
govi zapovedi. V njegovem presvetem
imenu pribežim k tebi, o moj Oče, večni,
vsegamogočni Bog! in da pred tvoje sveto
obličje prazen ne stopim, ti prinesem v
prijetno darilo vse zasluženja britkega
terpljenja in smerti Jezusa Kristusa, tvo¬
jega, tebi popolnoma enacega Božjega
Sina. Ozri se torej , o nebeški Oče! iz
svojega svetiša, na tega svojega Sina,
ki ti je bil pokoren do smerti na križi, in
zavoljo njega mi odpusti vse moje grehe.

Bog in Gospod! ti si moj Oče! O
presladka beseda! Koliko sladkosti, ko-
jiko tolažbe ima to ime! Ker si moj Oče
in toliko ljubi moj Oče, me ne boš po-
zabil svojega otroka. Ti veš za vse
m oje potrebe, ti znaš za vse moje nad-
*°ge; vse moje skerbi so ti odkrite. Štete

5V,is ‘ sp«min. 38

434

imaš lase na moji glavi, in noben las ne
pade brez tvoje volje z moje glave. Ti
preživiš vse tiče pod nebom; ti oblačiš
lilije na polji; ti se usmiliš vseh svojih
stvari. Tudi zame skerbiš ter me nikdar,
tudi v brhkostih, ne zapustiš. Sej satu
praviš: Ako bi celo mati pozabila svo- j

jega otroka, vcnder ti človeka pozabil ne
boš. Zato, o moj Bog! bom v te zau¬
pal, in v vseh nevarnostih bom k tebi pri¬
tekel. Sej si moj predobrotljivi Oče; in
ti ne boš zavergel svojega otroka, ki iz
te nižave kliče k tebi in pri tebi pomoči
iše. O Bog, moj Oče! hiti mi pomagat.
Amen.

Zahvalna molitev za dar prave vere.

O Bog, Stvarnik in Oče vseh ljudi,
ki hočeš, da vsi k spoznanju svete res¬
nice pridejo in se večno zveličajo; p re ' ;
serčno se ti zahvalim, da si nam resnice
svete vere tako natanko razodel, in J 1 "
nam po svoji sveti, nezmotljivi, katoliški
cerkvi še vedno verovati zapoveduješ. ,
Čast in hvala ti bodi, ker si tudi mene,
brez vsega mojega zasluženja, iz §.
milosti in gnade, poklical k luči te edm° j

A

435

prave in zveličanske vere. O kako sre¬
čen sem, kako lahko, brez skerbi hodim
v luči te vere po poti čednosti, kako ve¬
selo in serčno lahko prenašam vse brit—
kosti tega življenja, poln zaupanja na
večno plačilo. Pomnoži, o Bog! v meni
živo vero in ljubezen do tvojega razode-
nja in spoštovanje do tvojih namestnikov,
ki me učijo tvojo sveto voljo. Varuj me
merzlote v veri; brani me s svojo oče¬
tovsko roko, da ne zaidem na krivo pot.
V priprostosti serca hočem prejemati tvoje
nauke, jih terdno verovati, serčno spo¬
znavati in vedno spolnovati, da, ker te tu¬
kaj v veri spoznam in častim, te tam v
nebesih vekomaj gledam in vživam. Amen.

Zahvalna pesem sv. Ambroža in sv. Av¬
guština.

Tebe, Boga hvalimo, tebe Gospoda častimo.
Tebe, Očeta večnega, časti vsa zemlja.

Tebi vsi angelji, nebesa in vse moči,

Tebi Kerubini in Serafini neprenehoma pojo:
Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot!

Polne so nebesa in zemlja slave tvojega ve¬
ličastva,

Tebe hvali častiti zbor aposteljnov,

Prerokov hvaljeno število,

Mučenikov v belo oblečena truma.

Po vesoljnem svetu te sveta cerkev časti:

28 *

436

Očeta nezmernega veličastva,

Pravega tvojega prečastitega in edinega Sina,
Tudi Poterdnika svetega Duha.

Ti Kriste, kralj časti,

Ti si večni Očetov Sin.

Ker si hotel zavoljo odrešenja se včlo-
večiti, se nisi bal devičnega telesa,

Zmagal si smertno zelo, si odperi ver¬
nikom nebeško kraljestvo.

Sediš na desnici Božji, v časti Boga Očeta.
Boš prišel sodit, to verujemo.

Prosimo te tedaj, pridi na pomoč svojim slu¬
žabnikom, ktere si odrešil z drago Ker-
vijo.

Naj bodo prišteti tvojim svetnikom v večni
časti.

Zveličaj svoje ljudstvo, Gospod! in blago¬
slovi svojo delšino.

Vladaj in povikšaj jih na vekomaj.

Slednji dan te častimo,

In hvalimo tvoje ime na vekomaj, in od ve¬
komaj do vekomaj.

Milostljivo nas ohrani, Gospod, današnji dan
brez greha.

Usmili se nas, Gospod, usmili se nas!

Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor za- j
upamo v te.

V te, Gospod! upam, ne bom osramoten na
vekomaj ne.

V. Častimo Očeta, in Sina in svetega Duha-
O. Hvalimo in poveličujmo ga na vekomaj-
V. Gospod, usliši mojo molitev,

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

437

Molimo.

Bog, čigar usmiljenje nima števila,
in čigar dobrota je neskončno bogastvo;
zahvalimo tvoje presveto veličastvo za
prejete dan, in prosimo vedno tvojo po¬
moč; da, ki prošnjikom sprošeno deliš,
jih ne zapustiš, temuč za prihodnje pla¬
čilo pripravljaš. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

XII. Pobožnost k Bogu Sinu.

1. Obiskovanje sv. rešnjega Telesa.

(Sv. Alfonza.)

(300 dni odpustka za naslednjo molitev. V mescu
popolnoma odpustek, kdor po prejemi sv. zakramentov
navadnje molitve za odpustke opravi. Ti odpustki se
zamorejo dušam v vicah oberniti. Papež Pij IX. 1859.)

Moj Gospod Jezus Kristus! iz lju¬
bezni do nas ljudi si v tem najsvetejšem
Zakramentu vedno, noč in dan, pričujoč.
Oakaš, ljubeznjivo kličeš, išeš in spreje¬
maš z milostljivim sercem vse, ki k tebi
Pridejo, ki tebe išejo. Verujem in terdim,

488

da si resnično in bistevno pričujoč v tem
najsvetejšem altarskem Zakramentu. Spo¬
znam svojo veliko nevrednost, zatorej te
ponižno molim ko svojega pravega in ži¬
vega Boga. Hvala ti bodi! kolikor pre¬
morem, te hvalim za brezštevilne gnade,
ktere si mi že skazal. Posebna hvala ti
bodi, ker si se toliko ponižal, da si se v
tem zakramentu samega sebe meni dal, da
si mi svojo presveto Mater v priprošnjico
izvolil in tudi zato, ker si me poklical, da
te tukaj v tej cerkvi pobožno obišem.

Zato hočem danes iz treh vzrokov po¬
častiti tvoje presveto in ljubezni polno serce.
Pervič, da se ti, kolikor je meni ubogi
revi mogoče, spodobno zahvalim za to ne-
precenjeno gnado, da te tukaj obiskati
smem. Drugič, da bi nekoliko popravil
nespodobnosti in oskrunjevanja, ki ti jd*
prizadevajo v tem zakramentu tvoji sovraž¬
niki, neverniki in krivoverci, ali pa tudi
mlačni kristjani. In tretjič, da bi te s te®
obiskovanjem spodobno molil na tistih kra¬
jih cele zemlje, kjer te, o moj ljubeznji fl
Zveličar! v tem zakramentu ljubezni n°'
beden ne časti, nobeden ne moli, kjer si
zapušen od vseh človeških otrok. O ®°J
Jezus! ljubim te iz vsega serca, in ceZ

439

vse mi je žal, da sem dozdaj tvojo ne¬
skončno dobroto tolikrat razžalil. S po¬
močjo tvoje gnade terdno sklenem, te ni¬
koli več ne žaliti.

Vem in spoznam, da sem reven in
ubog, vender se prederznem, ter se
danes tebi vsega darujem. Posvetim se v
službo tvojega veličastva. Odpovem se
popolnoma za vselej svoji volji. Vsega
se ti izročim, nič si zase ne obderžim.
Svoje nagnjenje, svoje želje, vse, kar
sem in kar imam, vse, vse ti dam.
Delaj z menoj, in z vsem, kar je mojega,
po svoji najsvetejši volji. Zanaprej ne
išem, ne želim in nočem nič druzega, ka¬
kor samo to, da tebe ljubim, tebi služim,
da sem vender že enkrat zvest v spolno-
vanji tvoje presvete Božje volje.

Tebi priporočim tudi uboge duše v
vicah, posebno tiste, ki so te rade častile
v presvetem Zakramentu, pa tudi tiste,
ki so serčno ljubile tvojo neomadežano
Mater. O še danes jim skaži čudovitno
moč svojega neskončnega usmiljenja!

Priporočim ti tudi vse uboge greš¬
nike. Usmili se jih! daj jim milostljivo
cas, priložnost in resnično voljo, da se
po pravi pokori k tebi vernejo. Poslednjič

440

pa, o moj preljubeznjivi Zveličar! zedinim
vse svoje želje, vse svoje hrepenenje z
željami tvojega, ljubezni polnega serca,
In tako sklenjene jih darujem tvojemu ne¬
beškemu Očetu, ter ga prosim v tvojem
presvetem imenu, da iz ljubezni do tebe
jih milostljivo sprejme in usliši mojo proš¬
njo. Amen.

Češeno in hvaljeno naj vedno bo

Presveto rešnje Telo!

(Sto dni odpustka za ta zdihljej.)

»To je moje počivališe vekomaj in vekomaj;
tukaj bom stanoval, ker sem ga izvolil.« (Psalm

131 , 14 .)

Tako mi govoriš, o moj Ijubeznjivi
[Jezus! tu v tem tabernakeljnu. Ako si
[tedaj ta altar zvolil sebi v stanovanje, da
si vedno pri nas v najsvetejšem Zakra¬
mentu; ako te ljubezen do nas toliko žene,
da tukaj bivaš, tukaj počivaš; o kaj n e
bomo tudi mi radi pri tebi? kaj? ali nase
serca ne bodo tudi tukaj pogostoma po¬
čivale? tukaj večkrat cule? tukaj, kjer
teče v vsi obilnosti studenec vsega raz¬
veseljevanja? O srečne, presrečne, ve
ljubijoče duše, ki ne poznate na tem svetu
prijaznejšega kraja, kakor je kraj, kjer J e

441

Jezus Kristus pričujoč; ki le išete, biti
blizo Jezusa v najsvetejšem Zakramentu!
O kako srečen, presrečen bi tudi jaz bil,
moj predobrotljivi Jezus! ako bi od danes
in zanaprej ne iskal nič druzega, kakor
le tebe; ne želel nič druzega, kakor biti
le pri tebi, misliti le na tebe; in se pogo¬
varjati le s teboj v zakramentu sv. reš-
njega Telesa, kjer ti noč in dan skerbiš
in misliš le na me.

O moj Jezus! koliko let sem zapra¬
vil , ko sem živel ločen od tebe, ko te
nisem ljubil? O ve nesrečne leta! o ko
bi vas mogel zbrisati iz bukev svojega
življenja! tebe pa, o neskončna milost in
dobrota, neizmerjena poterpežljivost mo¬
jega Boga! tebe hvalim in zahvalim, da
si me tako dolgo prenašal, ki sem te,
najbolj nehvaležna stvar, vedno le žalil.
Prizanašal si mi pa le zato, da bi me
vender enkrat premagala tvoja milost, me
vjela tvoja ljubezen, da bi bil ves tvoj.
Gospod! zaveržem in prekličem nesrečni
čas, ko sem se ustavljal tvoji dobroti. Ne
bom, ne smem biti dalje nehvaležen. Teh
Ur, ki mi jih milostljivo še dati hočeš,
uaj jih bo malo ali veliko, ne vem boljši
oberniti, kakor da le tebi služim. Ti mi

442

pa daj potrebno gnado! Sej mi je ne boš
odrekel, ki te prosim za njo. Ljubeznjivo,
prijazno si tako dolgo hodil za menoj, in
jaz sem bežal pred teboj. Svojo ljube¬
zen si mi ponujal, silil; pa od sveta pre¬
slepljen , sem tebe zaničeval. O koliko
bolj me boš ljubil zdaj, ko te išem, za
teboj hodim in te ljubiti želim! Daj mi
gnado, da te res ljubim, o vse ljubezni
vredni Bog! Ljubim te iz vsega serca,
ljubim te čez vse. Bolj te ljubim, kakor
sebe, bolj ko svoje življenje. Žal mi j e 5
da sem te kdaj žalil. O neskončna do¬
brota ! odpusti mi vse moje nehvaležnosti,
in z odpušenjem mi daj še gnado, da te
ljubim tako, kakor zaslužiš, zdaj in na
vekomaj. Vsegamogočni Oče! pokaži svojo
vsegamogočnost, da ves svet spozna, da
je moč tvoje gnade premagala mojo tebi
toliko nehvaležno dušo, ter jo je prestva-
rila tako, da te zdaj ljubi bolj, ko vse
druge reči. Zato te prosim po zasluženji
Jezusa Kristusa, Sinu tvojega. In edino
to prosim za vse življenje svoje; in le P®
tem bom hrepenel vse svoje žive dni. J 1
si mi dal te želje, daj mi tudi pomoč, da
jih resnično speljam.

Zdihljeji.  O Jezus! tebi živim, t e ' J1
umeriem. tvoi sem živ in mertev.foS jl

443

(Po obiskovanji sv. rešnjega Telesa se navadno
tndi Mati Božja počasti. Zato pripravne molitve so zadej
pri ^Pobožnostih k Materi Božji“.)

Litanije v čast sv. režnjema Telesn.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, ^

Sin, vsega sveta rešnji Bog, >

Sveti Duh, resnični Bog ,

Sveta Trojica, en sami Bog!

Jezus, kteri si pri zadnji večerji samega
sebe svojim učencem zavžiti dal,
Jezus, kteri si v presvetem zakramentu res¬
nično pričujoč, z dušo in s telesom,
s kervijo in z mesom, po Božji in|
človeški natori,

Jezus, živi kruh, kteri si z nebes prišel,!
Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, kruh čeznatorni,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus, studenec vseh gnad,

Jezus, vedna in najčistejši daritev,
Jezus, nekervava daritev nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje Božje,

Jezus, skrita mana,

Jezus, beseda, ktera je meso postala in
vedno med nami prebivala,

usmili se nas!

444

O najsvetejši zakrament,

O največi skrivnost Božja,

Spomin največih čudežev Božjih,
Prečudno znamnje največi ljubezni Božje,
Zakrament večne ljubezni,

Skrivnost vere,

Spravna daritev za žive in mertve,
'Največi moč v skušnjavah,
i Najmočnejši orožje zoper hudobnega so-|
vražnika,

Najimenitniši vseh darov Božjih,

Presveti spomin Gospodovega terpljenja
in njegove smerti, ,

Presveta Gospodova večerja, pri ktenj
angelji strežejo,

Največi veselje pobožnim dušam,

Največi dobrota vernim kristjanom,
Najslajši živež našim dušam,

Moč slabim,

Tolažba žalostnim,

Pomoč zapušenim,

Popotnica vsem, ki v večnost gredo,
Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega presvetega
zakramenta,

Poželenja mesa
Poželenja oči,

Prevzetnega življenja,

Vseh pregrešnih priložnost in nevarnost,/

usmili se nas! ^ reši nas, o Jezus',

445

Skrivnih skušnjav in zalezovanja hudob-.

nega duha,

Vseh nesreč,

Nagle in neprevidene smerti,

Večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta zakrament
postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji večerji
svoje aposteljne obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim
presvetim rešnjim Telesom poživljaš,]
Z ljubeznijo, s ktero se v tem presvetem
zakramentu za nas daruješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem daru Božji
pravici zadostuješ,

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim krist¬
janom zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem zakramentu
tolikanj nečasti terpiš,

Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje milo¬
sti tako usmiljeno na nas gledaš,

Z ljubeznijo, s ktero nas tako dobrotljivo
poslušaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem zakramentu
tolikanj gnad skazuješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presv. zakra¬
mentu do konca sveta pri nas ostaneš,
Mi ubogi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam vse grehe odpustiš,

Da nas v živi veri v ta presveti za¬
krament poterdiš in obderžiš,

Da v naših sercih terdno zaupanje v
ta najsvetejši zakrament obudiš,

0>

0Q<

53

S»

33

a

K

p

&  a

® 33

CD v*

S C

P cn

33 JZi
•— 02 <

446

Da v naših sercih gorečo ljubezen do
tega najsvetejšega zakramenta vne¬
maš ,

Da naše češenje in našo pobožnost k
temu presvetemu Zakramentu po¬
množiš in ohraniš,

Da nam gnado daš, vselej z dobro pri¬
pravo k tvoji Božji mizi pristopili,
Da nam sad tega presvetega zakra¬
menta obilno dodeliš,

Da resnično češenje tega najčastitljiv-
šega zakramenta med nami po¬
množiš ,

Da vso nečast od te najčastitljivši skriv¬
nosti Božje zavaruješ in odverneš,
Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
Da vsem nevernikom luč prave vere
dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš ,

Da naše; serca s svojim milostljivim
obiskovanjem razveseliš in očistiš,
Da nam vselej veselje nad tem presve¬
tim zakramentom daš,

Da vedno v nas ostaneš in mi v tebi,
Da nas konec našega življenja s to I
nebeško popotnico previdiš in ove-
seliš,

Da nas poslednji dan k večnemu živ¬
ljenju obudiš,

Da vsem dušam večni mir in pokoj do¬
deliš,

Da nas na sedežu svoje milosti do¬
brotno uslišiš,

prosimo te, usliši nas, o Jezusi

447

Jezus, Sin Božji; prosimo te, usliši nas, o
Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe svetš odjemlješ; usliši
nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češena si Marija.

V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je
spomin svojih čudežev storil.

O. Dal je hrano njim, ki se ga boje.
V. Kruh z nebes si nam dodelil.

O. Ki vse razveseljenje v sebi ima.

V. S tvojega altarja, o Gospod! pre¬
jemamo Kristusa.

O. Nad kterim se razveseljujeta naša
duša in naše telo.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudnem
Zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v

448

sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ x
Bogom Očetom v edinosti svetega Duha^
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

2 .  Češenje Jezusovega presv. serca.

Nauk od pobožnosti 7c Jezusovemu presvet, sercu.

Češenje in moljenje Jezusovega presvetega serca je
toliko staro, kakor keršanska cerkev sama; že na križi,
tam na Kalvarij, se je to Božje serce, s sulico prebodeno
odperlo vsem vernim kristjanom v prelepo pribežališe.
Najimenitniši svetniki vseh stoletij so z veliko vnemo,
pa tudi z velikim pridom častili to presveto serce, kakor
sv, Jedert, sv. Katarina Sienska, sv. Terezija, sv. Ber¬
nard , sv. Bonaventura in drugi. Sploh pa se je ta po¬
božnost razširila še bolj pretečeno stoletje; in k temu je
veliko pripomogla pobožna nuna Margarita Alakokve. Ta
pobožna devica je en dan v svojem premišljevanji pred
najsvetejšim zakramentom vsa zamaknjena, zagledala serce
Jezusovo vse s ternjem obdano, na križi, na gorečim
sedeži. In Jezus sam se ji prikaže ter ji naroči, da naj
si z vsem trudom prizadeva, da se pervi petek po osmini
praznika sv. rešnjega Telesa, obhaja posebni praznik v
češenje njegovega Božjega serca, zato da bi verni krist¬
jani ga spodobno zahvalili za preimenitni dar, kterega je
v presvetem zakramentu na zemlji zapustil, in da bi bo-
goljubne duše s svojo molitevjo popravljale zaničevanje,
ki ga delajo grešniki temu presvetemu zakramentu, 1
da bi mu namestovale češenje , ker se po nekterih cer¬
kvah tako malo časti in moli. Tudi ji je Jezus oblju i,
da bo obilno obdaroval nje, kteri si bodo za to poboz
nost prizadevali. In sveta cerkev, ko je vse to natan
preiskala, je to pobožnost poterdila, mnoge odpustke P°
delila in po vsem keršanskem svetu razširila.

Kadar pa, kakor piše sv. Alfonz Ligvorijan, to
Jezusovo serce molimo, kličemo in častimo, ne častimo
le mesenega, telesnega serca; ker to ni predmet našega
češenja in pobožnosti, ampak to čast skazujemo Božji
osebi, ki je vedno sklenjena s presveto dušo in telesom
Kristusovim, tedaj tudi z njegovim presvetim sercem,
ki vedno gori v nezmerni ljubezni do Boga in ljudi, ki
je vedno zedinjeno z Božjo osebo in s presveto dušo in
• telesom Jezusa Kristusa. Zato se pa tudi vse, karkoli
se govori v molitvah od Jezusovega presvetega serca,
obrača na Jezusa samega.

Eeršanska duša! prizadevaj si z vso močjo za to
sveto pobožnost k presvetemu sercu Jezusovemu; skerbi
pa pred vsem, da bo tvoje serce čisto in prosto vsega
prostovoljnega greha; ker le tako boš s tem Jezusu do-
padla in obilno gnad od njega dobivala.

Darovanje Jezusovemu sercu.

O moj preljubeznjivi Jezus! da se
tebi hvaležnega skažem, in da popravim
svojo nezvestobo, darujem jaz I. I. tebi
svoje serce, ter se tebi popolnoma posve¬
tim in terdno sklenem, s tvojo gnado nič
več ne grešiti.

(100 dni odpustka vsaki dan. Pij Vil. 1817.)

Prošnja k Jezusovemu sercu.

Želje Jezusovega serca v meni gospodujte!
Goreči plameni Jezusovega serca me vžigajte! Po-
terpežljivost Jezusovega serca me prenašaj! Uboštvo
Jezusovega serca me obogatuj! Terpljenje Jezusovega
serca me delaj stanovitnega 1 Vničljivost Jezusovega
serca me ponižuj! Previdnost Jezusovega serca nad

S* 1 « »prala. 29

mano čuj! Ljubeznjivost Jezusovega serca me na se
poteguj! Svetost Jezusovega serca vtisni se v me!
Nezmernost Jezusovega serca me napolnuj! Nepre-
makljivost Jezusovega serca me vterjuj! Bogastvo
Jezusovega serca me razveseljuj! Pokoršina Jezuso¬
vega serca me podveržuj! Čistost Jezusovega serca
me posvetuj! Usmiljenje Jezusovega serca me po-
milostuj!

Pobožno pozdravljanje presvetega Jezu¬
sovega serca.

(Sv. Bernarda.)

O moj Jezus, velikokrat sem že v
svojo srečo spoznal, kako sladko počiva,
kdor počiva v tvojem sercu. Zato ho¬
čem vse svoje misli, vse nagnjenja svo¬
jega serca potopiti v tvoje serce, moj
preljubeznjivi Zveličar! V tem tempeljnu,
v tem šotoru, v tej skrinji nove zaveze te
hočem, o Jezus! vedno moliti in klicati na
tvoje presveto ime, ter se rad o vati s Psal¬
mistom: „Našel sem serce, da morem *
Bogu zdihovati 4 *. In našel sem serc f
svojega kralja, svojega brata, svojega
prijatla, oh, našel sem naj boljši sere e
svojega predobrotljivega Jezusa! K el
sem tedaj našel tvoje in svoje serce, z alfl
hočem vedno moliti k tebi, o Jezus, ®°J
Bog! Le to mi dodeli, da moje poa'^ ne

451

prošnje pridejo v svetiše tvoje in da bodo
tam uslišane. Oh, potegni me vsega v
svoje serce, ter me v njem očišuj vedno
bolj in bolj vseh madežev mojih, in vsak
naj manjši madež popolnoma izbriši v
meni, da bom v tebi in po tebi, o pre¬
čisti! — ocišen, da v tvojem sercu sta¬
nujem vse dni svojega življenja, in da
tvojo voljo natanko spoznam in jo spol-
nujem. Amen.

Prošnja za odpušenje krivic storjenih

presvetemu Jezusovemu sercu.

O serce mojega Zveličarja, vredno,
da te vsi ljudje molijo! Živo čutim raz-
žaljenje, ki se ti godi v zakramentu tvoje
ljubezni. Presunjen od te žalosti se ver-
žem pred tvoj altar, ter te odpušenja
prosim. O da bi zamogel s tem svojim
počešenjem nadomestiti vso tebi storjeno
nečast! O da bi mogel s svojimi solzami
ali tudi s svojo Kervijo oprati vse oskru-
njevanja, vse Božje rope, s kterimi se
tvoje neskončno veličastvo zaničuje! Kako
dobro bi obernil svoje življenje, ko bi mi
bilo pripušeno, ga zato darovati! Žal mi
je, o moj Bog! da sem te kdaj razžalil;

-    ■ 1  ■ V  1  *<• ■*■•¥»

452

odpusti mi vso nezvestobo, vso nehvalež¬
nost, vso nečast, s ktero sem se zadolžil
pred tvojim previsokim veličastvom. Spomni
se brhkosti svojega serca in nikar ne pri-
pušaj, da bi bilo tvoje terpljenje in tvoja
smert brez sadu za me! Razderi moje
hudobno serce, daj mi pa serce po svo¬
jem sercu, serce cisto, tebi vdano, za te
goreče. In vse svoje življenje si bom pri¬
zadeval, da popravim in v svojem sercu
obžalujem tebi storjene krivice in Božje
rope, s tem, da bom obiskaval tvoje cer¬
kve, da bom molil k tvojemu Božjemu
sercu, prejemal svete zakramente in, kakor <
bom mogel, množil počešenje tvojega pre¬
svetega serca. Da ti bo pa to moje po¬
češenje toliko bolj dopadljivo, ga zedinim
s tistim počešenjem, kterega ti skazujejo
tvoji sveti angelji in tvoja deviška Mati
Marija. Usliši te moje želje, o Bog! in
naj te v ljubezni do tvojega serca častim
in hvalim jaz, in naj te častijo in hvalij 0
vsi ljudje na zemlji, na vekomaj. Amen-

453

Litanije v čast presvetemu Jezusovemu
sercu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, \

Sin, vsega sveta rešnji Bog, 1

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog, j

Presveto serce Jezusovo, J

Serce Jezusa, Sinu živega Boga, I

Serce Jezusa, Sinu prečiste Device,

Serce Jezusovo, dopadajenje nebeškega!

Očeta, I

Serce Jezusovo, tempelj sv. Duha, \
Serce Jezusovo, večna ljubezen pre- )
svete Trojice, /

Serce Jezusovo, raj božjega veselja,
Serce Jezusovo, studenec nebeške slad¬
kosti ,

Serce Jezusovo, sedež večne milosti,
Serce Jezusovo, morje usmiljenja,

Serce Jezusovo, zaklad vsega boga¬
stva Božjega,

Serce Jezusovo, vzrok vsega usmilje- j
nja nebeškega Očeta, '

usmili se nas!

454

Serce Jezusovo, visokost Božje modrosti \
in Božjega znanja,

Serce Jezusovo, potok, ki razveseljuje
mesto Božje,

Serce Jezusa, našega nebeškega kralja,
Serce Jezusa, našega dobrega pastirja,
Serce Jezusa, našega usmiljenega brata,
Serce Jezusa, našega preljubega učenika, I
Serce Jezusa, naj ljubeznjivšega ženina I
naših duš, I

Serce Jezusovo, zgled krotkosti in po- I
nižnosti,

Serce Jezusovo, studenec miru in sve- 1
tega pokoja,

Serce Jezusovo, naj popolnejši zgled 1
našemu življenju, j

Serce Jezusovo, tolažba žalostnih,

Serce  Jezusovo, pribežališe v skušnja-
vah  in nadlogah,

Serce Jezusovo, veselo stanovanje či¬
stih duš,

Serce Jezusovo, veselje vseh izvoljenih,
Serce Jezusovo, studenec vseh svetih
misel in želj,

Serce Jezusovo, luč popotnikom,

Serce Jezusovo, altar sprave,

Serce Jezusovo, ognjeni studenec Božje
ljubezni,

Serce Jezusovo, hrepenenje in naj slajši
ljubezen vseh svetih duš,

Serce Jezusovo, zavoljo nas na Oljski
gori žalostno do smerti,

usmili se nas

Serce Jezusovo, oslabljeno od kerva- \
vega potu, J

Serce Jezusovo, žalostno zavoljo naših I g
grehov, j  B

Serce Jezusovo, na križi s sulico pre- \ S
bodeno, / ®

Serce Jezusovo, upanje umirajočih, I g
Serce Jezusovo, večno veselje vseh I »
svetnikov v nebesih, j —

Serce Jezusovo, krona vseh stvari Bož- J
jih,

Bodi nam milostljivo; zanesi nam, o serce
Jezusovo !

Bodi nam milostljivo; usliši nas, o serce
Jezusovo!

Vsega greha,

Zanemarjanja svetega navdihovanja,
Vse nezbožnosti in mlačnosti,

Vse merzlote do tvoje Božje ljubezni,
Vseh nečistih misel in želj,

V.se slepote in terdovratnosti serca,

S svojo čudovitno krotkostjo in poniž¬
nostjo ,

S svojo naj veči čistostjo,

S svojim usmiljenjem in s svojo priza¬
nesljivo milostjo,

S svojim skrivnim življenjem,

S svojo revšino in sveto pokoršino do
smerti na križu,

S svojim preljubeznjivim obnašanjem
med ljudmi,

S svojim notranjim mirom,

456

S svojo usmiljeno ljubeznijo do nas greš¬
nikov , reši nas, o serce Jezusovo!

Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!

Da svoje sveto in čisto ljubezen v naše
serca vliješ, j

Da naše serca k posnemanju svojih čed- j
nost vlečeš, j

Da nam pravo ponižnost, krotkost in
notranji mir dodeliš,

Da vse želje našega serca očistiš in
posvetiš,

Da nas in vse ljudi razsvetliš, in k
spoznanju Božje ljubezni pripelješ,

Da nas v britkostih tega življenja mi¬
lostljivo poživiš in poterdiš,

Da svojo sveto ljubezen v nas vedno
množiš,

Da ob naši smertni uri naše duše v svojo
sveto rano skriješ,

Da nas v veličastvo svojih izvoljenih
vzameš,

O presladko serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o serce Jezusovo!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Gospod, usmili se nas!

prosimo te, usliši naši

457 '

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češena si Marija.

V. Hvaljeno in češeno bodi Božje serce
Jezusovo v naj svetejšem Zakramentu.

O. Od zdaj in na vekomaj.

V. Vstvari mi, o Bog! čisto serce,

O. In ponovi v mojem sercu pravega duha.

Molimo.

O Gospod! ki v tvojem presvetem
serci tvojo neskončno ljubezen do nas
spodobno častimo, prosimo te, da, ki si
sam krotak in ponižen, naše serca oči¬
stiš vse nesnage greha ter jih sebi pri¬
jetne storiš.

Večni, usmiljeni Bog! prosimo te,
po sercu Jezusa, tvojega ljubega Sina,
nad kterim vse dopadajenje imaš, in po
bolečinah, ki jih je to presveto serce za
nas terpelo, dodeli nam zavoljo zadoste-
nja ravno tega Božjega serca, resnično
skesano serce in odpušenje grehov, da te
preserčno ljubimo, dokler živimo, potem
pa zato večno plačilo dosežemo.

O Bog, ki si presveto serce Jezusa
Kristusa, tvojega Sina, našega Gospoda,
svojim vernim tako ljubeznjivo storil, do¬
deli nam milostljivo, da ga tu na zemlji

458

tako častimo in ljubimo, da ž njim in v
njem tebe in njega ljubimo tako, da bomo
vredni tudi tvoje in njegove ljubezni na
vekomaj, po ravno tem Gospodu našem
Jezusu Kristusu. Amen.

3. Češenje Jezusovega presvetega
imena.

Molitev k presvetemu Jezusovemu imenu.

(Sv. Bernarda.)

Tvoje presveto ime, o moj Zveličar!
je zares pravi škit zoper vse hudo. No¬
bena stvar bolje ne oberzda ognjene jeze
in neumnega napuhaj nič ne ozdravi tako
hitro rane nevošljivosti, in nič ne zaduši
tako močno plamena nečistih želj; nič ne
nasiti popolnoma vsega hrepenenja po
časnem, in nobena stvar ne odvračuje od
vseh pregreh tako zanesljivo, kakor orožje
tvojega presvetega imena. Zakaj, če lo
zgovorim to ime, moram misliti na te, ki
si Bog in človek, in hitro vidim s svojin 1 *
duhovnimi očmi pred seboj, človeka, k* j e
ponižen in krotkega serca, ki je zmeren,
čist, usmiljen, poln naj lepših čednost,

459

poln svetosti, in zraven pa vsegamogočni
Bog sam; vidim ga, ki me s svojim pre¬
lepim zgledom zdravi, in s svojo gnado
mojo voljo v dobro nagiba in okrepčuje.
In na to morje vsega lepega in dobrega
se spominjam, kadarkoli slišim izrekovati,
ali pa kadar sam izrekujem to presveto
ime tvoje, o Jezus! Naj boljši zdravilo
za mojo dušo je v tvojem presvetem imenu
shranjeno. In kako močno je to zdravilo
za mojo dušo, se je pri vsaki bolezni ko¬
ristno pokazalo! Zato pa hočem to pre¬
sveto ime vedno v svojem serci nositi,
in vse moje misli in želje, djanje in ne¬
hanje naj bo tebi, o Jezus! posvečeno!
Oh, daj mi to gnado, da vedno spolnujem
to svojo obljubo!

Vedno naj bo Jezus v mojem serci,
in podoba križanega naj mi nikdar ne
zgine iz mojih misel! Jezus mi bodi moja
jed in moja pijača! Jezus moje veselje
in tolažilo! Jezus moje duhovno branje in
premišljevanje! Jezus moje hrepenenje in
poželenje! Jezus moje ogledalo in moja
molitev! Jezus moje življenje in moja
smert in moje vstajenje! Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

460

Litanije v čast Jeznsovemn imena.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, \
Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus , naj mogočnejši,

Jezus, naj močnejši,

Jezus, naj popolnejši,

Jezus, naj častiti j ivši,

Jezus, naj čudovitnejši,

Jezus, naj veselejši,

Jezus, naj ljubeznjivši,

Jezus, čistejši kot solnce,

Jezus, lepši kot luna,

Jezus, svetlejši kot zvezde,

Jezus, vse časti vreden,

Jezus, naj ponižnejši,

Jezus, naj ubožnejši,

Jezus, naj krotkejši,

Jezus, naj poterpežljivši,

Jezus, naj pokornejši,

Jezus, naj čistejši,

Jezus, prijatel miru,

Jezus, naša ljubezen,

usmili se nas, o Jezus!

Jezus, ogledalo življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezus, lepota pobožnega obnašanja,
Jezus, gorečnost duš,

Jezus, naše pribežališe ,

a

s

s

Gfi

Jezus, oče ubozih,

Jezus, tolažilo žalostnih,

Jezus, dragi kamen,

Jezus, hramba popolnomasti,

Jezus, dobri pastir ovčic,

Jezus, morska zvezda,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, razsvetljevavec prerokov,

Jezus, vodnik aposteljnov,

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč mučenikov,

Jezus, svetloba spoznovavcev,

Jezus, ženin devic, /

Jezus, krona svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze , I P

Skušnjav hudičevih,

Kuge, vojske in lakote, / o

Prelomljenja tvojih zapoved, 1

Nevarnosti vsega hudega, 1 §

S skrivnostjo svojega svetega včlovečenja, J

*1

<T>

462

S svojim prihodom , t

S svojim rojstvom,

S svojim obrezovanjem, j

S svojimi bolečinami, I

S svojim bičanjem,

S svojo smertjo in s svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem, j

S svojim čudovitim vnebohodom, i

S svojo nebeško častjo, 1

S svojo naj ljubeznjivši Materjo,

S prošnjo vseh svojih svetnikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češena si Marija.

V. Hvali Gospoda, moja duša! , .

O. In vse, kar je v meni, naj hvali nje¬
govo ime.

V. Ime Gospodovo bodi češeno,

O. Zdaj in na vekomaj. Amen.

V. Naša moč je v imenu Gospoda,

O. Ki je vstvaril nebo in zemljo,

V. Gospod, usliši mojo molitev,

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

reši nas, o Jezus

463

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! vodi naše
djanja po svojem dopadajenji, da bomo
v imenu tvojega ljubeznjivega Sina v do¬
brem obogateli.

O Gospod! daj, da tvoje presveto
ime vselej vredno častimo in ljubimo, ki
vedno vodiš tiste, ki jih podučuješ v zve¬
stobi svoje ljubezni.

O Bog vseh čednost! ki ti je lastno
vse, kar je dobrega; zato vtisni v naše
serca ljubezen do svojega imena, in po-
terdi v nas vero in strah Božji, da vse,
kar je dobrega, v nas množiš, in kar si
pomnožil, z zveličanskim strahom ohraniš.

Očisti in ohrani, o Gospod! svojo
cerkev v svoji večni milosti, in ker brez
tebe obstati ne more, jo ti vedno vodi in
vladaj.

O Bog, ki si prečastitljivo ime na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa, edinoro-
jenega Sinu tvojega, vsem vernim sladko
in ljubeznjivo, hudobnim duhovom pa
strašno in grozno storil; dodeli nam mi¬
lostljivo, da vsi, ki to sveto ime „Jezus“
na zemlji pobožno častimo, občutimo v tem
življenji sladkost njegovega svetega to-

464

lazila, po smerti pa dosežemo nebeško
veselje in večno plačilo. Po ravno tistem
Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, ki živi in kraljuje s teboj ia s
svetim Duhom, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen. 1

(Za litanije Jezusovega imena je 300 dni odpust¬
kov. Pap. Sikst V. 1587.)

4. Češenje Jezusove predrage Kervi.

(Nauk od pobožnosti do predrage Kervi Jezusa
Kristusa.)

Jezus je za nas včlovečeni Sin Božji,
ki je svojo Kri do zadnje kaplje za nas
prelil. Zdaj je z dušo in s telesom, s
kervijo in z mesom, kakor Bog in človek
tam v nebesih in tukaj v naj svetejšem
Zakramentu pričujoč. Kjer je Kri J e "
zusova, ondi je tudi Jezus sam, pravi t
Bog in pravi človek. Kdor moli Kri Je- t
zusovo, moli svojega Gospoda, svojega
Boga, svojega Odrešenika.

In v tem pomenu ni češenje Jezu¬
sove predrage Kervi nič novega, ampak
se je začelo že z našo sveto vero. Ven- ,
der po zunanjem je ta pobožnost še bolj ,

465

nova. Kadar Bog svoji cerkvi hoče ska-
zati kake posebne gnade, vselej obudi
ljudi ali s čudežem ali z navdihovanjem k
posebni pobožnosti, ki je potem v češenji
Božjem tako rekoč nov studenec Božjih
gnad. Tako se je začel praznik sv. reš-
njega Telesa, tako češenje presladkega
imena Jezusovega, tako pozneje češenje
Božjega Jezusovega serca. V vsem tem
pa je le vselej ravno tisti Jezus, naš Go¬
spod in Bog, ki ga častimo, ljubimo in
molimo; ali mislimo na njegovo presveto
ime ali serce, ali na njegove rane ali na
njegovo rešnjo Kri; vselej je ravno tisti
Jezus, naša ljubezen.

Pobožnost do presvete Kervi našega
Gospoda Jezusa Kristusa posebej je za¬
čel bogoljubni mašnik, poznejše škof te-
racinski, Franc Albertini. Ko je bil še
v Rimskem mestu 1808, je previdil, ko¬
liko preganjanje čaka sveto cerkev, in je v
čast sedmerega prelivanja Jezusove Kervi
zložil roženkranc, kterega so vsaki dan
pri sveti maši molili, v cerkvi sv. Niko¬
laja- Papež Pij VII. je to pobožnost po-
terdil ter ji je celo nekaj odpustkov po¬
delil. Pobožni mašnik je s privoljenjem
papeževim začel ljudi v družbo zapisovati,

Mia. spomin, 30

466

da so namreč združeni častili predrago
Kri Jezusovo in papež Pij VIL je 1815
to družbo v bratovšino povzdignil z mno¬
gimi odpustki.

Kmalo se je po vsem keršanskem
svetu razširila ta bratovšina. Nje namen,
se ve da, je le čast in počešenje Božje
in zveličanje duš. Tri reči obsega ta
bratovšina: 1. Počešenje predrage Kervi
Jezusove; 2 .  Počešenje Marije s sv. ro-
ženkrancem, ki je pomočnica kristjanov;
3. Rešenje ubogih duš iz vic.

Molitev k predragi Kervi Jezusa Kristusa.

(Sv. Katarine Sienske.)

O moj Jezus! iz tvoje svete Kervi
teče veliko bogastvo Božjih gnad, zakaj
bi torej vse moje misli ne :biie obernjene
na to presveto Kri? Zares! vedno naj
mi bo pred očmi, zato da bo moja duša
vsa navdana z ljubeznijo do tebe, in b®
ozališana s tistimi čednostmi, ki tebi naj
bolj dopadejo. Pod tvojim svetim kri¬
žem bom v duhu vedno bival, da se na¬
vzame moja duša tistega duha tvoje pre¬
svete Kervi, v kterern bom kakor tvoj

467

zvesti služabnik tebi dal vse, to je: svojo
voljo. Da pa to storiti morem, zato te
prosim, zato hrepenim po tebi, o moj kri¬
žani Jezus! O kako presrečna bo moja
duša, ako v tem popotvanji ne trati svo¬
jega časa, ampak da s pomočjo tvoje
gnade, z blagoslovom tvoje Kervi, ruje iz
svojega serca vse ternje lastne ljubezni
in ga zališa z žlahtnimi kamni tvojih čed¬
nost! Nebeško veselje bo vživala, če bo
vsak dan bolj in bolj spoznavala, da si
ji ti, o Jezus! ne iz dolžnosti, ampak iz
gole milosti dodelil ceno in blagoslov svoje
presvete Kervi. In tako bo svojo voljo
zedinjala s tvojo voljo, in bo prejela, ako
bo stanovitna, tvoje večno vživanje, ktero
si ji ti sam obljubil. O moj Bog! sežgi
vse moje grehe v ognji svoje ljubezni in
dodeli mi to gnado, da ti v počešenje
tvoje presvete Kervi darujem celo svoje
serce, da bom enkrat srečno prišel na
brod večnega življenja. Da pa, o moj
križani Jezus! uslišiš to mojo prošnjo, zato
pribežim v odperto stran tvoje desne rane
in tamkej bom terkal na tvojo milost, tako
dolgo, da me uslišiš.

80 *

468

5. MoIitye in poeešenje križanega
Jezusa.

Pred misijonskim, križem.

Počešenjc Jezusovih peterih ran.

(Sv. Alfonza.)

I. K sveti rani na desni nogi.

Moj Gospod, Jezus Kristus! molim
rano na tvoji desni nogi. Zahvalim se
ti, da si jo hotel za me terpeti v tako
si(nih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Mi-
lujem tvojo bolečino, in bolečino tvoje
žalostne Matere. Zavoljo zasluženja te
svete rane te prosim, dodeli mi odpušenje
mojih grehov, ktere iz vsega serca bolj
obžalujem, kakor vsako drugo hudo; ker
sem tebe, svojo neskončno dobroto, ž njim'
razžalil. Žalostna mati Božja, prosi Je¬
zusa za me!

Oče naš. (Mešena si Marija, čast bodi.

469

2. K sveti rani na levi nogi.

Moj Gospod, Jezus Kristus! molim
rano na tvoji levi nogi. Zahvalim se ti,
da si jo hotel za me terpeti v tako sil¬
nih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Mi-
lujem tvojo bolečino, in bolečino tvoje ža¬
lostne Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi moč, v prihod¬
nje nikoli več ne pasti v smertne grehe,
temuč v gnadi Božji do smerti ostati.
Žalostna Mati Božja, prosi Jezusa za me!

Oče naš. češena si Marija. Čast bodi.

3. K sveti rani na levi roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus! molim
rano na tvoji levi roki. Zahvalim se ti,
da si jo hotel za me terpeti v tako silnih
bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem
tvojo bolečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete rane
te prosim, reši me pekla, kterega sem
tolikrat zaslužil, ker bi te v njem več ne
mogel ljubiti. Žalostna Mati Božja, prosi
Jezusa za me!

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.

470

4. K sveti rani na desni roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus! molim
rano na tvoji desni roki. Zahvalim seti,
da si jo hotel za me terpeti v tako silnih
bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem
tvojo bolečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete rane
te prosim, dodeli mi nebeško veličastvo,
kjer te bom popolnoma in iz vseh svojih
moči molil. Žalostna Mati Božja, prosi
Jezusa za me!

Oče naš. (Mešena si Marija, Čast bodi.

5. K sveti rani Jezusove strani.

Moj Gospod, Jezus Kristus! molim
rano tvoje svete strani. Zahvalim se ti,
da si še tudi celo po svoji smerti to raz-
žaljenje preterpel, ki si ga z nar veži
ljubeznijo dopustil, akoravno ti nobene
bolečine napraviti ni moglo. Tudi milu'
jem tvojo žalostno Mater, kteri je bilo
takrat njeno serce prebodeno. Zavoljo
zasluženja te svete rane te prosim, obda¬
ruj me s svojo sveto ljubeznijo j naj te
tukaj na svetu vedno ljubim, da te bom
enkrat na unem svetu vso večnost ljubi 1

mogel. Žalostna Mati Marija, prosi Je¬
zusa za me! ,

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi.

Molitev k terpečemu Jezusu.

(Sv. Avguština.)

Pred misijonskim križem.

O Bogj ki si za zveličanje jsveta
hotel biti rojen, obrezan, od judov zaver-
žen, od Judeža s kušljejem izdan, z vervmi
zvezan, kakor nedolžno jagnje v mesnico
peljan, pred Ana in Kajfa, pred Pilata
in Heroda zaničljivo postavljen, od krivih
prič tožen, bičan, zasramovan, zapljevan,
s ternjem kronan, z vdarci in s terstom
vdarjan, zakrit, oblačil oropan, z žeblji
na križ pribit, med razbojnike postavljen,
z želčem in jesihom napojen in s sulico
preboden; prosim te, o Gospod! zavoljo
teh tvojih svetih bolečin, ktere jaz nevredni
zdaj premišljujem, in zavoljo tvojega sve¬
tega križa in tvoje britke smerti, obvaruj
me peklenskih kazen, pa pelji me tje, ka¬
mor si peljal seboj križanega razbojnika.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in
sv. Duhom od vekomaj do vekomaj. Amen,

472

Litanije v čast križanemu Jezusi.

Pred misijonskim križem.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Križani Jezus, sliši nas!

Križani Jezus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

* Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

Jezus, ki si bil v smert na križ obsojen,
Jezus, ki si svoj križ radovoljno nesel,
Jezus, ki si oslabljen sedemkrat pod kri¬
žem padel,

Jezus, ki si bil s silo na križ veržen,
Jezus, ki si bil boleče na križ razpet,
Jezus, ki si bil boleče na križ pribit,
Jezus, ki si na križi k svojemu Očetu za
svoje sovražnike molil,

Jezus, ki si na križi spokorjenemu raz¬
bojniku raj obljubil,

Jezus, ki si na križi usmiljenje s svojo
Materjo imel,

, Jezus, ki si se na križi od svojega Očeta
zapušen pritožil,

Jezus, ki si bil na križi z želčem in je-
sihom napojen,

Jezus, ki si na križi vse dopolnil,

t fk

usmili se nas!

473

Jezus, ki si na križi svojo dušo nebe¬
škemu Očetu izročil,

Jezus, ki si z močnim glasom svojega
Očeta za nas prosil,

Jezus, ki si dolžno pismo naših pregreh |
na križ pribil,

Jezus, ki si bil do smerti na križu po-'
koren,

Jezus, ki si za nas na križi umeri,

Jezus, ki si s svojim križem svet odrešil,
Jezus, ki si s svojim križem naše grehe
premagal,

Jezus, ki si na križi vse nase potegnil,
Jezus, ki si po križi v svoje veličastvo
šel,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega, \

Vse nevarnosti in priložnosti k grehu,
Vsega zalezovanja hudičevega,

Vseh grehov,

Vsega dolga in kazni greha,

Vse smertne britkosti,

Vsega strahu pred sodbo in pred peklom,!
S svojim svetim križem,

S svojimi svetimi sedmerimi besedami na
križi,

S svojimi svetimi kostmi, ki so bile ne-1
usmiljeno na križi razpete,

S svojimi svetimi peterimi ranami, ki si
jih na križi dobil,

S svojo sveto Kervijo, ki si jo na križi
prelil,

usmili se nas! —•  reši nas, o Jezus!

S svojimi svetimi mukami in bolečinami, \
ki si jih na križi preterpel, I

S svojo tri ure terpečo britkostjo in revo j
na križi, I

S svojimi kervavimi solzami in serčnimil
zdihljeji na križi, )

S svojo prebritko smertjo na križi, j
S svojo na križi ranjeno stranijo, I

Z milim snemanjem s križa,

Ob smertni uri,

Sodnji  dan, ‘

Mi ubogi grešniki, \

Da nas zavoljo svojega svetega križa
uslišiš,

Da nam zavoljo svojega svetega križa J
vse grehe odpustiš,

Da nas zavoljo svojega svetega križa pred
vsemi grehi obvaruješ,

Da nas v stanovitne ljubivce svojega križa i
storiš, ;

Da nam sad svojega križa dodeliš,

Da nam gnado daš, da svoj križ vsaki
dan radovoljno za teboj nosimo,

Da nam moč dodeliš, da svoje meso z
vsem hudim nagnjenjem križamo,

Da nas s svojim križem v svoje veli¬
častvo pripelješ,

Jezus  Kristus, ki si za nas križan bil, '
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

reši nas, o Jezus! _prosimo te, sliši nas

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas !

Oče naš. Češena si Marija.

Molitev.

(Sv. Margarete.)

O moj Zveličar! ki si na lesu sv.
križa za me umeri, ne dopusti, da bi
moja uboga duša se pogubila, ter mi pri¬
zanesi , kakor si prizanesel spokornici
Marii Magdaleni. O Jezus, ki si me s
ceno svoje Kervi odkupil, ne zapusti me
v grehih, ampak usmili se me! Amen.

————

6. Sveti križev pot.

Nauk.

(Kar je Jezus Kristus na križi umeri, so pobožni
verni vseh časov hodili v Jeruzalem in na svete kraje,
kjer je Božji Zveličar za nas terpel in svojo drago Kri
prelil. Da bi to pobožnost množili, so rimski papeži tem
romarjem obilne odpustke delili. Ker se pa vsi verni na
tako dolgo pot ne morejo podati, so papeži privolili, da
se ta pobožnost tudi doma lahko opravlja, in da se ravno*
tisti odpustki dobivajo. Vender kdor se teh odpustkov
hoče vdeležiti, mora biti v stanu gnade Božje, — brez
smertnega greha — in mora popred namen storiti, ali
hoče te odpustke za se ali za uboge duše v vicah do¬
biti, in da pri vsakem štacijonu nekoliko premisli Jezu¬
sovo terpljenje.)

svetega očeta

Leonarda Porto -Mavriskega.

Darovanje svetega križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
čez vse, ker si^ večna dobrota in ne¬
skončna milost. Zal mi je iz vsega serca,
da sem kdaj tebe, o nar veči dobrota!
razžalil. Darujem ta sveti križev pot tebi
v čast, v spomin tistega težavnega pota,
po kterem si zavoljo mene ubozega greš¬
nika hodil. Želim vdeležiti se vseh od¬
pustkov, kteri so za sveti križev pot po¬
deljeni; torej tudi želim vse tako opra¬
viti, kar in kakor je v zadobljenje odpust¬
kov potreba. Prosim te, o Jezus! dodeli
mi gnado in moč, da bi mogel s svetim
križevim potom v tem življenji tvojo * mi¬
lost, v prihodnjem pa večno veselje za¬
služiti. Amen.

Oh, pridite stvari,

Kaj, glejte, se godi 1
On, ki nas vse živi,

Strašno za nas terpi.

477

1. štacijon.

Jezusa v smert obsodijo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s kteroje krivično sodbo
brez vsega ugovarjanja poslušal in sprejel.
Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče,
ktere so sodbo podpisale. Hudobnost tvo¬
jega jezika, s kterim si se večkrat zoper
Boga in bližnjega pregrešil, je sodnika osle¬
pila, da je nedolžnega Jezusa v smert ob¬
sodil. Oberni se tedaj k njemu, jokaj in
zdihni bolj s sercem kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
zmerna je tvoja ljubezen proti meni ubo¬
gemu grešniku! Boš li tedaj za nevredno
hudobno stvar ječo, verige, tepenje ter-
pel? in v tako grozovitno smert obsojen?
Oh, to je zadosti, da mi rani moje serce,
da objokujem vse pregrehe, ktere sem s
svojim jezikom storil. Tedaj jih obžalujem
in kličem k tebi: O Jezus! usmiljenje;
prosim te, usmiljenje in milost, o Jezus!

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Raigajžljan, zapljevan,

In kronan, zasram’van,

. Pred sodbo je peljan,

Nedolžni v sraert indan.

L -

2.  štacijon.

Jezus vzame križ na rame.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakošnim veseljem in rado-
voljnim sercem objame dobrotljivi Jezus sveti
križ, in kako poterpežljivo prenaša tepenje
insovanjemalopridnega ljudstva! Tipa poln
nevolje in nepoterpežljivosti bežiš pred
križem, kar je le mogoče ! Kaj ne veš,
da se ne more brez križa nebeško veselje
zadobiti? Oh, objokuj svojo slepoto, oberni
se k svojemu Gospodu, zdihni in reci:

Ne tebi, o Jezus! ampak meni se
spodobi križ. O težki križ, ki so ti ga
moji grehi naložili! O ljubeznjivi Jezus !

; dodeli mi gnado in moč, da bom objel
1 vse križe, ktere sem s svojimi grehi za-
I služil. Stori, da bom voljno objel svoj
križ, in se tako ločil od sveta j daj mi
; tako ljubezen do križa, da bom vselej 9
[ tvojo služabnico, sveto Terezijo, vošil m

479

želel:  Terpeti ali umreti, umreti
ali terpeti.

Oče naš. Češeria si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Glej, križ mu naložb
Na ranjene rame.

Oh, Jagnje Božje gre,

In nese vseh dolge.

3. štacijon.

Jezus pade pervič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus, za¬
voljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen, per¬
vič na zemljo pade. Oh, kako ga s pestmi
bijejo, z nogami taptajo insujejo! Vender
ni pritoževanja ali nevolje iz njegovih ust
slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen
križ občutiš, ali zoperno besedo slišiš. Oh!
sovraži svojo nepoterpežljivost, svoj na¬
puh in svojo nečimernost. Zdihnik Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej me pre-
ubozega grešnika pred tvojimi nogami.
Oh kolikrat in v kako velike pregrehe sem
padel! Kolikokrat sem se v globočino

Z'

480

pregreh pogreznil! O Jezus! stegni in
podaj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus!
► pomoči pri tebi išem, da bi ves čas svo¬
jega življenja nikoli, nikoli smertnega greha
ne storil, in bi tako v svoji zadnji uri
i zveličanja upati zamogel!

I Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
j Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,

Vtopljen v sveta dolgeh,

Leži potert na tleh.

4. stacijon.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je
občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakošno gren~
kostjo je bilo napolnjeno Mariino serce, ko
sta se srečala ! Poslušaj, o nehvaležna duša:
„Kaj ti je storil moj Sin?“  ti kliče
Marija. „Kaj hudega ti je storila
moja Mati  ?“ te vpraša Jezus. Oh! zapusti
že enkrat svoje grehe, zavoljo kterih midva
toliko žalost in britkost terpiva. O grešnik!

kaj praviš na to? Reci tedaj in zdihni v
svojem serci:

O Božji Sin Marije ! o presveta Mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! ves raztert
in ponižan klečim pri vajnih nogah. Jaz
sem tisti izdajavec, s svojimi grehi sem
brusil meč, kteri je vajno serce ranil. Oh!
iz serca mi je žal. Prosim vaji, odpu¬
stita mi! Milost, o Jezus! milost, o Ma¬
rija ! Po svoji veliki milosti mi dodelita,
da nikdar več ne bom grešil, temuč da
bom vajno grenko terpljenje in žalost noč
in dan premišljeval in objokoval.

Oče naš. češena si Marija. Č?ast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča Mater Sin,

Njej gre meč bolečin
Do serca globočin.

5. štacijon.

Simon Cirenejski pomaga Jezusu križ
nesti.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon, kteri si
nečimernostim sveta in sladnostim svojih po-

31

Mia- spamin.

482

čutkov ves vdan, ki svojih križev ne nosiš
radovoljno, ampak le, ker se jih braniti ne
moreš, z veliko nevoljo. Oh! zbudi si že
enkrat serce, in usmili se svojega tako ob¬
loženega Zveličarja. Sprejmi radovoljno vse
križe in nadloge, ktere ti bo poslal tvoj Iju-
beznjivi Oče. Terdno skleni, ne samo vse
zopernosti s poterpežljivostjo prenašati, am¬
pak tudi svojemu Bogu zanje hvaležnega
se skazovati. Prosi ga takole:

O ljubeznjivi Jezus ! hvalim te za to¬
liko priložnost, ktero mi daješ, da bi za
te terpeti in zase kaj zaslužiti mogel. Oh,
moj Bog! daj mi, da bom vse, kar se
mi bo v tem življenji težkega prigodilo,
s poterpežljivim sercem prenašal, in potem
večnega veselja se vdeležil. Stori, o Je¬
zus! da bom tukaj s teboj jokal in terpel,
potlej pa s teboj v nebesih gospodoval.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Omagal Jezus je
Od teže križeve,

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se.

4  »3

6. štacijon.

Veronika poda Jezusu potni pert.

V. Molimo te , o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in prevdari v tem pertu sveto
obličje Zveličarjevo! Ljubi Jezusa! in po tej
ljubezni si njegov obraz v serce vtisni. O
kako srečen boš, ako boš živel z Jezusovim
obrazom v svojem serci in ž njim v večnost
šel. Da bi tedaj to gnado zadobil, prosi
svojega Boga in reci:

O moj žalostili Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveti obraz svojega
obličja, da bom brez nehanja na te mislil,
noč in dan tvoje grenko terpljenje pre¬
mišljeval in svoje grehe obžaloval. O
Jezus! s kruhom tvojega terpljenja hočem
nasitovati svojo dušo, in moje oči bodo
vselej solze točile nad mojimi pregrehami.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

S pertom Veronika
Obriše Jezusa,

Spomin zato ji da
Terpljenja britkega.

31 *

484

7. štacijon.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj
Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen
od velike bolečine, utrujen in zaničevan od
sovražnikov. Premisli, da je tvoja prevzet¬
nost Jezusa poterla, in ga na zemljo vergla,
ter je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo
ošabnost, ne bodi več tako napuhnjen. Spo¬
kori se in skleni ponižniši biti. Reci s ske¬
sanim sercem:

O prečastitljivi Jezus! akoravno vi¬
dim, da na zemlji pod težo križa ležiš,
vender te molim in častim, kakor svojega
mogočnega, večnega Boga. Prosim te,
poteri moj napuh; vzemi iz mojega serca
vso ošabnost, da bom spoznal svojo ne-
čimernost, da bom vse zasramovanja pre¬
jemal s tolikanj tebi ljubo ponižnostjo, da
bom potem tudi s teboj povikšan v ne¬
beškem kraljestvu.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

485

Slabost’ ves prevzet
Pod križem pade spet;

O jenjaj, grešni svet!

Ponavljat’ greh preklet.

8. štacijon.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimtf.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli v svojem serci, kolikanj ti je
treba jokati in žalovati. Pervič, ker tvoj
ljubeznjivi Jezus toliko zavoljo tebeterpi;
drugič sam nad seboj, ker si tako nehva¬
ležen in ga ne nehaš žaliti. Kako moreš, pre-
mišljevaje njegove grozovite bolečine še ter-
dovraten ostati! Poglej, kako milostljivega
se Jezus revnim jeruzalemskim ženam ska-
zuje! Zaupaj tedaj vanj in zdihni s ser¬
cem :

O ljubeznjivi Jezus! oh, kako je to,
da se moje serce ne raztopi v solzah ve¬
like žalosti ? Solze , oh Jezus! prosim,
solze prave pokore in serčnega obžalo¬
vanja mi daj, da bom z objokanimi očmi
in s skesanim sercem zadobil tisto milost,
ktero si ubogim ženam skazal. Oh, Je¬
zus ! ne obračaj od mene svojih milostlji-

486

vili oči. Poglej me ubozega grešnika, da
bom tudi jaz ves potolažen na zadnjo uro
te viditi mogel.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Usmiljene žene !

Ne jokajte za me!

Točite za se le
Spokornih sere solze !

9. štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh! s kako veliko bolečino je Jezus
že tretjič pod križem padel! Premisli: Je¬
zusa, krotko, nedolžno ovčico, Judje, never¬
niki kakor stekli volkovi tepo, sujejo, sem
ter tje po terdih kamnih vlačijo ! O nesrečni
greh, ki samega Sinu Božjega tako grozo¬
vito terpinčiš ! O grešnik! ni morebiti tvoj
ves poterti in kervavi včlovečeni Bog vreden
tvojih solz? Oh, reci tedaj ves objokan:

O vsegamogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim perstom deržiš, kdo te je
tako neusmiljeno vergel? Oh, nobeden

drug ne, kakor moja pregreha, v ktero
sem tolikrat zopet padel. Moja hudoba
ni jenjala grešiti in zato se je množilo
tvoje terpljenje. Toda poglej, o Jezus!
pred teboj zdaj klečim s skesanim ser¬
cem, in terdno sklenem, svoji hudobii konec
storiti. Z objokanimi očmi ti terdno in
zvesto obljubim: Nikdar več nočem gre¬
šiti; o Bog! nikdar več, nikdar več ne.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh, Jezus omedli.

Pod križem spet leži;

Naj vender se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi.

10. štacijon.

Jezusa slečejo in mu želča piti dajo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešili
Premisli, o duša! kako Jezusu, ki
je po svojem životu ves ranjen in stepen, še
grenkega želča piti dajo. Poglej, kako on
tvojo nesramožljivost, nespodobno obnašanje
in nečimernost v obleki s svojo nagote
plačuje, z želčem pa tvojo požrešnost. Al

488

moreš svojega Jezusa brez milovanja pogle¬
dati ? Oh, verzi se k nogam svojemu Jezusu
in reci:

O žalostni Jezus! kako velik razlo¬
ček je med teboj in med menoj! Ti si
ves ranjen, poln britkosti, in ves s ker-
vijo oblit; jaz pa vesnečimern, polnslad-
nosti in veselja, ali saj tak želim biti.
Oh, jaz nisem na pravem potu. O Je¬
zus! pelji me ti na pravo stezo. Stori,
; da mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke
s in zoperne, da bom namesto njih želel
!  tvoje terpljenje občutiti, in da tako vre¬
den postanem s teboj večno veselje vži-
vati.

j Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Ko pride na goro,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mg dajo,

Ostudno in grenko.

11. štacijon.

Jezusa na križ pribijajo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker i s svojim križem svet odrešil.

489

Premisli neizrečeno bolečino, kteroje
občutil dobrotljivi Jezus, kadar so mu ra-
beljni ude, kite in žile z žeblji prebodli. O
kako je to, da tvoje serce kar žalosti ne
poči, ker vidiš, da tvoji grehi neusmiljeno
more tvojega Zveličarja? Saj zdaj toči solze,
obžaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen
do tebe! In ker so moji grehi tisti žeblji,
ki so tebe na križ pribili, stori s svojo
gnado, da bodo vse moje hude želje in
občutki na tvoj križ nabiti in tamkej umor¬
jeni, da bom v življenji in ob smerti s
teboj križan, tudi s teboj v nebesih večno
kraljevati zamogel.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križ ga polože,

Razpno roke, noge,

Žeblji mu zdaj nove
Se rane narede.

12 .  štacijon.

Jezus umerje na križi.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

490

Odprl tukaj oči in premišljuj svojega na
križ pribitega Jezusa. Poglej vse bledo
obličje Božje. Poslušaj, kako prosi odpu-
šenja tistim, 'kteri ga križajo in žalijo. Raz¬
bojniku obljubi nebeško kraljestvo, svojo
Mater izroči Janezu, svojo dušo priporoči
nebeškemu Očetu ; poslednjič pa urnerje z
nagnjeno glavo. Tedaj je moj Jezus umeri!
Res umeri je na križi in zavoljo mene. 0
duša moja! kaj boš zdaj počela ? 01), ne
hodi proč, ako ne s ponižnim in skesanim
sercem. Objemi križ in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in
spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni,
kteri so tebe tako neusmiljeno umorili. No¬
bene gnade nisem vreden, ker sem tebe
križal. Pa kako veliko veselje in upanje
občuti moja duša, kadar te slišim tudi za
tiste prositi, kteri so te križali. Kaj ho¬
čem tedaj za te storiti, ko si ti toliko z a
me storil? Poglej, o Jezus! pripravljen
sem in voljan, vsem odpustiti, kteri so me
kdaj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo
tvoje ljubezni odpustim vsem, iz serca jih
objamem, in jim želim vse dobro. In tako
tudi upam ob svoji smertni uri slišati ve¬
sele besede tvoje: „Še danes boš z
menoj v ra j i“.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče Kri!

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smert stori.

13. štacijon.

Jezusa s križa snamejo in ga Marii v
naročje polože.

.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč, ki je
prebodel serce žalostne Matere, kojesvo- j
jega mertvega Sina na naročje vzela. Vi-
dila gaje vsega ranjenega in kervavega. O
kakošno žalost in bolečino je ona takrat
v svojem serci čutila! Kteri meč pa je bil
tako ojster, ki je prebodel njeno serce? Oh! j
greh je bil, kteri je Jezusu življenje vzel in
Mariino serce tako močno ranil. Objokuj tedaj
ta grozoviti greh. Skleni svoje solze s sol¬
zami svoje žalostne Matere, in zdihni k njej
tako:

O kraljica vseh mučenikov! kdaj bom
vreden, da bi prav zapopadel tvojo žalost

492

in bolečino? Kdaj bom zadobil gnado,
tvojo žalost v svojem serci nositi in s te¬
boj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi,
da bom noč in dan žaloval nad svojimi
grehi, kteri so tebi tako žalost napravili,
da bom ves skesan in spokorjen v zaupa¬
nji in ljubezni do tebe umeri, in po sinerti
s teboj večno živel.

Oče naš. češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Marija, k teb’ hitim,

Tvoj’ga Sinu častim;

Z vama, dokler živim,

Rad jokam in terpim.

14. štacijon.

Jezusa v grob polože.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje
in jokanje Magdalene, Janeza in druzih po¬
božnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet in v
grob položen. Zlasti pa si v serce vtisni težavo
in grenko žalost Marije, njegove Matere, ko
je iz svojega naročja ljubeznjivega Sina
dala. Premišljevaje njeno tedanjo žalost in

493

njeno terpljenje, se moraš res sramovati, da
si pri obiskovanji tega križevega pota tako
malo milovanja občutil. Oh, žbudi svoje serce
saj zdaj pri zadnjem štacijonu. Kušni s častjo
kamen svetega groba; položi v duhu vanj
serce, in reci svojemu mertvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si po ta¬
kem kervavem potu šel iz ljubezni do
mene, častim te v grob položenega in te
molim. Oh , v svojem serci te serčno
želim zapertega imeti, da bi s teboj skle¬
njen po tem križevem potu k novemu živ¬
ljenju vstal, in se v tvoji gnadi iz tega
sveta ločiti mogel! Po zasluženji tvojega
terpljenja, ktero sem premišljeval, mi do¬
deli, da bo na zadnjo uro tvoje sveto
rešnje Telo moja popotnica, da bodo
moje zadnje besede: Jezus! Marija! Jo¬
žef! in da svoje zadnje zdihovanje skle¬
nem s tistim zdihovanjem, s kterim si ti
na svetem križi svojo sveto dušo zdihnil.
Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem
in z gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo
tebe umreti, in potlej s teboj na večne
čase živeti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

494

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega serca.

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa
Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in
s ktero je on po svojem britkem terpljenji
in grenki smerti mene odrešil, ti darujem
ta sveti križev pot, kterega sem s tvojo
gnado opravil. Vzemi to pobožno opra¬
vilo k povikšanju tvoje časti, v zalivalo
za vse meni in drugim podeljene gnade,
za odpušenje grehov vsega sveta, za po¬
moč revnim dušam v vicah; zlasti pa, za
ktere sem v začetku prosil. O milostljivi
nebeški Oče! poglej na obličje Kristusa,
svojega Sina, usliši glas njegove svete
kervi, in bodi milostljiv meni, ubogemu
grešniku. Amen.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar Je¬
zus Kristus, in njegova žalostna Mati
Marija!

O Jezus! hvala z dej,

Ti bodi in vselej;

Skoz’ svojo smert nam daj
Te ljubit’ vekomaj.

=301

495

XIII. Pobožnost k Bogu svetemu
Buhu,

Sedem prošnja za sedmere darove sv. Daha.

Pridi,  o Duh  modrosti!  in poduči
mi serce, da vedno svoj cilj in konec pred
očmi imam, in da vse, kar delam, iz či¬
stega namena storim. Daj mi, da poze-
meljske reči le toliko cenim in toliko išem,
kar in kolikor so mi za dušo potrebne,
in da si ohranim to časno življenje. Ne¬
beške darove pa naj vedno bolj spozna¬
vam, vedno višej cenim. Kaži mi tudi
pot, po kteri bom te nebeške darove go¬
tovo našel in dosegel. Amen. Oče naš.

Pridi, o Duh umnosti!  razsvetli
mojo dušo, da skrivnosti svete vere prav
spoznam, jih hvaležno in ljubeznjivo sprej¬
mem, in tako v tvojem razsvetljenji za¬
gledam večno luč, in pridem k popolnoma
spoznanju tebe, Očeta in Sina. Amen.
Oče naš.

Pridi, o Duh sveta!  stoj mi na
strani v vsem djanji tega nestanovitnega
življenja. Nagni moje serce k vsemu do¬
bremu, odverni ga od vsega hudega, vodi
me v vseh dvomljivih primerljejih, da po

496

pravem potu tvojih zapoved dosežem za¬
želeni namen — večno zveličanje. Amen.
Oče naš.

Pridi, o Duh moči!  daj moč mo¬
jemu sercu ; zderži terdnega v vseh zmot-
njavah in nasprotnostih. Daj mi serčnost
in moč zoper vse hudobne napade mojih
sovražnikov, da me nikdar ne zapeljejo,
da bi zapustil tebe, o nar vikši dobrota.
Amen. Oče naš.

Pridi, o Duh učenosti!  vodi mojo
radovednost, da nikoli ne želim ne vediti
1  ne znati, kar bi mi bilo škodljivo ali ne¬
koristno. Daj mi živo spoznati vso ne-
[ čimernost tega sveta. Daj mi vnemo, da
dolžnosti svoje vere in svojega stanu
!  vedno bolj spoznavam in natanko spol-
nujem; uči me pa tudi, kako naj jih tebi
dopadljivo spolnujem. Amen. Oče naš.

Pridi, o Duh pobožnosti!  vnemi
moje serce k pravi pobožnosti in k sveti
ljubezni do tebe, mojega Boga in Go¬
spoda; da v vseh svojih djanjih le njega
išem in ga v pravi ljubezni tudi najdem.
Amen. Oče naš.

Pridi, o Duh strahu Božjega!
presuni mi serce s svojim zveličanskim
strahom, da vedno tebe svojega Boga in

Gospoda pred očmi imam, in da se vsega
skerbno ogibljem, kar bi ne dopadlo pre¬
čistim očem tvojega Božjega veličastva.
Amen. Oče naš.

-—

XIV, Premišljevanje Očenaša

na vse dni v tednu

v oziru na sedmere besede Kristusove
na križi.

(Nauk od premišljevanja glej spredej na str. 173.)

1. Premišljevanje v nedeljo.

Oče naš, kteri si v nebesih!
Posvečeno bodi tvoje ime!  Jezus,
naj svetejši zmed vseh svetih, Očetu v
nebesih popolnoma enak in veličasten ! si
vse svoje življenje tu na zemlji, posebno
pa še v smerti imel le to edino skerb in
željo, da si oznanoval in poveličeval čast
svojega nebeškega Očeta. V grenkih
britkostih tvoje smerti se je sicer zdelo,
kakor da bi te bil zapustil tvoj ljubeznjivi
Oče; zato si klical: „M o j Bog, moj
Bog, zak a j si me zapustil?  (Za-

Mii, spomin. 32

498

kaj tvoja Božja natura te je bila za tre¬
nutek prepustila vsega človeški naturi,
da bi smertne bolečine toliko bolj živo
občutil.) Pa to zapušenje je bilo le v
povikšanje tvoje slave in slave tvojega
Očeta. Zakaj pokoren si bil do smerti,
in zato te je Bog povišal, ter ti dal ime,
ktero je čez vse imena.

Kako sem pa jaz po tvojem zgledu,
o moj Zveličar! dozdaj Boga, svojega
Očeta, spoznaval ? kako sem ga ljubil ?
kaj sem v njegovo čast storil ? Sem li
vedno tako živel, kakor bi mogel živeti
dober otrok nebeškega Očeta? Mar se
nisem s svojim pregrešnim življenjem
tega prelepega imena nevrednega storil?
Sem li vselej in povsod njegovo ime ča¬
stil, kakor sem bil dolžan? Se nisem
morebiti celo sramoval kristijan biti, ka¬
kor delajo nekteri, ki so le po imenu kri-
stijani ? Sem li vsak dan svoje misli,
besede in djanja obračal Bogu v čast in v
čast njegovega presvetega imena ? Sem
morde iskal le samega sebe in le časnih
reči?

O Gospod, usmili se mene ubozega
reveža! in odpusti mi vse pregreške. Po-
terdi me s svojo gnado, da bom od zdaj

499

za naprej vedno živel ko tvoj otrok in
kakor se spodobi dediču nebeškega kra¬
ljestva, da bom le tebe ljubil in povik-
ševal čast tvojega svetega imena. Amen.
Oče naš.

2. Premišljevanje v pondeljek.

„Pridi k nam tvoje kraljestvo;
tisto kraljestvo, o Gospod Jezus! ki si
ga je prilastil razbojnik, ki je bil s teboj
vred križan, ko je rekel: „Spomni se

me, ko prideš v svoje  kraljestvo ! w  in
ktero si mu tudi ljubeznjivo obljubil, re-
koč: „Š e danes boš z menoj  v

raji!“

Tisto kraljestvo je tudi meni priprav¬
ljeno ; le po njem bi mogel vedno hre¬
peneti. Zato ne smem navezovati svojega
serca na ta svet, ne na nečimernost nje¬
govo, ki se bo pred ali potlej povernil
v nič, iz kterega je bil ustvarjen. Tukaj
sem le popotnik, romar, ki si moram na¬
birati zakladov za nebeško kraljestvo, ki
se moram zališati s čednostmi, da bom
vreden večnega plačila, da bom vzet v
kraljestvo večnega zveličanja. Kako sem
pa dozdaj skerbel zato ? kako sem hre-

32 *

500

penel po tem kraljestvu? Sem li po apo-
steljnovem opominjevanji iskal tega, kar
je gori v nebesih? Mar nisem iskal le
tega, kar je pozemeljskega ? Po čem sem
hrepenel? kaj je poželelo moje serce? ne¬
besa ali nečimernost tega sveta ? Morde
sem živel, kakor da bi bil ustvarjen le
za ta svet? kakor da bi mi bilo vedno
le tukaj ostati ? Se nisem zaljubil v to
pozemeljsko, da mi nebesa še mar niso
bile? da nisem po kraljestvu Božjem imel
celo nobenih želj ? Pa kje so čednosti,
kje moje dobre dela, s kterimi bi si bil
zaslužil pravico do nebes?

O Gospod! ki si nekdaj med raz¬
bojnikoma na križi zame viseti hotel, zdaj
pa tam v nebesih med svetniki kraljuješ;
oh, vžgi v meni goreče želje po tvojem
Božjem kraljestvu ter me podpiraj s svojo
gnado, da si pridobim čednosti in zaslu-
ženja, s kterimi ozališan bom vreden biti

pri večni večerji v tvojem kraljestvu. Amen.

Oče naš.

3. Premišljevanje v torek.

„Zgodi se tvoja volja, kakor
v  nebesih, tako na zemlji!“  O po¬
korni Jezus! Za nas si bil svojemu ne-

501

beškemu Očetu pokoren, pokoren do smerti
na križi! Zato si rekel: „Dopolnjeno
j e!“ namreč težko in britko delo odreše¬
nja vseh ljudi, ktero ti je bil odločil tvoj
Oče. Zavoljo nas si svojo voljo popol¬
noma podvergel volji svojega Očeta, ter
si na Oljski gori molil: „N e moja, am¬
pak tvoj a volj  a se  z go d i“, kjer se
je tvoje serce topilo v toliki brhkosti, da
je iz tvojega telesa pot, kakor kervave
kaplje, kapal na zemljo.

Kakor si ti, tako bi mogel tudi jaz
le zato skerbeti, da bi v vsem spolnoval
voljo svojega nebeškega Očeta, In to
svojo voljo mi on razodeva v molitvi, po
navdihovanji, po lepih zgledih, v poveljih
tistih, kteri mi v njegovem imenu zapo¬
vedujejo. Oh, pa kako terdovratno, kako
svojeglavno sem se ustavljal njegovi sveti
volji! Kako težko mi je, ako mi Bog
pošlje kak majhen križ, kako terpljenje,
kako britkost ali nasprotnost? Kako ne¬
voljno in nerad vse to prenašam? —
Vsaki dan molim: „Zgodi se tvoja
volj  a!“ če pa Gospodu dopade in mi
pošlje kako poskušnjo, ki je za me prav
dobra, o kako tarnjam in zdihujem! Kako
hitro vse pozabim, da tukaj na tej zemlji

502

mora biti moje edino delo le to, da spol-
nujern voljo Božjo, ki le moje zveličanje
zahteva.

O Jezus! pomagaj mi, da se voljno
vdam vsemu, karkoli mi odloči po svoji
volji moj nebeški Oče, da radovoljno
sprejmem iz njegovih rok, naj bo veselje
ali terpljenje, ker mi vselej le dobro hoče;
zakaj če storim to, kar on hoče, mi bo
tudi to dal, kar mi je obljubil. Amen.
Oče naš.

4. Premišljevanje v sredo.

„Daj nam danes naš vsakda¬
nji kruh!“  O Jezus! veliki oskerbnik
našega zveličanja, ki si na križi zaklical:
„Zejin  sem!“ po čem te je žejalo, po
čem si hrepenel? O, le po našem zveli¬
čanji te je žejalo, le po njem si hrepenel.
Vem, da si željno hrepenel, jesti to jed
in piti ta kelih. Oh, da bi tudi jaz tako
hrepenel po svojem zveličanji, kakor si
ti hrepenel po njem! Kaj je neki tebi po¬
magalo, da si mene odrešil? Tvoja ne¬
skončna ljubezen do mene je v tebi to žejo
obudila. O da bi jo tudi jaz imel po svo¬
jem zveličanji, in da bi svoje duše ne
zanemaril!

503

O moj Gospod! ti si tako neizre¬
čeno veliko prestal in preterpel, da bi
rešil mojo dušo, jaz pa sem jo za ne-
čimerno veselje, za trenutno poželenje,
za nesrečni greh, spet hudiču prodal. Ti
si mi, v svoji sveti cerkvi, zapustil toliko
pripomočkov, da bi posvetil in zveličal
svojo dušo, jaz pa sem jih zaničljivo za¬
metoval, ter sem molitev, prejemanje sv.
zakramentov, pokoro in druge sv. vaje
zanemarjal.

O Gospod! odpri mi oči, da spre¬
gledam in vidim, kaj mi je v zveličanje;
poterdi me s svojo gnado, da to dover-
šim, kar mi je koristno; vžgi v meni tudi
serčne želje, da si prizadevam, kar le
premorem, tudi za zveličanje svojega bliž¬
njega. Amen. Oče naš.

5. Premišljevanje v četertek.

..Odpusti nam naše dolge
kakor tudi mi odpušamo svojim
dolžnikom!“  O predobrotljivi Jezusi
ranjen in umorjen si bil zavoljo naših
hudobij, in nočeš smerti grešnikove; še
celo svojih morivcev nisi zavergel, še njim
si usmiljenje hotel skazati; zato si molil
za nje k svojemu nebeškemu Očetu, rekoč:

504

„Oče, odpusti jim, sej ne vedo,
kaj delajo!" O neskončna dobrota! o
nezmerno usmiljenje! zavoljo tega te tudi
jaz prosim, odpusti mi moje grebe!

Zašel sem, kakor ovca, ki se je
zgubila. V svojih mladih letih sem se
že naveličal tvoje službe, in svet s svo¬
jimi slabimi zgledi me je na se potegnil.
Zgubil sem sčasoma vse veselje do mo¬
litve, do poslušanja besede Božje, in v
nečimernost tega sveta sem se vedno bolj
zaljubil. Oh, kolikokrat sem prelomil
tvoje zapovedi; oblačilo nedolžnosti , pri
svetem kerstu prejeto, kako sem ga gerdo
omadeževal! Š kolikimi grehi sem te
razžalil in se obernil od tebe, sem zgu¬
bil tvojo gnado, tvojo prijaznost, zapravil
pravico do nebes!

Oh, odpusti mi, o Gospod! kakor si
odpustil tudi svojim morivcem. Glej, pri¬
pravljen sem, po tvojem zgledu iz serca
odpustiti vsem, ki so me kdaj razžalili,
ker dobro vem, da zastonj bi pričakoval
milost in usmiljenje od tebe, ako ne bom
popred sam odpustil vsem razžalnikom
svojim. Amen. Oče naš.

6. Premišljevanje v petek.

„ln nevpelji nas v skušnj a vo!“
O Jezus! Vse skušnjave si premagal; ti
pa nikogar ne skušaš, temuč si pribeža¬
lišč in moč vsem skušanim, ti si pomoč¬
nik v vseh britkostih. To si še na križi
lepo pokazal, ko si skerbel za svojo Ma¬
ter in za naj ljubšega učenca, sv. Janeza,
ker si svoji materi priporočil Janeza z
besedami: „Zena, glej tvoj sin!  —
Janezu pa svojo mater, rekoč: Glej,
tvoja Mati!“  — da bi eden druzega
tolažila, eden druzemu pomagala v vseh
britkostih in v vseh težavah.

Ti, o Božji Zveličar! si prišel na ta
svet, da bi grešnike sprejel, da bi se
usmilil skušanih. Sej si sam rekel, da
zdravi ne potrebujejo nobenega zdravnika,
ampak le bolnim ga je treba. Lej, o
usmiljeni Samarijan! lej, na potu ležim,
med razbojnike sem padel. Lej v moji
hiši je hromov bolnik, ta je moja uboga
duša, nezmožna za delo svojega zveli¬
čanja. Svet, s svojim neštevilnim zape¬
ljevanjem, satan s svojimi zvijačami, meso
s svojim poželenjem, serce s svojimi
spačenimi željami — vsi prežijo na me,
kot divji razbojniki, vsi me hočejo pogu-

506

biti; in omagati moram, ako mi ti ne po¬
magaš, o Jezus! Sicer vem, da nobe¬
nega čez moč ne poskušaš, tudi vem, da
je ni čednosti brez poskušnje, in da
mi je skušnjava potrebna; pa vender zdi¬
hujem k tebi, da me varuješ skušnjav,
in ako pridejo čez me, da mi pomagaš s
svojo mogočno gnado, da vselej srečno
premagani vse svoje dušne sovražnike.
Amen. Oče naš,

7. Premišljevanje v saboto.

„Temuč reši nas hudega.
Amen“.  O nebeški Zveličar! Tvoja lju¬
bezen do nas te je premagala, da si umeri
za nas; pa ta ljubezen je premagala tudi
smert in vse drugo hudo. Ko si bil vse
dopolnil, kar ti je bil tvoj nebeški Oče
naročil, si zaklical na križi: „Oče! v

tv oj e roke izročim svojo  d u š o ! w

O Jezus! naj tudi jaz prenašam vse
kazni in križe, britkosti in težave tega
življenja tako, da bom konec svojega po-
zemeljskega popotvanja z otročjim zaupa¬
njem in ves vdan v tvojo voljo tebi izro¬
čil svojo dušo. Podpiraj me v boji z
grehom; ker greh je edino in naj veči

507

hudo, ki me zadeti more; ker greh je
strašno brezno vse nesreče in vzrok za-
verženja spred tvojega obličja. O kako
nespametno, kako nehvaležno sem dozdaj
počenjal, ko sem greh ljubil, ko sem se
prostovoljno v nevarnost podajal, ko sem
si tako malo prizadeval, da ohranim svojo
nedolžnost, ter sem tako lahkomišljeno
zapravil tvojo gnado, tvojo prijaznost, ter
sem grešil. Razsvetli moj um, o Go¬
spod! in poterdi mojo voljo, da bom v
svojem serci vedno imel neizbrisljivo so¬
vraštvo in gnjušenje do vsega, kar
je tebi zoperno, in mojemu zveličanju
škodljivo; da se skerbno ogibam in
ognem vsaki nevarnosti in priložnosti v
greh ; da divje strasti svojega serca
neusmiljeno zatiram, da se dobro bojujem,
svoje popotvanje srečno in zasluživno
končam, ter dospem tje, kjer se izvoljeni
večno veselijo tvojega veličastva. Amen.
Oče naš.

508

XV. Pobožnosti k svetnikom.

(Nauk od češenja svetnikov.)

(Sveta katoliška cerkev nas uči, da je dobro
in koristno svetnike častiti, se njili prošnji in varstvu
priporočevati. Pa nikdar ne smemo misliti, da bi
svetniki nam iz lastne moči pomagali, ali nam kaj
tacega zamogli storiti, kar bi bilo Božji presveti
volji nasproti. Vso pomoč imamo od Boga; on edini
je neusušljivi studenec vsega dobrega, vseh popolnih
darov. Te svoje darove pa Gospod rad deli posebno
njim, ki za nje prosijo združeni z njegovimi prelju-
beznjivimi prijatli, s svetniki v nebesih. Ta vera
je vterjena v nauku od občestva svetnikov. Vsi udje
svete cerkve, ki so udje enega telesa Kristusovega,
imajo namreč med seboj duhovno zvezo, in zato se
duhovnih dobrot enega uda vdeležujejo tudi drugi
udje, ter prosijo eden za druzega vsi neprenehoma
svojega Boga. In ker »ljubezen nikoli ne mine«
(I. Kor. 18, 8.), torej tudi vemo, da ljubezen svet¬
nikov, ki so že tu na zemlji svojega bližnjega toliko
ljubili, da so bili pripravljeni vse storiti, ako bi
bilo treba za bližnjega celo umreti, — da ta ljubezen
s smertjo nikakor ne jenja, temuč, da to ljube¬
zen seboj v nebesa vzamejo, ter nas zdaj toliko bolj
ljubijo, kolikor bližej so pri Bogu, in da zavoljo te
ljubezni do nas vedno tudi prosijo za nas.

Pa, ljubi moj kristjan! vedi, da le takrat in
le tako boš svetnike vredno častil, in boš tudi na
uslišanje njih priprošnje se zanašati smel, ako si boš
prizadeval, posnemati njih prelepe zglede. Zato več¬
krat premišljuj, kaj so svetniki ua zemlji štorih,

509

kako so živeli, kaj vse so iz ljubezni do svojega
Boga preterpeli.

Bili so ljudje, kakor ti, to je, podverženi so
bili veliko slabostim, hudemu nagnjenju in vsim skuš¬
njavam. Bili so v tacih nevarnostih, prenašali so
takošne britkosti, pod kakoršnimi ti zdaj zdihuješ. Le
premišljuj, kako so živeli, kaj delali, kaj terpeli,
kako se vojskovali, da so si nebesa zaslužili. Ko
zvesti Gospodovi služabniki so imeli vedno Boga
pred očmi; klicali so ga po otročje, neprenehoma in
serčno na pomoč; posvetili so mu svoje misli in
želje, djanja in nehanja, sebe popolnoma — pa vsak
dan svojega življenja. Tesno so bili sklenjeni s Kri¬
stusom, kakor mladika s terto, tako, da so lahko
s sv. Pavlom rekli: »Ne živim jaz, ampak Kristus
živi v meni«. Vzemi si k sercu te lepe predpodobe,
in prizadevaj si, njim enak biti, potem bo tvoje
češenje svetnikov Bogu dopadljivo, tebi pa koristno,
in spremljevalo te bo sveto upanje, da boš kdaj v
njih družbi častil Boga od vekomaj do vekomaj.)

A. Pobožnosti k deviški Materi
Božji Marii.

1. Počešenje Jezusove deviške Matere.

Pozdravljanje preblažene device Marije.

(Sv. Efrema.)

O presrečna, vsa čista Devica! Mati
mojega Boga! kraljica vse luči! tisipre-

510

mogočna in predobrotljiva, veličastnejši
ko vsi angelji in človeški duhovi, ti si
čistejši, ko solnčni žarki, častitljivši ko
Serafini, brez primere slavnejši ko vse
verste nebeških duhov. O sveta Gospa!
ti upanje starih očakov, ti hrepenenje pre¬
rokov, ti lepota aposteljnov in čast muče¬
nikov, ti veselje pravičnih in krona devic!
Tvoj Sin, o veličastna Gospa nebes in
zemlje! nas je spravil s strahovitim ve¬
ličastvom večne pravice, s tvojim in na¬
šim stvarnikom. Mati Božja! sprejmi nas
in obvaruj nas s svojo dobroto in pod
svojim varstvom.

Usmili se nas, ubogih grešnikov, ki
smo omadežani z nesnago svojih hudobij,
s kterimi smo žalili Jezusa Kristusa, svo¬
jega Boga in Sodnika. Za Bogom, svo¬
jim Zveličarjem, stavimo vse svoje zau¬
panje le v te, o presveta Devica! ti si
nam v gotovo pribežališe v tem viharnem
življenji. Ti si naša bramba, naše za¬
vetje, kjer se brez nevarnosti opočitiza-
moremo. S srečnim hrepenenjem, z ob¬
jokanimi očmi se veržemo pred te na
svoje kolena ter te pomoči prosimo, da
bi s tvojo priprošnjo od Jezusa Kristusa,
tvojega Sina, ki je začetnik našega živ-

511

ljenja, dosegli to gnado, da nas ne za-
verže zavoljo naših grehov.

O Marija, ti naše veselje! prosi za

nas!

Vsakdanje izroeenje v Mariino varstvo.

(Sv. Alfonza.)

Presveta, neomadežana Devica, moja
preljubeznjiva Mati Marija! Ti si Mati
mojega Gospoda in Zveličarja, ti Kraljica
sveta, priprošnjica, upanje in pribežališe
vseh grešnikov! Pred teboj, o mogočna
Kraljica! se priklonim, ter te ponižno po¬
častim. Priserčno se ti zahvalim za vse
dozdaj meni skazane dobrote; posebno
pa, ker si me s svojo mogočno priprošnjo
tolikrat obvarovala peklenskega ognja, kte-
rega sem s svojimi pregrehami že tolikrat
zaslužil. — Ljubim te, o preljubeznjiva
Mati in Gospa! in iz čiste ljubezni do
tebe terdno sklenem, tebi zmirej in vselej
zvesto služiti, in kolikor premorem, hočem
tudi druge napeljevati, da bodo tebe ljubili,
tebi služili. Za Jezusom, tvojim ljubim
Sinom, stavim vse svoje upanje na te, in
s tvojo pomočjo si upam tudi zadobiti
večno zveličanje. Vzemi me med svoje

512

služabnike, o Mati milosti Božje! in ohrani
me vedno v svojem mogočnem varstvu.

Ker vem, da vse premoreš pri Bogu,
zato zdihujem in milo kličem k tebi: Reši
me vseh skušnjav, ali pa mi saj sprosi
potrebno pomoč, da jih premagati premo¬
rem do konca svojega življenja. Od tebe
pričakujem prave ljubezni do Jezusa. Upam
tudi, da bom s tvojo pomočjo srečno skle¬
nil svoje življenje. O moja preljubeznjiva
Mati! pri tvoji veliki ljubezni do Bogate
prosim: Stoj mi vedno na strani, zlasti
pa o moji zadnji uri, ko bo šlo za moje
večno zveličanje! Ne zapusti me, dokler
me ne vidiš med izvoljenimi v nebesih !
Tam te bom častil, tam ti bom večno slavo
prepeval, zato ker si mi milost skazala.
Tako upam, tako naj tudi bo! Amen.

(Kdor to molitev moli pred kako podobo Matere
Božje, zadobi 300 dni odpustka. Popolnoma odpustek v
mescu po sprejemi sv. zakramentov in po navadnih mo-
1  litvah. Pij IX.)

2, Počešenjc presvetega in neomadežanega
Mariinega serca.

(Nauk.)

(Ta prelepa toliko koristna pobožnost: Poče-
šenje presvetega in neomadežanega Mariinega serca

513

za spreobernjenje grešnikov, se je začela še le pred
nekterimi leti v Parizu na Francoskem. Živel je v
neki fari tega velicega mesta fajmošter pri fari
»Device Marij e zmago vavke«.  Ljudje te fare
so bili strašno razuzdani, v vse hudobije zakopani.
Dober pastir teh skor zgubljenih ovac si je na vso
moč prizadeval rešiti sebi izročene duše; pa vse,
karkoli je počel, se mu je zastonj zdelo in ni imelo
zaželenega vspeha. 3. Grudna 1836 je pri sv. maši
svoje uboge farane spet prav serčno Bogu in Ma¬
rii priporočal in med daritevjo sv. maše mu, po
Božjem navdajanji, na misel pride, da svoje zani-
kerne, sebi izročene farane prav serčno priporočuje
presvetemu in neomadežanemu Mariinemu sercu, da bi
po tem ljubijočem sercu sprosil spreobernjenje terdo-
vratnih grešnikov. V ta namen je nabiral pobožne
kristjane, ki so s kratko molitevjo posebno častili
Mariino presveto serce, da bi ona, Mati milosti Božje,
pod svoje varstvo vzela vse terdovratne grešnike,
zlasti pa grešnike njegove fare. In kmalo se je po¬
kazal sad te pobožnosti. Veliki, očitni grešniki so
se spreobernili. In to družbo so papež Gregor XVI.
1. 1838. v bratovšino poterdili in z mnogimi odpustki
obdarili. In morebiti se ni še nikoli nobena bratov-
šina tako hitro po vsem keršanskem svetu razširila,
kakor ta bratovšina »Mariinega serca« imenovana.
Vsaki usmiljeni kristjan ima v svojem rodu kakega
grešnika, morebiti terdovratnega, in zapisal se je v
to bratovšino, da bi z združeno močjo prosil, pre¬
milo Mariino serce častil, za spreobernjenje njegovo.
In tako je zdaj ni keršanske dežele, skor ni je
fare, kjer bi se ne častilo še posebej Mariino neoma-
dežano serce, za spreobernjenje grešnikov.

Mi s, spomin,

33

Kdor hoče ud te bratovšine biti in se njenih
dobrot vdeležiti. mora:

1. Se v bratovšino zapisati dati.

2. Moliti eno »Češena si Marija« za spre-
lobernjenje grešnikov v čast neomadežanega Marii-
J nega serca.

Priporočuje se tudi družbenikom te prelepe
I bratovšine, da vsako jutro posebej darujejo vse svoje
^ djanja prihodnjega dneva v čast Mariinemu sercu, da bi
te djanja združene z Mariinim zasluženjem se darovale
t presveti Trojici za spreobernjenje krivovercev in ne-
C vernikov. Tudi se priporoča prelepa molitev sv.
Bernarda: Spomni se, o presveta Devica
f i. t. d. in zdihljej: Sveta Marija! brez ma¬
deža izvirnega greha spočeta, prosi za
inas, ki k tebi pribežimo.  Tudi: O Marija,
pribežališe grešnikov, prosi za nas!  Pri¬
poročana je tudi večkratna prejema sv. zakramentov.

Dobrote te bratovšine so tele:

Vsaki ud je deležen:

1. Spreobernjenja grešnikov.

2. Molitev in zasluženja vseh drugih udov,
kterih je po vsem svetu že na milijone.

3. Vseh svetih maš, ki se opravljajo po vsem
svetu za žive in mertve ude te bratovšine,

4. Vseh odpustkov, ki so tej bratovšini pode¬
ljeni in sicer: Popolnoma odpustki po navadnih mo¬
litvah in prejemi sv. zakramentov.

Ti dnevi in prazniki so:

1. dan zapisa v bratovšino,

2. obletni dan sv. kersta,

3. smertna ura, ako kdo prejme sv. zakra¬
mente, ali če tega ne more, saj presveto Ime »J 6-
zus«  skesano izreče,

515

4. naslednji prazniki te bratovšine: praznik
presvetega Mariinega serca, ki se obhaja pervo pred-
pepelnično nedeljo, v praznik žalostne Matere Božje,
praznik Obrezovanja Gospodovega ali novo leto, sveč¬
nica, praznik oznanjenja Devici Marii, vnebovzetja,
rojstva in spočetja Device Marije, sopraznik spre-
obernjenja sv. Pavla in Marije Magdalene.

5. dvakrat v mescu, kadar kdo hoče.

(Tudi se vsak kristjan vdeleži 500 dni od¬
pustka vsako saboto, ako je pri sv. maši, ki se bere
za spreobemjenje grešnikov in tudi v ta namen ne¬
koliko moli.)

Molitev k presvetemu Mariinemu sercu.

O serce Marije, Božje Matere in
naše Matere! O naj ljubeznjivši serce,
dopadajenje presvete Trojice, vredno, da
te angelji in ljudje čez vse časte! O
sveto serce! Jezusovemu sercu naj bolj
podobno! O ljubezni polno, nam revam
tako milo serce! otajaj vender tudi naše
ledene serca, in stori jih podobne Jezu¬
sovemu Božjemu sercu; dodeli jim ljube¬
zen do čednost in do tiste ljubezni, s
ktero si bilo ti vedno vneto. Varuj sveto
cerkev, brani jo, bodi ji pribežališe zoper
napade njenih sovražnikov. Pelji nas k
Jezusu; dodeli nam gnade k zveličanju
potrebne! Bodi nam tolažilo v brhkostih,

33 *

516

podpora v skušnjavah, pribežališe v pre¬
ganjanji, varstvo v nevarnostih, zlasti pa
ob naši smertni uri, v tistem zadnjem boji,
ko bo satan vse svoje moči zoper nas
napenjal, da bi pogubil našo dušo. V
tistem strašnem trenutku, ko bo šlo za
vso dolgo večnost, takrat, o premila De¬
vica! skazi nam vso ljubezen in moč svo¬
jega maternega serca; takrat nam po¬
kaži, koliko premoreš pri Jezusu, in odpri
nam po svoji nezapopadijivi milosti svoje
presveto serce, da bomo Jezusa v hiši
izvoljenih častili in hvalili na vekomaj.
Amen.

Bodi Božje serce Jezusovo, in neo-
madežano serce Mariino vedno bolj spo¬
znano, hvaljeno in češeno, ljubljeno in po¬
veličano zdaj in vselej in povsod na ve¬
soljnem svetu. Amen.

(Pij VII. je 1816 dodelil 60 dni odpustka *» to
pobožno molitev.)

Molitev k neomadežanemu Mariinemu sercu.

(Sv. Vilhelma.)

O sveta Marija, Mati mojega Boga!
k tebi pribežim ter te prosim, da men®
in vseh ubogih grešnikov ne zaverzes,

517

zavoljo dobrote svojega neomadežanega
serca, ker te vesoljna cerkev imenuje in
slavi Mater milosti Božje! Ti si tista,
ktero mili Bog vselej usliši, ker si mu
toliko draga zavoljo svojega nedolžnega
serca. Sej svojega usmiljenja še niko¬
mur nisi odrekla. Pa tudi Božja ne¬
skončna milost ni zavergla še nobenega
spokornika, ko bi še tolike grehe imel,
ki se je k tebi zatekel, se tebi priporo¬
čal. Te mar vsa sveta cerkev po kri¬
vici imenuje priprošnjico in pribežališe ubo¬
gim? Bi bilo mar mogoče, da bi ti moji
grehi branili, skazovati in opravljati delo
svojega usmiljenja, po kterem si priproš-
njica, srednica miru in edino upanje in
pribežališe vseh v greh nesrečno zakopa¬
nih? Bi bilo li mogoče, da bi Mati Božja,
ki je rodila Studenec vsega usmiljenja,
svojo milost odrekla ubogemu grešniku,
ki se k njej zateče? Sej je, o Marija!
tvoje delo, da delaš mir med Bogom in
ljudmi. Naj te torej nagne tvoje veliko
usmiljenje, ki je veči kakor vsi moji grehi,
naj te nagne, da v dobroti svojega neo¬
madežanega serca pri Bogu prosiš za me
in za vse grešnike, da meni in vsem
grešnikom svojo milost skaže! O blagor

518

nam, ako bomo mi in vsi grešniki spre-
obernjeni v spokornike in opravičeni Bogu
služili, tebe pa, o sveta Marija! hvalili
za to nam od Jezusa sprošeno gnado!
Amen.

Molitev sv. Bernarda.

Spomni se, o preusmiljena Devica
Marija! da še ni bilo nikdar slišati, da
bi bil kdo zapušen, kdor je pod tvojo
brambo pritekel, tebe na pomoč klical,
tvoji prošnji se priporočal. S tem zau¬
panjem navdihnjen, k tebi, o devic De¬
vica, o Mati! pritečem, k tebi pridem, pred
teboj zdihovaje — jaz grešnik — stojim j
— nikar, o Mati Besede! ne zaverzi mo¬
jih besedi, temuč milostljivo me sliši in
usliši! Amen.

(Mešeno bodi presveto in neomadežano
spočetje preblažene Device Marije.

(100 dni odpustka je podelil Papež Pij VI. za 1°
molitev.)

Zdihljeji k Mariinemu sercu.

Tvoje serce, o Marija; odpri se!

Tvoja moč, varuj me!

Tvoja ponižnost ponižuj me!

519

Tvoje uboštvo obogati me!

Tvoja poterpežljivost prenašaj me!

Tvoja pokoršina podverzi me!

Tvoja nedolžnost spremeni me!

Tvoja ljubezen vnemaj me!

Tvoja milost obdajaj me!

Tvoja ljubeznjivost zamakni me!

Tvoja lepota navduši me!

Tvoje nagnjenje gospodari me!

Tvoje solze omečite me!

Tvoje terpljenje presuni me!

Tvoje bolečine ranite me!

Tvoje veselja osrečujte me!

O Devica Marija, usliši me!

V svoje sladko serce zapri me!

V življenji in v smerti varuj me!

Da zmiraj bolj ljubim te,

Tukaj zdaj in tam na vekomaj! Amen.

3. Sv. Roženkranc.

(Nauk.)

(Sv. roženkranc je ponavljanje angeljskega če-
šenja in vmes je pridjan Očenaš in pobožno premiš¬
ljevanje nar imenitniših skrivnost naše svete vere,
Pervi namen sv. roženkranca je počešenje Matere
Božje, kristjanom pa se ponuja v tej molitvi lep po-
moček, da se spominjajo naj imenitnejših skrivnost
svete vere. Bes je, da se ena molitev velikrat po¬
navlja; zato pa ni nekoristna, tudi ne praznoverna
S tem le na znanje dajemo, kako radi bi Jezusa ir
njegovo Božjo Mater spodobno in kolikor je mogoč
počastili.

520

Sv. Dominik je po navdajanji Božjem nas nau¬
čil moliti sv. roženkranc, ko je vidil , kako kriva
1  vera in druge hudobije cele dežele odvračnjejo od
pravega pota, je po tej molitvi iskal pomoči pri
Marii, in jo je tudi zares dobil.

Za to molitev je veliko odpustkov podeljenih.
Papež Sikst IV. je podelil za en del rožen-
, kranca, to je, za 50 Češenasimarij odpustek za 5 let
* in petkrat 40 dni.

Kdor ima blagoslovljen roženkranc, se lahko
vdeleži zares veliko odpustkov.

Da pa roženkranc s pridom moliš, premišljuj
| svete skrivnosti, ki se vpletajo v to prelepo molitev.

I V veselem delu hvali Boga, ki se je iz ljubezni
do nas včlovečil. V žalostnem premišljuj njegovo
britko terpljenje ter obžaluj svoje pregrehe. V ča¬
stitljivem delu se veseli slave in sreče Jezusove in
Mariine. Vsaki dan, ako le premoreš, moli sv. ro¬
ženkranc. Ako si oče ali mati, uči to lepo molitev
svoje otroke, da se v svoji mladosti privadijo Ma¬
rijo častiti, se ji s to sveto molitevjo priporočati.
Blagoslov Božji bo v tvoji hiši, če boš vsak večer
združeno to lepo molitev opravljal.)

Dober namen pred molitevjo sv. roženkranca.

O predobrotljivi Jezus! pobožno ho¬
čem moliti ta sveti roženkranc, da po¬
nižno molim presveto Trojico, da se hva¬
ležno spominjam tvojega življenja, tvojega
terpljenja in tvoje smerti, da spodobno
počastim tvoje včloveeenje in tvojo deviško

S21

Mater in pa, da priporočim njeni priproš¬
nji sebe, vse keršanstvo in uboge duše v
vicah.

Tudi želim, se vdeležiti vseh odpust¬
kov, kteri so za to molitev podeljeni, ter
jih darujem za vse žive in mertve brate
in sestre te svete bratovšine in za vse
žive in mertve kristjane.

I. Skrivnosti veselega roženkranca.

Pri veri v treh Češenasimarijah se reče:

1. Kteri nam oživi pravo vero; 2. kteri nam
daj terdno upanje; 3. kteri nam vžgi pri-
serčno ljubezen.

1. literega si Devica spočela.

2. Kterega si Devica v obiskanji Eliza¬
bete nosila.

3. Kterega si Devica rodila.

4. Kterega si Devica v tempeljnu darovala.

5. Kterega si Devica v tempeljnu našla.

II. Skrivnosti žalostnega roženkranca.

Pri veri v treh Češenasimarijah se reče:
1. kteri nam poterdi spomin; 2. kteri nam
razsvetli pamet; 3. kteri nam omeči voljo.

1. Kteri je za nas kervav pot potil.

2. Kteri je za nas bičan bil.

3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil.

4. Kteri je za nas težki križ nesel.

5. Kteri je za nas križan bil.


522

lil. Skrivnosti častitljivega roženkranea.

Pri veri v treh češenasimarijah se reče:

1. kteri nam vodi naše misli; 2. kteri nam
vodi naše besede; 3. kteri nam vodi naše
djanja.

1. Kteri je od smerti vstal.

2. Kteri je v nebesa šel.

3. Kteri je svetega Duha poslal.

4. Kteri te je v nebesa vzel.

5. Kteri te je v nebesih kronal.

Darovanje svetega roženkranea.

O prečastna kraljica svetega rožen-
kranca, -sveta Marija! v tvoje materne
roke položimo to svojo molitev. Prosimo
te, skleni jo s svojo mogočno priprošnjo
ter jo položi pred presveto Trojico za žive
in mertve, posebno pa še zato, da bi mi
a njo zadobili pravo obžalovanje vseh
svojih grehov in resnično poboljšanje svo-
jegi življenja, stanovitnost v dobrem,
aadnjo uro pa pomilostenje Božje in re-
senje iz terpljenja vic. Amen.

Mol it e v.

Vsegamogočni, večni Bog! ki nam
tvoj edinorojeni Sin s svojim življenjem,
svojo smertjo in s svojim vstajenjem

523

dobrote večnega zveličanja pripravil; pro¬
simo te, ki smo te skrivnosti v sv. ro-
ženkrancu preblažene Device Marije vno¬
vič pobožno premišljevali in častili, dodeli
nam gnado, da to posnemamo, kar nas
učijo, in to dosežemo, kar nam obetajo.
Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

4. Počešenje svetega škapulirja.

(Nauk.)

(Škapulir je bil od začetka veliko večji, kakor
je dan današnji. Bilo je neko poveršno oblačilo,
ktero so menihi pri svojih opravilih čez svoje na¬
vadno oblačilo nosili; pokrivalo je samo rame, in od
tod naramnica ali v latinskem škapulir imenovano.
Poznej pa so mu dali bolj dolgo podobo, da je
spredej in po herbtu čez pleča segla in bilo je to
oblačilo znamnje, s kterim je vsak, kdorkoli je ška¬
pulir nosil, se očitno spoznal za posebnega častivca
preblažene Device Marije. In ne le menihi, tudi
drugi se niso sramovali očitno škapulirja nositi, ter
so tako tudi očitno kazali, da se Materi Božji po¬
sebno priporočajo. In kteri niso živeli po samosta¬
nih, 60 si ta škapulir prikrajšali v malo oblačilce.
Ti častivci Matere Božje so se sčasoma zbrali, da
so združeno Marijo častili in to družbo so papeži v
bratovšino povzdignili ter jo z mnogimi odpustki ob¬
darili. Kdor se v to bratovšino zapiše, naj si še
posebno prizadeva, da ohrani neomadežano čistost

524

‘ po svojem stanu, da ponižno živi, samega sebe za-
(  tajuje in se za svoje grebe pokori.)

Molitev k Materi Božji svetega škapulirja.

Ginjen po tvoji ljubezni in milosti, o
prečastna kraljica nebeška! sem se pri¬
družil tudi jaz pobožni bratovšini tvojih
zvestih častivcev, ter sem prejel sveti ška-
pulir, to tebi toliko dopadljivo oblačilo ne¬
dolžnosti, s terdnim sklepom, kterega spet
zdaj v pričo svojega angelja in vseh ne¬
beških prebivavcev ponovim, da hočem
tebe, svojo posebno priprošnjico in Mater,
ljubiti in ti služiti, in kolikor premorem,
tudi druge napeljevati, da te ljubijo in ti
zvesto služijo. Prosim te, o dobrotljiva
in milostljiva Mati! zavoljo za me prelite
Kervi tvojega Božjega Sina, vzemi nte
med število svojih častivcev in zvestih slu¬
žabnikov. Stoj mi na strani, da vse
svoje misli in želje, besede in djanja, vse
trenutke svojega življenja, vse svoje sto¬
pinje, vse zdihljeje le obračam v veči čast
Božjo in v zveličanje svoje uboge duše.
O dobrotljiva Mati Marija! pomagaj mi,
da svojega ljubega Jezusa nikdar več ne
žalim, temuč da ga vse svoje življenje

525

ljubim in častim, in da tudi tebe, o naj
lepši izmed vseh mater! ljubim, da bi te
enkrat tudi tam v nebesih vso večnost lju¬
biti in častiti zamogel. Amen.

Lavretanskc litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

526

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

, Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti, .
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

I Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

| Zgodnja danica,
j Zdravje bolnikov,

| Pribežališe grešnikov,

| Tolažnica žalostnih,
i Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

527

Kraljica aposteljnov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvil
greha spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš. češena si Marija.

1. K sv. rešnjemu Telesa.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.
O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

M

8 »

S

8 »

OB

*T3
*“S
O

S. M

— o

era

8 »

528

Moli m o.

O Bog, kteri si nam v prečudnem
Zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom in sv. Duhom, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici Materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja porodnica! ne zaverzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej vseh nevarnost, o častitljiva in bla¬
žena Devica, naša Gospa, naša srednica,
naša besednica, naša pomočnica! S svo¬
jim Sinom nas spravi 5 svojemu Sinu nas
priporoči 5 svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod Bog! da vedno zdravje na
duši in na telesu vživamoj in da bomo po

529

častitih prošnjah presvete Marije, vselej
Device, sedanje žalosti rešeni, in večnega
veselja deležni.

v

, Cešena Kraljica.

(Mešena bodi Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
cešena! K tebi vpijemo, zapušeni Evini
otroci. K tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Oh, oberni te¬
daj, naša pomočnica! svoje milostljive oči
v nas, in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenji Jezusa, blaženi sad tvojega Telesa;
o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬
vica Marija!

V. Prosi za nas, o sveta Božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo
in telo častite Device Matere Marije, da
bi vredno prebivališe tvojega Sina biti
zaslužila, s pomočjo svetega Duha pri¬
pravil; daj, da bomo, ki se njenega spo¬
mina veselimo, po njenih milostljivih proš¬
njah prihodnjega zlega in večne smerti
rešeni.

Mia, spom. 04

530

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvest in moder hlapec, kte-
rega je Gospod postavil čez svojo dru¬
žino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Moli m o.

Naj nam, prosimo, Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Ma¬
rije pomaga, da, kar naša slabost ne pre¬
more, nam bode po njegovih prošnjah do¬
deljeno.

4. Za vse potrebe.

Molimo.

Ponižno, o Gospod! te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi;
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Ma¬
tere, ljube Device Marije, in vseh svojih
svetnikov, nas, svoje služabnike, naše do¬
brotnike in naše pohištvo v vsi svetosti.
Tudi očisti vso našo rodovino in nase
prijatle hudobe in grehov, in napolni jih
z lepimi čednostmi. Dodeli nam mir in
zdravje; odverni od nas vidne in nevidne

531

sovražnike, in odženi vse hude želje. Daj
nam zdravo vreme in dobro letino; skaži
milost našim prijatlom in neprijatlom, in
obvaruj to duhovnijo z vsemi, kteri v njej
prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, po¬
tresa, povodnji, in dodeli milostljivo vsem
vernim kristjanom, živim in mertvim, v
nebeškem kraljestvu večno življenje, mir
in pokoj. Obvaruj našega papeža I.,
našega škofa 1., našega cesarja I.,
in vso našo duhovsko in deželsko go¬
sposko, in vse keršansko ljudstvo vseh
nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov
pridi z nebes doli na nas, in bodi vselej
nad nami. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu , Sinu tvojem, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog
vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč, ostani vselej pri nas!
O. Amen.

B. Pobožnosti k angeljem in svet¬
nikom.

Litanije k sr. angeljem.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

34 *

532

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas!
Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sv. Marija, kraljica angeljev, ^

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Sv. Kerubini,

Sv. Serafini,

Sv. sedeži,

Sv. gospostva,

Sv. moči,

Sv. poglavarstva,

Sv. knezi,

Sv. arhangelji,

Sv. angelji,

Vsi sv. kori angeljski,

Ki svojemu Gospodu Bogu vedno pojete:

svet, svet, svet Gospod vojskinih trum,

Ki nam serce in pamet razsvetljujete,

Ki našo molitev Bogu nosite,

Ki nam v vseh potrebah na pomoč pri¬
dete,

Ki nas hudega varujete,

Ki se našega spokorjenja veselite,

Ki ste Lota s Sodome speljali,

Ki ste Kristusovo rojstvo svetu oznanili,

Ki ste Jezusu na zemlji služili,

ste Lazarja v Abrahamovo naročje


Ki

nesli,

za nas Boga prosite!

533

Ki bote konec sveta pravične od krivičnih
ločili, za nas Boga prosite!

Ki nas bote pred sedež Božji spremili, za
nas Boga prosite!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Oče naš.

Molimo.

O Bog, ki angeljemin ljudem službe
prečudno razdeluješ; dodeli nam milost¬
ljivo , da oni, ki v nebesih vedno tebi
strežejo, na zemlji naše telesa varujejo.
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Molitev k angelju varliu.

Predragi prijatel in tovarš na po-
potvanji v nebeško domovino, sveti angelj
varh! ki te je nebeški Oče meni varha

534

dal; zahvalujem se ti za vso ljubezen in
, skerb, ktero za mojo dušo imaš; pa pro-
* sim te, bodi moj posebni priprošnik in
nosi vse moje potrebe pred sedež Božji.
Varuj me vseh nevarnost na duši in na
telesi, s tisto močjo, ktero si zato od
Boga prejel; varuj me vseh sovražnikov
mojega zveličanja; pomagaj mi, da pre¬
magam vse skušnjave; sprosi mi gnado,
da vedno v strahu Božjem in pričujočno-
sti Božji živim, da sem vedno, tebi či-
| stemu duhu, enako čistega serca; stori
i me čuječega in previdnega, da nikdar ne
z besedo ne z djanjem ne pohujšam kte-
rega teh malih, ki verujejo v Jezusa in
čigar angelji gledajo vedno obličje ne¬
beškega Očeta. Stoj mi na strani v kri¬
žih in britkostih. Okrepčuj me v zadnji,
smertni vojski in pelji mojo dušo, čisto in
neomadežano k Bogu, mojemu večnemu
Sodniku. Amen.

Molitev k svojemu patronu.

(Sv. Frančiška Salezija.)

O veliki svetnik, sv. I., sreča mi j e
došla, imeti tvoje ime; dobrotljivi Bog
me je tebi izročil, da skerbiš za zveli-

585

Čanje moje, ko me je pri svetem kerstu
med število svojih otrok vzel; zato te pro¬
sim, sprosi mi gnado, da tako živim, ka¬
kor mi sveta vera živeti zapoveduje. Po¬
magaj mi, o ljubeznjivi varh moje duše!
da gnado svetega kersta, ktero sem s
svojimi grehi zapravil, zopet dobim. Tudi
to gnado mi sprosi od svojega Boga, da
te v tvojih čednostih zvesto posnemam.
Varuj me ves čas tega nevarnega živ¬
ljenja in tudi ob smertni uri me ne zapu¬
sti. Amen.

Molitev k sv. Janezu Kerstniku.

Slavni napovedovavec Jezusa Kri¬
stusa, sveti Janez Kerstnik! ki si vsem
ljudem kazal pot v kraljestvo Božje; prosi
Gospoda, naj mi zavoljo tvojega zaslu-
ženja dodeli to gnado, da čisto in spo¬
korno živim, ta svet zaničujem in po več¬
nih dobrotah hrepenim. Amen.

Molitev k sv. Jožefu.

O veliki svetnik! ki si bil tisti zvesti
in modri hlapec, kterega je Gospod po¬
stavil čez svojo družino, kterega je izvo¬
lil za rednika in varha Jezusovega živ-

^ n

536

Jjenja, za tolažnika in pomočnika sv«ji
presveti Materi, za sodelavca pri velikem
delu odrešenja sveta 5 ti, ki si bil tcdiko
srečen, da si živel z Jezusom in z Ma¬
rijo; o prečisti ženin naj čistejši Matere

‘ Božje! o prečastna predpodoba in mcgočni
patron vsem čistim, ponižnim, poterpežlji-
vim in Bogu vdanim dušam! ozri se na

? me, ki zaupam v te, in sprejmi dobrotno
moje počešenje! — Zahvalim Boga za
gnade, s kterimi te je počasti!, ter te
prosim, sprosi mi s svojo mogočno pri¬
prošnjo od Boga to gnado, da pridno
posnemam tvoje svete čednosti. Potem te
pa še prosim, o veliki svetnik! zavoljo
tiste ljubezni, s ktero si ti Jezusa in Ma¬
rijo ljubil, in zavoljo tiste ljubezni, s ktero
sta tudi tebe Jezus in Marija ljubila, sprosi
mi to neizrečeno srečo, da živim in umer¬
jeni v ljubezni do Jezusa in Marije.
Amen.

Molitev k sv. aposteljnoma Petru in Pavlu.

O sveta aposteljna Peter in Pavel!
ki sta za razširjenje prave vere, za po-
vikšanje Božje časti toliko storila; spro-
sita mi živo vero , terdno zaupanje, po-

t '

537

polnoma ljubezen, zatajevanje samega sebe,
zaničevanje tega sveta, poterpežljivost v
vseh britkostih, ponižnost v veselji, zbra¬
nost pri molitvi, čistost serca, dober na¬
men v vsem djanji in nehanji, gorečnost
v spolnovanji svojih dolžnost, stanovitnost
v dobrem, vdanost v voljo Božjo in gnado
Božjo do smerti, da bom enkrat vreden
spoznan, z vama vred Boga v nebesih
vekomaj častiti in ljubiti. Amen.

Molitev k sv. Frančišku.

Prečastni oče, sveti Frančišk! ki si,
ves goreč od ljubezni Božje, ozališan z
ranami križanega Zveličarja, noč in dan
njegovo britko terpljenje premišljeval in v
svoji vnemi brez števila duš mu pridobil;
rani moje merzlo serce z enim žarkom
svojega veličastva, da bom, kakor ti, svet
in njega nečimernost zaničeval, svoje meso
in svojo poželjivost križal, in da v ubož-
nosti duha, v'ponižnosti in krotkosti serca
hodim tisto pot, ktero mi je zaznamnjal
Jezus Kristus s svojim britkim terplje-
njem. Tvoja serafinska ljubezen naj vname
mojo mlačnost; tvoje priserčno premišlje¬
vanje naj mi dodeli dar notranje molitve;

538

tvoje sveto in mogočno varstvo naj me
vodi v tem nevarnem življenji; in tvoje
prečudno zaničevanje vsega posvetnega
naj tudi moje serce odterga od tega sveta,

; da se enkrat, v moji smerti, moja duša lahko
prosta vzdigne k Jezusu, svojemu Bogu,
da ga v sveti ljubezni na večno vživati
zamore. Amen.

Molitev k sv. Antonu Padovanskemu.

Vsegamogočni, večni Bog! ki svo¬
jega zvestega služabnika, sv. Antona, tu¬
kaj na zemlji še vedno poveličuješ, ter
nje, ki njega na pomoč kličejo, čudovitno
uslišuješ, dodeli nam milostljivo, da tudi
mi na njegovo priprošnjo zadobimo to,
kar z zaupanjem na njegovo zasluženje
ponižno prosimo. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

O Bog, ki si svojega zvestega slu¬
žabnika, sv. Antona, izvolil v zveličanje
tega sveta, ter si po njegovem zgledu in
po njegovih pridigah veliko duš rešil oblasti
hudobnega duha; prosimo te, dodeli nam
na njegovo mogočno priprošnjo in zavoljo
njegovega zasluženja, svojo Božjo gnado,

539

da dosežemo večno veselje. Po Jezusu
Kristusu , Gospodu našem. Amen.

Molitev k svetemu Ignaciju.

O Bog! ki si v veči počešenje svo¬
jega presvetega imena, svojo vojskovavrio
cerkev po svetem Ignacii z novo močjo
okrepčal; dodeli nam gnado, da se z nje¬
govo pomočjo in po njegovem zgledu tu¬
kaj na zemlji tako vojskujemo, da zaslu¬
žimo, ž njim vred v nebesih kronani biti.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molitev k svetemu Frančišku Ksaverju.

O prečastitljivi Frančišk Ksaveri, ti
posebni ljubivec križanega Jezusa! pro¬
sim te, zavoljo truda in dela, zavoljo ve¬
likih britkost, preganjanj in smertnih ne¬
varnost, ktere si deset let po suhem in
na morji od divjih narodov iz ljubezni do
Jezusa preterpel, sprosi mi s svojo mo¬
gočno priprošnjo pri svojem križanem Je¬
zusu to gnado, da bom rešen sedanje
britkosti in žalosti.

Ako pa je Bogu dopadljivo in moji
duši koristno, da svoje križe še na dalje

540

terpim, in da ne prejmem, česar zdaj pro¬
sim; te pa prosim, sprosi in pridobi mi
potrebno moč, da to in vse druge svoje
brhkosti radovoljno nosim za svojim kri¬
žanim Zveličarjem, ter tebe posnemam v
čistosti in v ljubezni do Boga in do bliž¬
njega, in da tako po tvojem zgledu v na¬
ročji križanega Jezusa in v klicanji nje¬
govega presvetega imena srečno umerjem.
Amen.

Molitev k svetemu Alojziju.

O sveti Alojzi! ozališan z angeljsko
čistostjo, jaz, tvoj nevredni služabnik iz¬
ročim tebi v varstvo čistost svojega te¬
lesa in svoje duše, ter te prosim po tvoji
angeljski čistosti, da me priporočaš ne-
omadežanemu Jagnjetu, Jezusu Kristusu,
in njegovi presveti Materi, Devici vseh
devic, da se obvarujem vsega, posebno
smertnega greha. Ne pripusti, da bi kdaj
omadeževal z nar manjšim madežem svojo
nedolžnost; temuč, ko me vidiš v skuš¬
njavi ali v nevarnosti, odženi od mene
vse nečiste misli in želje; obudi v meni
misel na večnost, in spomni me mojega
križanega Jezusa. Vtisni globoko v moje

541

serce misel na Boga in strah Božji, vnemi
mi ljubezen do Boga, da te tukaj na zemlji
vedno posnemam, v nebesih pa s teboj
vred Boga večno vživam. Amen. Oče
naš. Češena si Marija.

(100 dni odpustkov za to molitev, papež Pij Vil.

1802.)

Litanije v čast svetemn Alojziju.

Sveta Trojica, en sami Bog,

Sv. Marija, \

Sv. Mati Božja, j

Sv. devic Devica, j g

Sv. Alojzi, I B

Sv. Alojzi, ki si bil po svetem kerstu I g
poprej za nebesa, kakor za zemljo I K

ro j en ? )j§

Sv. Alojzi, ki si kerstno nedolžnost vedno / »
ohranil,

Sv. Alojzi, ki si pred senco greha bežal, 1 g
da si svojo nedolžnost ohranil, j HI

Sv. Alojzi, ki si nad svojimi počutki skerb- I
no cul, '

Kriste, usliši nas !

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

542

Sv. Alojzi, ki si svoje meso z ostrim
zatiranjem križal,

Sv. Alojzi, ki si v duhu pokore vse zo-
pernosti voljno prenašal,

Sv. Alojzi, ki si svoje življenje v ostri
pokori sklenil,

Sv. Alojzi, ki si svojemu poklicu z ju¬
naško stanovitnostjo živel, J

Sv. Alojzi, ki si svet in njegove dobrote I
velikodušno zaničeval.

Sv. Alojzi, ki si v molitvi in premišlje-l
vanji božjih reči naj veči veselje na-1 N
bajal, I *

Sv. Alojzi, posebni častivec Jezusovega | g
naj čistejšega serca,

Sv. Alojzi, zvesti častivec deviške Ma- 1

Sv. Alojzi, živa, postrežijiva ljubezen
do bližnjega, j  g

Sv. Alojzi, nekervavi mučenec ljubezni,! «.
Sv. Alojzi, angelj v človeški podobi,

Sv. Alojzi, varh nedolžnosti, 1

Sv. Alojzi, ljubivec čistih in deviških duš,

Sv. Alojzi, lepota Jezusove družbe,

Sv. Alojzi, izvoljeni varh keršanske mla¬
dosti ,

Sv. Alojzi, gotovi svetovavec pri volitvi
stanu,

Sv. Alojzi, pribežališe spokornih grešni¬
kov,

Sv. Alojzi, mogočni priprošnjik vseh, ki
te na pomoč kličejo,

tere Marije

543

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš. Češena si Marija.

V. Prosi za nas, sv. Alojzi!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

O Bog, delivec nebeških darov! ki
si v angeljskein mlademu Alojzii čudo-
vitno nedolžnost z enako »pokornostjo zdru¬
žil: dodeli nam po njegovem zasluženji
in po njegovi prošnji, da, ki nedolžnega
nismo nasledovali, spokornega posnemamo.
Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu.
Amen.

O Bog, ki si svojega služabnika
svetega Alojzija z mnogimi čudeži ozali-
šal 5 dodeli nam, te prosimo, da bomo, po
njegovih prošnjah in po njegovem zaslu¬
ženji rešeni vseh napadov hudobnega duha
in z nebeškimi zakladi napolnjeni, vzeti v
kraj večnega veselja. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu. Amen.

544

(Papež Klemen XII. dodeli vsakemu kristjanu po¬
polnoma odpustek, kdor 6 nedelj po versti prejema sv.
zakramente in moli še posebej saj 6 očenašev in 6 Če-
šenasimarij in Čast bodi v namen sv. cerkve, in iz živ¬
ljenja sv. Alojzija kaj bere ali premišljuje. Ti odpustki
se lahko zadobe vsako nedeljo. 1740.)

Molitev k svetemu Janezu Nepomučanu.

O Bog! ki si zavolj nepremaganega
spovednega molčanja svetega Janeza svojo
cerkev z novo mučeniško krono ozališal:
dodeli, da po njegovem zgledu in po nje¬
govi priprošnji svoj jezik berzdamo, da
bomo prišteti tistim zveličanim, kteri se s
svojim jezikom niso pregrešili. Po Go¬
spodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev k sv. Nikolaju.

O Bog, ki si svetega škofa Niko¬
laja z brezštevilnimi čudeži poveličal, pro¬
simo te, dodeli nam, da bomo po nje¬
govem zasluženji in po njegovi priprošnji
rešeni peklenskega ognja. Po Gospodu
našem, Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev k svetemu Karolu Boromeju.

Varuj, o Gospod! svojo cerkev po
vednem varstvu svetega Karola, svojega

545

spoznovavca in škofa, da, kakor je njega
pastirska skerb slavnega storila, ravno tako
naj nas njegova prošnja dela vedno go¬
reče v tvoji ljubezni. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev k štirnajsterim sv. pomočnikom.

(Ti splošno častiti svetniki so: SS. Dionizi, Blaž,
Erazem, Jnri, Krištof, Pantaleon, Vid, Ahaci, Evstahi,
Cirijak, Egidi, Katarina, Barbara in Margarita.)

O vi sveti nebeščani! ki ste vse,
karkoli ste tu na zemlji imeli, bogastvo,
čast, še celo svoje življenje Bogu daro¬
vali, zdaj pa srečno kraljujete v nebesih,
polni veselja in blagosti, gotovi večne
krone, ktero ste si tukaj zaslužili$ o, u-
smilite se nas ubozih grešnikov, ki zdi¬
hujemo k vam iz doline solz, in sprosite
nam od tistega Gospoda, kteremu ste vi
vse darovali, in kteri vas zdaj toliko ljubi
— sprosite nam to gnado, naj tudi nas
poterjuje, da zamoremo poterpežljivo pre¬
našati vse terpljenja tega sveta, da pre¬
magamo vse skušnjave hudobnega duha,
in da do smerti stanovitni ostanemo, ter
pridemo v vašo drušino in najvikšega Boga
z vami vred častimo in molimo in se v
njem vekomaj veselimo. Amen.

Mia* spemi«,

35

546

Molitev k sveti materi Ani.

O milostljiva Gospa, o blažena mati
sv. Ana! po pravici ti je bilo dano sveto
ime Ana, kar pomeni „gnado w ;  zakaj
Bog ti je dodelil zares veliko gnado, da
si bila mati Marije, prečiste Device, ki
je v svojem naročji nosila Gospoda nebes
in zemlje. O izvoljena mati! ti si tista
korenina drevesa Jesetovega, iz ktere je
! prirastla najlepši cvetlica, najlepši sad na¬
šega življenja, Jezus Kristus, naš Bog.
Veseli se, o sveta Ana!  iz tvoje hčere
nam je bil rojen Sin, ki je Zveličar vsega
sveta. O preblažena mati! stori me de¬
ležnega tistih gnad, ktere si ti iz studenca
[ vseh gnad tako obilno zajemala, da v lju¬
bezni tvojega preljubeznjivega vnuka Je¬
zusa Kristusa in pod varstvom tvoje pre¬
ljube hčere Marije Device živim in umer¬
jeni. Amen.

Molitev k sv. spokornici Marii Magdaleni.

O sveta Marija Magdalena! tvoja
pokora je bila Bogu tako prijetna in do¬
padljiva, da ti ni le odpustil vseh grehov,
temuč je tvojo dušo tudi z ljubeznijo na-

547

polnil. Zavoljo tvojih britkih spokornih
solz, in zavoljo tvoje preserčne ljubezni
do Jezusa Kristusa te prosim, sprosi tudi
meni guado, da za svoje storjene grehe
se pred smertjo spokorim, jih objokujem
in za nje zadostim, da popolnoma odpu-
šenje od Boga zadobim. Amen.

Molitev k sv. Barbari.

Sloveča prijatlica večnega Boga, sv.
Barbara! ki si šla z dvojno slavno krono,
namreč s krono deviške čistosti in mu-
čeniške smerti, v nebeško kraljestvo, prosi
za me, da s stanovitno ljubeznijo do svo¬
jega Zveličarja premagam vse, kar je
hudobnega, ter le čednosti živim; da tudi
jaz pridem v tisto deželo večnega miru,
kjer se ti z vsemi svetniki neskončno ve¬
seliš. Amen.

Vsegamogočni, večni Bog! k tvoji
mili dobroti zdihujemo, da nam zavoljo
zasluženja in prošnje svete Device in mu¬
čenice Barbare gnado dodeliš, da ti z
dušo in s telesom čisti in veseli služimo,
da prav pripravljeni umerjemo in pred
smertjo vredno prejmemo presveto Telo
tvojega Sina in s to nebeško jedjo okrep-

35 *

548

i čani, večno zveličanje dosežemo. Po Kri¬
stusu Jezusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev k sveti Katarini.

O sveta Katarina! ki za svoje
čednosti in zasluženja, za čistost na te¬
lesu in na duši, za junaško stanovitnost,
s ktero si za Jezusovo vero vse, celo
smert preterpela, zdaj v kraljestvu Božjem
večno kraljuješ, sprosi mi gnado, da po¬
snemam tvoje čednosti, da za čast Božjo
i neprenehoma delam in voljno preterpim
vse, karkoli mi on pošlje, da se bom tudi
jaz kdaj veselil plačila, kterega Bog svo-
f jim zvestim hlapcem obeta ino daje. Amen.

Molitev k sveti Terezii.

O visoko častita in čista nevesta Bož¬
jega Zveličarja, sveta Terezija! ki si v
tem življenji toliko hrepenela po zveličanji
vseh grešnikov, in s svojimi prelepimi
preljubeznjivimi spisi sveto cerkev še zmirej
razsvetljuješ; ozri se milostljivo na me in
verzi le iskrico svoje serafinske ljubezni
v moje serce, da tvojega preljubeznjivega
nebeškega ženina tudi jaz ljubim iz vse
moči svoje duše, O sveta, serčno ljubljena

549

pomočnica vseh tistih duš, ki po Jezusovi
ljubezni hrepenijo, sprosi mi to gnado od
njega, ki te je že tu na zemlji tako pre¬
čudno velikrat uslišal, da zaničujem vse
nečimernosti tega sveta, da, v duhu zbran,
premišljujem le Božje reči, da bom v sveti
skrivnosti ljubezni plamečega Jezusovega
serca utopljen, vso svojo ljubezen le v
večno srečo obračal. Naj občutim moč
tvoje svete prošnje, ki je že toliko duš
pripeljala na pot notranjega življenja, da
bom tako vreden spoznan nebeških gnad
Jezusa Kristusa, ki je krona vseh svet¬
nikov. Amen.

Molitev k sveti Elizabeti.

O Bog, ki si sveto Elizabeto obda¬
roval s posebno ponižnostjo in radodar¬
nostjo; dodeli nam po njeni premili prošnji,
da se po njenem zgledu ne v sreči in
ne v časti tega sveta nikdar ne povzdi¬
gujemo in da ubogim zmiraj djansko lju¬
bezen skazujemo. Po Kristusu Jezusu,
Gospodu našem. Amen.

550

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

usmili

se nas

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

Sv. Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sv, angelji in arhangelji, za nas Boga
prosite!

Vse sv. verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

za nas Boga prosi!

Sv. Janez Kerstnik,

Sv. Jožef,

Vsi sv. očaki in
prosite!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

za nas Boga prosi I
preroki, za nas Boga

za nas Boga prosi!

551

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Vsi

Vsi

Vsi

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Vsi

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

za nas Boga prosi!

Jakob,

Janez,

Tomaž,

Jakob,

Filip,

Jernej,

Matevž,

Simon,

Tadej,

Matija,

Barnaba,

Lukež,

Marka,

sv. aposteljni in evangelisti,
sv. učenci Gospodovi,
sv. nedolžni otroci,

Y /

Stefan,

Lovrenc, j za nas Boga
Vincenc, j
Fabijan in Sebastijan,

Janez in Pavel,

Kozma in Damijan,

Gervazi in Protazi,

) za nas
Boga
prosite I

prosi!

za nas
Boga
prosita!

sveti mučeniki, za nas Boga prosite!

Silvester,

Gregor,

Ambrož,

Avguštin,

za nas Boga prosi

;»

552

za nas Boga prosi!

Sv. Jeronim,

Sv. Martin, J za nas Boga prosi!
Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sv. učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišk,

Vsi sv. mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sv. minihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse sv. device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam,
spod!

za nas Boga
prosi!

Go-

553

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Go¬
spod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

S skrivnostjo svojega sv. včlovečenja,

S svojim prihodom,

S svojim kerstom in sv. postom,

S svojim križem in terpljenjem,

S svojo smertjo in s svojim pokopom,

S svojim sv. vstajenjem,

S svojim čudovitnim vnebohodom,

S prihodom tolažnika sv. Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori
pripelješ,

prosimo te,
sliši nas!

reši nas, o Gospod!

554

Da svojo sv. cerkev vladaš in ohraniš,\

Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,

Da našega cesarja obvaruješ,

Da keršanskim kraljem in oblastni-l
kom mir in pravo enovolinost da-j
ruješ,

Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir
in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi po-
terdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željami
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše, naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj j
dodeliš, j

Da nas uslišiš, /

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes;
zanesi nam, o Gospod!

prosimo te, sliši nas!

555

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješj
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas F
Gospod, usmili se nas!

Oče naš.

V. In nas ne pelji v skušnjavo,

O. Temue reši nas hudega. Amen.

Molitve.

1. K svetemu rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pusti!, daj nam, te prosimo, svete skriv-
nošti^ojega Telesa in k tvoje Kervi tako
častiti^ da sad tvojega odrešenja vedno
o, v sebi/čutimo.

556

2. Za odvernjenje vseh nadlog In nevarnost.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se vseh
vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edi-
norojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Je¬
zus Kristus, grešnikom voljno v roke
dal, in je tudi svojo drago Kri na lesu
svetega Križa prelil. Po tem Gospodu Je¬
zusu odverni, milostljivi Oče! zaslužene
šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte,
1 vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni
in žalostne revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili
se svojega služabnika I., našega papeža,
in vodi ga po poti večnega življenja, da
bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno,
želel in z vso močjo storil.

O pastir in vladar vseh vernikov! glej
milostljivo na svojega služabnika, našega
škofa I., ki si ga pastirja naši škofii po¬
stavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je
postavljen, z besedo in z djanjem k do¬
bremu služi, in tako s čedo, ki mu je
izročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vseh kraljestev! dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju I-j

557

spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se
sovražnik premaga, da bo, ker je iz tvoje
volje cesar postal, tudi v tvojem varstva
vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napelje¬
vali, kar zamore k tvoji Božji časti, k
našemu zveličanju in k miru in sreči vsega
keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mertve.

Vsegamogočni, večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš
vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, pohlevno te prosimo, da vse,
za ktere smo se namenili moliti, kteri so
še pri življenji, ali pa so se že s sveta
ločili, na prošnjo vseh tvojih svetnikov od
tvoje dobrote odpušenje vseh svojih grehov
dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edi¬
nost v veri brez vsega razdertja in ločitve.
Preoberni naše serca k pravi pokori in k
poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas
ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče

558

i

želje po vsi pravičnosti, da ti bomo, ka¬
kor tvoji pokorni otroci, v življenji in v
smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod! vse naše djanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša
smert.

Daj nam tvojo milost tukaj vživati,
in tarnkej z vsemi izvoljenimi doseči, da
te bomo v večnem veselji in zveličanji
hvalili in molili. To nam dodeli, o Go¬
spod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusa,
svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in
Odrešeniku, ktex - i s teboj živi in kraljuje
v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč, ostani vselej pri

nas!

O. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. (Petkrat.)

3. Molitve ob procesijah.

69. Psalm.

O Bog, glej na mojo pomoč; Gospod,
hiti mi pomagat!

Osramoteni naj bodo, in sramujejo naj
se, ki mojo dušo zalezujejo.

559

Zavernejo naj se, in sram jih bodi, ki
mi hudo žele; hitro naj se zavernejo osra-
moteni, kteri mi pravijo: Prav! prav!

Vesele in radujejo naj se vsi nad tabo,
kteri te išejo; in kteri tvojo pomoč ljubijo,
naj vedno rekajo: Hvaljen bodi Gospod!

Jaz pa sem reven in ubožen; Bog po¬
magaj mi! Moj pomočnik in moj odrešenik si
ti; Gospod, nikar se ne mudi!

V. Čast bodi Očetu, in Sinu, in sve¬
temu Duhu.

O. Kakor je bila od začetka in zdaj,
in vselej in na vekomaj. Amen.

V. Pomagaj svojim služabnikom,

O. Ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen stolp,

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas,

O. In otrok krivice naj se ne loti nam
škodovati.

V. Gospod, ne ravnaj z nami po naših
grehih.

O. In ne povračuj nam po naših hudo¬
bijah.

V. Molimo za našega Papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in
osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo
njegovih sovražnikov.

V. Molimo za cesarja I.

O. Gospod, ohrani cesarja, ter nas
usliši ob dnevu, ko kličemo v te.

560

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostljivo za¬
voljo svojega imena večno življenje vsem, ki
nam kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod, daj jim večni pokoj, in
večna luč naj jim sveti!

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v
te zaupajo, moj Bog !

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz sve-

tiša.

O. In varuj jih iz Sij ona.

V. Gospod, usliši mojo molitev !

O. In moje vpitje naj pride do tebe!

Molimo.

\

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se
vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne
prošnje, da nas, in vse tvoje služabnike,
ktere grehov ketina veže, milost tvoje do¬
brote odveže.

Usliši, prosimo te, o Gospod! našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo
z odpušenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam, dobrotljivo, o Gospod!

svojo neizrečeno milost, da nas od vseh
grehov odvežeš, in kazen, ktere zanje
zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in pokora
potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od
nas od verni.

(Molitev 7 ,a  papeža, škofa in cesarja, glej spredej na
strani: 556.j

O Bog, od kterega pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela, daj
svojim služabnikom taki mir, ki ga svet
ne more dati, da bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane, in po zatertem strahu
sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in
mirni.

O Bog! vžgi naše serca z ognjeni
svojega svetega Duha, da ti bomo s či¬
stim telesom služili in z očišenim sercem
dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vseh ver¬
nih! dodeli dušam svojih služabnikov in
služabnic odpušenje vseh grehov, da mi¬
lostljivo odpušenje, kterega so vselej že¬
leli, po bogaboječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim
Duhom naše djanje, in spremljaj ga s

Mi«, »pom. 36

562

sveto svojo pomočjo, da se vse nase mo¬
litve in dela iz tebe začno in iz tebe za¬
čete tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se usmi¬
liš vseh, ktere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, prosimo te pohlevno, da
j vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri
so še pri življenji, ali pa so se že s
sveta ločili, po prošnjah vseh tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpušenje vseh
svojih grehov dosežejo. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

V. Bog! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji
počivajo v miru.

O. Amen.

XVI. Molitve za razne stanove
in razne potrebe.

Molitev pri volitvi novega stanu.

(Sv. Ignacija.)

(Nauk od volitve stanu in drugih osebnih dolžnost, glej
spredej, na strani: 113.)

Vsegamogočni Gospod, najvikši kralj!
akoravno ves nevreden, vender zaupam
na tvojo milost in pomoč, ter se ti vsega
darujem. Vse, kar sem in kar imam,
izročim tvoji Božji volji. Tvoji neskončni
dobroti se podveržem, ter spoznam vpričo
preblažene Device Marije in vse nebeške
vojske, da je moja volja, moj resnični
sklep — ako je to v tvojo čast in v moje
zveličanje —- tebi, kolikor mi je le mo¬
goče, služiti in v prenašanji britkost in
težav tebi podoben bitij zato želim, ne le
v duhu ubožen biti, temuč tudi časnemu
uboštvu se vdati, če je tvojemu veličastvu
dopadljivo, da stopim v taki stan. Amen.

Molitev za svojega dušnega pastirja.

(Sv. Veronike Julijane.)

O moj Jezus! prosim te za tega tvo¬
jega služabnika I. Daj mu gnado, o Go-

36 *

564

spod! in odverni od njega vse, kar bi ga
opoviralo, delati v tvojem vinogradu za
zveličanje njemu izročenih duš, da 'sebe
in sebi izročene zveličati more. O moj
Bog! daj, da bo ves po tvojem sercu,
da vse svoje djanja le tebi v čast obrača
in po tvoji presveti volji zvesto živi. O moj
Jezus! v tvojo stransko rano ga izročim;
ne pripusti, da bi se kdaj ločil od tvojeg®
presvetega serca, temuč ga vedno ohrani
v svojih svetih ranah. Amen.

Molitev za svojega spovednika.

(Sv. Veronike Julijane.)

O moj Gospod in moj Bog, Jezus
Kristus! prosim te, blagoslovi mojega
spovednika, da me z zveličanskim svar¬
jenjem in podučevanjem okrepčuje, da se
vsega popolnoma darujem njemu, ki se f
na altarji križa za naše odrešenje daroval,
in v znamnje svoje ljubezni se ti darujem
s to obljubo, da želim vedno s teboj kri¬
žan biti. O moj Gospod in Zveličar! do¬
deli mojemu spovedniku popolnoma vdano * 1
v tvojo sveto voljo, in zato ti v poniz'
nosti, v njegovem imenu s tvojim sercem
in s tvojimi ranami darujem vse njegov«

565

dušne moči, njegovo serce, njegovo dušo
in telo, njega samega — v njegovo večno
zveličanje. Amen.

Molitev staršev za svoje otroke.

Bog! moja očetovska in materna lju¬
bezen, pa tudi tvoja zapoved me opominja
dolžnosti, da svoje otroke po resnicah
svete vere v tvojem strahu izrejam. Bolj
so tvoji, kakor moji, in ti jih boš kdaj
tirjal iz mojih rok. „Kdor pa za svoje
ne skerbi, so tvoje besede, je slabši, ko
nevernik 44 , Kaj jim pomaga, če le za
njih telesne potrebe, za časno srečo sker-
bim, če pa njih izrejo, njih dušo v nemar
pušam? Da bom pa dobre ljudi, in prave
kristjane iz njih izrediti premogel, potre¬
bujem tvoje mogočne pomoči, o Gospod!
— O Bog! daj, da svoje dolžnosti prav
spoznam; mojim otrokom pa daj sveto
pokoršino. Ne prosim te, da bi jih obo¬
gatil. Daj jim pa moč in veselje do dela,
da zadobijo vse potrebno v tem stanu,
za kterega si jih odločil. Obvaruj njih
serce satanove sužnosti in vse hudobije,
ohrani jih nedolžne, da nikdar nobene hu¬
dobije ne poznajo, in da se greha bolj

566

bojijo, kakor strupene kače. Vodi jih k
dobrim ljudem, kterih zgled jih bo spod-
badal k pridnosti, k pobožnosti in k čed¬
nosti; odvračaj pa jih od lahkomišljenih
in hudobnih, kteri bi jih pohujšati in v
greh zapeljati utegnili.

Vsegavedni Bog! ako previdiš, da bi
se moji otroci kdaj zneverili in hudobni
bili, oh! vzemi jih k sebi, preden nedolž¬
nost zgubijo. Ako pa previdiš, da bodo
pravični, podaljšaj jim življenje, da bojo
temu svetu koristni, tebi pa v veči čast
in si s tem zaslužijo tolikanj lepši nebeško
krono.

Zato tudi meni ohrani življenje, ako
ti je dopadljivo, da v tvojo čast izrejam
svoje otroke. Oe si pa drugači sklenil,
se tudi tvoji sveti volji vdam! Učil jih
bom tvojo sveto vero, tvoje zapovedi jim
želim vcepiti v njih mehko serce, da bojo
vredni tvojih gnad, ktere si obljubil svojim
zvestim služabnikom. Pomnoži, o Gospod,
z mojimi otroci tukaj na zemlji število
dobrih, pravičnih in koristnih kristjanov,
v nebesih pa število svojih izvoljenih.

Daj, o Gospod! že zdaj živeti v tem
sladkem upanji, da ti bom enkrat reči
mogel: „Gospod! ktere  si  mi  dal }

007

glej, nobenega nisem zgubil 44 .
Amen.

O Marija, Božja Mati! kakor si ti
ljubila svoje nebeško Dete, tako naj lju¬
bim tudi jaz vse svoje otroke. Pa prosim
te, vzemi jih ti v svoje varstvo, in kakor
si cula nad svojim Božjim Sinom, tako
cuj tudi nad mojimi otroci, da v tvojem
mogočnem varstvu živijo v strahu Božjem
in enkrat z menoj vred pridejo v tvojo
družbo, kjer bomo hvalili in slavili vso
večnost tvojega Sina Jezusa Kristusa,
Gospoda našega, pa tudi tebe, svojo du¬
hovno Mater. Amen.

Molitev otrok za svoje starše.

O Bog! serčna hvala in zahvala naj
ti bo, ker si mi dal za moje zveličanje
toliko skerbne starše. Kako jim hočem
poverniti ljubezen, kako jim skazati spo¬
dobno spoštovanje, ktero sem jim dolžan?
Ti, o Gospod! si v moje serce položil —
vtisnil svojo zapoved: „Spoštuj očeta
in mater w .  In zakaj bi te zapovedi na¬
tanko ne spolnoval, ker meni in mojim
staršem življenje polajšuje in mojo in njih
srečo povikšuje? O moj Bog! vedno se

7

568

bom spominjal, da je spoštovanje in lja- ,
bežen do staršev del tistega spoštovanja
in tiste ljubezni, ktero sem tebi samemu
dolžan. Poslušaj tedaj moj terdni sklep:
Svojim staršem ne bom nikoli nepokoren;
vse jih hočem ubogati, kar mi bodo sve¬
tovali ali zapovedali; opustil pa bom, kar
mi bodo prepovedali ali odsvetovali. Sej
so bogaboječi, pobožni, gotovo mi ne
bodo nič zapovedali, nič prepovedali, kar
bi bilo tvojim zapovedim nasproti. Oni
so moji najboljši prijatli. Kdo me bolj
ljubi, kdo mi bolje hoče, kdo mi ve bolje
svetovati, kakor moji starši? Bolj pa¬
metni, bolj modri so, kakor jaz; prav
dobro vedo, kaj mi koristi, kaj pa ne.
Pokoršina, ktero jim skazujem, me varuje
vseh pregreškov, vseh nespamet, vseli
nevarnost. Brez te pokoršine mi vsa skerb
mojih staršev nič ne pomaga, in če ne
bom pokoren svojim staršem, ne bom ni¬
kdar to, kar biti moram, to je pravičen
človek in pa dober kristjan. Zato bom
po otročje spoštoval vse nauke svojih star¬
šev, in zvesto posnemal vse lepe zglede,
ktere mi dajejo, in bom vse njih opominje-
vanje in svarjenje ko tvoje zapovedi, o
Bog! imel, ter jih natanko spolnoval. Pa

569

tudi še takrat, o moj Gospod, ko bom
že sam svoji skerbi prepušen, ne bom
nikoli pozabil, kaj sem, kot otrok, svojim
staršem dolžan. — Vedno hočem njihove
svete hvaležno sprejemati, in se jih nikdar
ne bom sramoval; temuč vedno si bom
prizadeval, jih razveseljevati. Oh, moj
Bog, moliti hočem za nje, ter jim ljube¬
zen in pokoršino vselej skazovati. O moj
Bog! dodeli tudi meni tisti blagoslov, kte-
rega si v četerti zapovedi obljubil dobrim
otrokom, ki spoštujejo svoje starše. Amen.

Molitev poslova.

O Bog! ti hočeš, da se v službi
posvečujem. Zadovoljen sem s tem sta¬
nom, v kterega si me poklical. Sej je
tudi tvoj Sin podobo hlapčevo nase vzel,
ter je zato prišel na ta svet, da bi dru¬
gim stregel, ne pa, da bi drugi njemu
stregli. Daj mi, o moj Bog, da bom
svojim gospodarjem tako pokoren, kakor
da bi mi ti sam zapovedal, ko bi mi tudi
še tako težko bilo; zato mi dodeli pravo
ljubezen do mojih gospodarjev. Tebe pa,
o moj najvikši Gospod! bolj ljubim, kakor
svoje gospodarje. Naj jim bom zvest,

570

in naj jih varujem vsake škode kakor
svoje. Daj mi gnado, da molčim, kadar
mi ni treba govoriti. Varuj me nevošlji-
vosti do svojih soposlov. Dodeli mi po¬
moč, da se do svojih predpostavljenih tako
obnašam, kakor se spodobi dobremu otroku
proti njegovim ljubeznjivim staršem se
( obnašati. Naj v njih častim tebe samega
in naj jim bom le iz ljubezni do tebe po¬
koren in podložin. To te prosim po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev za žive in mertve dobrotnike.

O predobrotljivi Bog, Božji Zveličar
in plačevalec vsega dobrega! ki si rekel:
„BIagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo
dosegli!“ pohlevno te prosim, spolni to
svojo Božjo obljubo nad vsemi dobrotniki,
ki so že umerli ali ki še živijo in so meni
kdaj kaj dobrega storili. Daj živim svojo
Božjo pomoč in svoj obilni blagoslov, da
vse časno, kar imajo, v tvojo čast in v
svoje zveličanje obračajo$ mertvim pa po -
lajšaj njih bolečine, ako še terpijo, ju
ne mudi se, o Gospod! jih rešiti M
strašnih vic. Prosim te zato, zavoljo ne¬
skončnega zadostenja, kterega si na lesu

571

svetega križa svojemu nebeškemu Očetu I
doprinesel za odpušenje vseh naših gre¬
hov, in ktero ti zdaj darujem za svoje že
umerle dobrotnike. Amen.

XVII.

Nauki in molitve za bolnike.

Nauk.

1. Preljubi kristjan! spominjaj se, kar je
Jezus Kristus naš Božji Zveličar rekel, da brez volje
nebeškega Očeta ne pade noben las s tvoje glave,
torej da je tudi le po volji Božji, ako te bolezen na¬
pade. Ker je pa Bog neskončno dober Oče in vedno
in vselej le to hoče, kar je za te nar bolje, ti go¬
tovo hoče tudi s tem dobro, ako ti pošlje kako bo¬
lezen. Zatorej sprejmi vsako bolezen s popolnoma
vdanostjo v Božjo voljo; in ako bi te telesne bole¬
čine premagovale, v nevoljo spravljale, ter te tako
oropati hotle velicega zasluženja, kterega si s poter-
pežljivostjo lahko pridobiš, o misli na terpečega Je¬
zusa na Oljski gori in moli njegove prelepe besede:
»Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!«

2. Nebeški Zveličar je iz gole ljubezni do
tebe toliko in tako strašno hotel terpeti; mar ne boš
tudi ti iz ljubezni do njega kaj malega rad poterpel ?

3. Sv. Ambrož pravi: »Bolezen telesna je v
zdravje, v treznost naši duši«. In sv. Gregor pravi:
»Vsaki bolnik naj premisli, kako drag dar je te¬
lesna bolezen, ker ona, ako jo poterpežljivo prena-

572

i šaš, ti izbriše vse z grehi zaslužene časne kazni,
ter te obvaruje veliko hudega«. »Bolezni, pravi
r nek drugi svetnik, so velikrat šibe za grehe; pa Bog
■ ima pri tem le ta namen, da bi nas poboljšal.
Kadar se tedaj spominjaš svojih storjenih hudobij,
rad prenašaj vse bolečine, da boš obrodil vredni sad
pokore, in zato moli s spokornim prerokom: »Kad

bom prenašal jezo Gospodovo, ker sem grešil zoper
njega«. (Mih. 7, 9.) Sej je vender veliko ložej, se
očiševati tukaj v bolečinah bolezni, kakor na unem
svetu v velikem terpljenji v vicah!

4. V bolezni si Bogu veliko bližej, kakor
sicer in lahko mu svojo ljubezen očitnejši kažeš.
Ako si železo, boš v bolezni očišen vse rije, ako
si zlato, boš še svetlejši postal. O koliko stotin se
jih je v bolezni spreobernilo, ki zdravi na pokoro
niso mislili!

5. Dolžan si vse od zdravnika ti zapisane
ali nasvetovane zdravila natanko jemati; vse svoje
zaupanje pa stavi le v Boga, ki najbolje ve, kaj
koristi tvoji duši, ali zdravje ali bolezen. Ne go-
dernjaj, ne toži čez grenke zdravila in svojim stre-
žejem nikar z nepoterpežljivostjo ne delaj nepotrebne
nadlege.

6. Vsaka bolezen je lahko tvoja zadnja bo¬
lezen, zato se še pri zdravi pameti, pri pravi za¬
vednosti pripravi ter se daj previditi s sveto popotnico
v dolgo neznano večnost. Žalostna skušnja druzih,
ki so v svoji belezni od dne do dne odlašali, pre¬
jeti sv. zakramente, in smert jih je prehitela, ta
žalostna skušnja naj te uči, da ne bodi tudi ti tako
lahkomišljen za zveličanje svoje. Nikar ne misli,
da po prejemi sv. poslednjega olja že umreti moraš;

573

sej nas sv. cerkev uči, da tudi ta zakrament nam
je v zdravje, če je naši duši v zveličanje.

7. Ko si po vredni prejemi sv. zakramentov
svojo dušo oskerbel, vredi tudi svoje časne reči, ter spo¬
roči svojo zadnjo voljo, da ne bo zavoljo tvoje zapušine
po tvoji smerti krega in prepira. Popravi vso stor¬
jeno škodo, spravi se s svojimi nasprotniki, da te
kako prekletstvo tvojih sovražnikov pred sodnji stol
Božji ne spremlja. Ako ti je Bog premoženje dal,
ne pozabi cerkve in ubogih, da po pobožni molitvi
tvoja duša kmalo pride k gledanju in vživanju več- |
nega Boga.

8. V svoji bolezni opusti vse nepotrebno
govorjenje, vse nepotrebne skerbi za časno; oziraj
se na podobo križanega Jezusa; obudi večkrat v
serčnih zdihljajih vero, upanje in ljubezen; beri,
ako premoreš kaj lepega ali svetega, ali naj ti kdo
drugi kaj bere; moli litanije od Kristusovega ter-
pljenja, ali sv. rožnikranc, ali pokorine psalme i. t. d.

Od obiskovanja in oskerbovanja bolnikov.

1. »Naj se ti ne toži bolnika obiskati, zakaj
s tem se boš v ljubezni vterdil«. (Sir. 7, 39.) In
sv. Ambrož pravi; »Veliko tolažilo je bolnemu, 'če
ima pri sebi koga, ki ima sočutje ž njim«. In sv.
Bernard nas uči: »Pojdi k svojemu bolnemu sobratu
s tako ljubeznjivim sercem, kakor želiš, da bi on
k tebi Jrišel, kadar boš ti bolan«.

2. Kadar bolniku s pravega namena strežeš,
posnemaš usmiljenega Samarijana, ki je med raz¬
bojnike padlemu olja in vina vlival v njegove rane.
Jezus Kristus visoko ceni to delo keršanske ljubezni

574

in sodnji dan ti poreče: »Pridi, oblagodarjeni mo¬
jega Očeta! in posedi kraljestvo, ktero ti je priprav¬
ljeno, ker bolan sem bil, in si me obiskal. Kar si
komu najmanjšemu teh mojih storil, si meni storil«.
Ali je treba še lepših, še boljših nagibov, ki bi te
vabili, bolnega človeka obiskovati in mu streči?

3. Preskerbi, ako ti je mogoče, za časa bol¬
niku previdnega in pametnega zdravnika; dajaj mu
zdravila prav tako, kakor je zdravnik zapovedal,
Nikar ne delaj bolniku gotovega upanja, da bo
ozdravel, pa ga tudi ne plaši z gotovo smertjo, ker
le Bog je Gospod zdravja in bolezni, le on je Go¬
spod življenja in smerti. Nevarno bi bilo eno ali
drugo, da bi bolnik morebiti odlašal svojo spoved,
ali pa se prestrašil in še huje zbolel.

4. Opominjaj bolnika, da se še do časa 2
Bogom spravi, in vredno prejme sv. zakramente. K®
govori z bolnikom preveč ali nepotrebno od časnik
reči, temuč obračaj svoje pogovore na Boga in na
skerb za zveličanje, da se njegov duh bolj z Bogom
zedinja; zato mu ali povej ali pa beri kaj svetega,
posebno od terpljenja Kristusovega. Ne pusti, da bi
bolnika obiskovale osebe, s kterimi je morebiti v
nečisti zavezi ali sovraštvu živel, da bi njegovo serca
ne bilo spet v greh zapeljano; vender ga spomni,
da razžalnikom iz serca odpusti, kakor želi, da bi
tudi njemu Bog vse grehe odpustil.

5. Preskerbi, da bo bolnik imel kake lep®
duhovne bukve, iz kterih, če more, sam kaj bere
ali mu naj drugi berejo; naj bo blizo njega britka
martra ali podoba križanega Jezusa, ki pobožne mišk
v njem zbuja; tudi blagoslovljena voda naj bo P rl
njem, da se večkrat z njo pokropi; tudi naj bo

575

pripravljena blagoslovljena sveča, ktera se umirajo¬
čemu v roko poda.

Nauk umirajočim.

«■

1. Vedi, ljubi moj kristjan! da bo hudobni
duh ob tvoji smertni uri pomnožil svoje zalezovanja,
da bi vjel v svojo oblast dušo tvojo. In zato ti bo -
stavil posebno dve hude zanjki: 1., da bi te v sveti
veri premotil; 2., da bi ti upanje poderl.

2. Da boš te zapeljive skušnjave satanove lo- j

žej premagal, kar sv. vero zadeva, nič ne premiš¬
ljuj, ne spušaj se v boj s hudobnim duhom, temuč
ponovi večkrat besede: Verujem vse, kar veruje

sveta, rimska, keršanska, katoliška cerkev, in v tej
sv. veri želim živeti in umreti.

3. Skušnjave zoper upanje pa so trojne.
Hudobni duh te bo slepil, da tvoje spovedi niso
veljavne, ali da za te ni več usmiljenja Božjega,
uli pa ti bo hotel obuditi prederzno zaupanje na
tvoje dobre dela. Kar zadeva skušnjave zastran spo¬
vedi, odkrij in povej svojemu spovedniku vse, kar
te teži, potem pa se vpokoji po njegovi tolaživni
besedi, ter mu vse verjemi, kakor da bi ti bil Kri¬
stus sam govoril.

Pri skušnjavah zoper upanje na Božjo milost
se spominjaj, da Bog potertega in skesanega serca
nikdar ne zaverže; da kdor na Boga zaupa, ne
bo nikdar osramoten, in da nam rad odpusti vse,
če le svoje grehe resnično obžalujemo in se k njemu
obernemo. Večkrat zdihni, če ne moreš z besedo,
s uj s sercem: O moj Bog, v zaupanji na zasluženje
Jezusa Kristusa pričakujem popolnoma odpušenja svo-

576

jih grehov. O Gospod! poterdi moje upanje, da v
tem upanji živim in umeijem.

Skušnjave predelnega zaupanja pa boš naj-
ložej premagal, če premišljuješ to resnico, da člo¬
vek nikoli gotovo ne ve, ali je ljubezni Božje ali
njegovega sovraštva vreden, in da, če smo tudi vse
storili, smo vender le nevredni hlapci.

4. Večkrat obudi v svojem sercu vero, upa¬
nje, ljubezen in obžaluj vse svoje grehe, ter zdihuj:
O moj Bog! verujem v te, upam v te, ljubim te
čez vse; serčno obžalujem vse svoje pregrehe, ter
terdno upam, da mi jih boš zavoljo zasluženja Jezu¬
sovega vse odpustil. — Vsak človek je dolžan, za¬
voljo svojega zveličanja ob smertni uri obudovati
popolnoma ljubezen do Boga in popolnoma kes ali
žalost nad svojimi grehi.

5. Kušni večkrat sveto blagoslovljeno podobo
križanega Jezusa, s ktero so sklenjeni popolnoma
odpustki za zadnjo uro; kliči z otročjim zaupanjem
na pomoč presveto Devico Marijo, ki je naše pribe-
žališe, in ki nikogar ne zaverže, kdor jo kliče na
pomoč.

Molitve za bolne in umirajoče.

Prošnja za vdanost v voljo Božjo.

Predobrotljivi in usmiljeni Jezus! pridi
mi na pomoč v moji bolezni in daruj svoje
terpljenje in svojo smert nebeškemu Očetu
za me. Premili moj Jezus! vse svoje

577

zaupanje stavim na zasluženje tvoje britke
smerti, svojo dušo izročim v tvoje svete
petere rane. Preljubeznjivi moj Jezus!
dodeli mi gnado, da poterpežljivo in ves
vdan v tvojo sveto voljo terpim vse bole¬
čine svoje bolezni, da tako tebi vedno
dopadljivši prihajam; daj mi, prosim, da
bo tvoje presveto Meso in tvoja rešnja
Kri moja zadnja hrana in tvoje terpljenje
pa moja zadnja misel. Presladki Jezus!
tvoj sveti križ hočem z ljubeznijo objemati,
naj mi bo pomoč in bramba zoper vse na¬
pade hudobnega duha. V tvoje roke zre¬
čim svojo dušo! Usmili se me ob uri
mojega ločenja iz tega sveta!

O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi
umerjem! O Jezus, tvoj sem v življenji in
ob smerti!

O Marija, Mati milosti! Mati usmi¬
ljenja! varuj me sovražnika in sprejmi me
ob smertni uri!

Sveti Jožef, rednik Jezusov, Mariin
ženin, zvesti pomočnik v sili! pridi mi tudi
d na pomoč z Jezusom in Marijo ob moji
smertni uri!

Mia. sp*min (

97

578

Slovesno zaterdovanje za smertno nro.

(Sv. Alfonza.}

O moj Bog! moja smert je gotova,
ali kdaj pride, to je negotovo, zato ho¬
čem že danes se pripraviti na smert. Za-
terdim tedaj, da vse verujem, kar veruje
sveta katoliška cerkev; posebno verujem
skrivnost presvete Trojice, včlovečenje,
smert in vstajenje Jezusa Kristusa; ve¬
rujem, da so nebesa in pekel, verujem pa
zato, ker si ti sam te resnice razodel, ki
si sam večna resnica. Sto in stokrat sem
že pekel zaslužil, vender upam, da mi
boš zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa
odpustil vse grehe in mi dal gnado sta¬
novitnosti, da bom tako enkrat deležen
večnega zveličanja.

Zaterdim, da te ljubim čez vse, ker
si mi neskončno dober; in zavoljo te lju¬
bezni mi je serčno žal, da sem te tolikrat
razžalil; pa terdno sklenem, raji še pre-
terpeti tudi naj grozovitnejši smert, kakor
tebe le še s kakim grehom razžaliti.

Hvala ti bodi, o Jezus! za vse bo¬
lečine, ktere si preterpel za me. Hvala
za vse tvoje meni skazano usmiljenje.
Veselim se, o Jezus! da si ti tako ne¬
skončno dober, in le to želim, da bi te ,

579

enkrat z vsemi zvoljenimi v nebesih večno
ljubil. Zaterdim, da iz ljubezni do tebe,
o Jezus! odpustim iz serca vsem, ki so
me kdaj razžalili, ter te prosim, dodeli
jim vse dobro. Zaterdim, da želim v
svojem življenji in na zadnjo uro prejeti
sv. zakramente in zadobiti odpušenje vseh
svojih grehov, ako bi mi v smertni uri ne
bilo mogoče teh svojih želja razodeti. Ra-
dovoljno sprejmem smert in smertne bole¬
čine ter jih zedinim s smertjo in z bole¬
činami Jezusovimi na križu.

Preljubeznjiva Mati Marija! stoj mi
na strani, posebno ob smertni uri, pa po¬
magaj mi, da vedno ostanem v stanu
gnade Božje. Ti si moje upanje! Pod
tvojim varstvom hočem živeti in umreti.

Sveti Jožef! sveti arhangelj Mihael!
moj zvesti angelj varh! ne zapustite me
v  moji zadnji vojski!

Zavoljo tvoje drage, na križi prelite
Iv er vi, o moj Jezus! upam, da bom u-
merl v tvoji gnadi in v tvoji ljubezni.
Svojo dušo izročim že zdaj tvojim bla¬
ženim rokam, ktere si dal z žeblji prebiti,
da bi me zve iičal. O usmiljeni Jezus!
usliši mojo otročjo prošnjo in dodeli mi
gnado, da te po svoji smerti v nebesih z

*S7

580

vsemi angelji in svetniki vekomaj hvalim,
častim in ljubim. Amen.

b-

Prošnja do Harije za pomoč ob smertni uri.

(Sv. Alfonza.)

O presladka Mati Jezusova, presveta
Devica Marija, moja usmiljena besednica!
prosim te, hiti na pomoč meni ubozemu
grešniku, preden se me srnert loti, da ne¬
pripravljen tega sveta ne zapustim.

Prosi za me, o blažena Devica! za¬
voljo britkega terpljenja in smerti svojega
preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa
Kristusa, da greh studim, se odpovem
hudiču in njegovim delom, da svoje pre¬
grehe resnično obžalujem, se jih odkrito-
serčno in skesano spovem, in za pokoro
vse bolečine svoje bolezni voljno terpim,
Božje dopadajenje dobim, svojega bliž¬
njega ljubim, in s tvojim Sinom spravljen
ta svet zapustim.

Preblažena Devica Marija, Mati Bo¬
žja; skaži mi usmiljenje v tisti uri, ko
bo moje življenje gasnilo, in te moj oterp-
njeni jezik ne bo mogel več klicati; ko
moje oči ne bodo več vidile svetlobe, in
moje ušesa ne bodo več slišale glasu.
Spomni se takrat, o dobrotljiva Devica'

581

prošinj, ki jih zdaj k tebi pošiljam, in
pridi mi v tisti poslednji sili na pomoč,
da bom satanovih nevarnost rešen in zve¬
stim služabnikom in prijatlom tvojega Sina
Kristusa prištet. Amen.

Prošnja do st. Jožefa za srečno smert.

Srečno si umeri, o sveti Jožef! ker
je bilo vse tvoje življenje čisto in neo-
madežano. Jaz sem sicer zaslužil ne¬
srečno smert zavoljo veliko grehov svojih; ^
če mi pa ti pomagaš, se ne bom pogubil. 1
Ti nisi bil le prijate!, ampak varh in red- '•
nik njega, kteri me bo kdaj sodil; Jezus (
me ne bo zavergel, če ti zame prosiš.
Zato zvolim za Marijo tebe svojega be¬
sednika in varha. Ne zavoljo mojega za-
služenja, ampak zavoljo ljubezni, ki si jo
imel do Jezusa in Marije, me sprejmi za
svojega služabnika, in varuj me zavoljo
srečnega društva, kterega si imel z Je¬
zusom in z Marijo. Sprosi mi pri Bogu
gnado popolne poterpežljivosti in vdanosti
t  voljo Božjo. Pomagaj mi pa zlasti ob
moji smertni uri; ne hodi od mene, in
spremljaj mojo dušo z Jezusom in z Ma¬
rijo, ko se bo ločila tega telesa — v

582

večno veselje, kjer bom s teboj združen
Boga častil in hvalil vekomaj. Amen.

Zdihijeji bolnega kristjana.

(Bo Inik ne more dolgih molitev opravljati; v kratkih
zdihljejih naj se Boga izročuje.)

Lej, o moj Bog! kako reven iu ubo-
žen sem! Lej, vse pa iz ljubezni do tebe
terpim!

Moje telo čuti veliko bolečin, in moja
duša je žalostna do smerti; vender sem
pripravljen terpeti po tvoji sveti volji.

O Jezus! vse svoje terpljenje daru¬
jem v čast tistega terpljenja, kterega si
ti za me na križu preterpeti hotel!

V tvoje svete petere rane izročim
svoje bolečine, ter jih zedinim s tvojim
britkim terpljenjem.

Kakor si ti, o Jezus! vse svoje
britkosti in terpljenje daroval svojemu ne¬
beškemu Očetu, tako tudi jaz svoje bole¬
čine darujem nebeškemu Očetu.

Kakor si ti, o Jezus! vse terpljenja
z naj veči poterpežljivostjo preterpel, tako
hočem tudi jaz svojo bolezen poterpežljivo
poterpeti!

Kakor si ti, o Jezus! hvaležen bil

svojemu nebeškemu Očetu, za vse tebi
poslane britkosti, tako se tudi jaz zahva¬
lim nebeškemu Očetu za meni poslano
bolezen.

Kakor si ti, o Jezus! sprejel vse i
terpljenja za pokorjenje grehov vesoljnega
sveta, tako tudi jaz sprejmem svoje ter-
pljenje za pokoro svojih obilnih pregreh.

O nebeški Oče! naj ti bo dopadljivo
moje terpljenje in prejmi ga v svoje veči
počešenje. (

O Jezus Kristus! zedini moje ter-
pljenje s svojim britkim terpljenjem, ter„
ga daruj nebeškemu Očetu v njegovo večno
dopadajenje.

O sveti Duh! daj mi svojo Božjo
gnado, da poterpežljivo prenašam svoje
bolečine.

O Mati Božja! ki si s svojim kri¬
žanim Jezusom toliko sočutje imela, usmili
se  tudi mene, svojega ubozega otroka.

O moj sveti angelj varh! noč in dan
c “j pri meni, in ne zapusti me v moji
sili.

O vsi svetniki Božji, posebno vi moji
patroni! prosite za me, da mi bo moj Bog
milostljiv in usmiljen. Amen.

Molitev pred deljenjem sv. poslednjega olja

Predobrotljivi Gospod, moj Ijubeznjiri
Zveličar Jezus Kristus! ti si nam v tem
zakramentu dal tolaživno obljubo: „Je
kdo bolan med vami, naj pošlje po cer¬
kvene mašnike, in naj molijo nad njim in
naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospo¬
dovem ; in verna molitev bo otela bolnika,
in Gospod mu bo polajšal, in ako je v
grehih, mu bodo odpušeni“. (Jak. 5,
14. 15.)

Po tvoji neskončni dobroti tedaj, o
Jezus! po kteri si ti ta sveti zakrament
postavil, te prosim, očisti me vseh mojih
grehov, varuj me hudobnega duha, poterdi
me v vseh skušnjavah, in dodeli mi srečno
zadnjo uro; ako je pa moji duši v zve¬
ličanje, mi dodeli poprejšnje zdravje. To
te prosim po tvojem neskončnem zaslu-
ženji, ki z Bogom Očetom in sv. Duhom
enaki Bog živiš in kraljuješ na vekomaj.
Amen.

(Pri maziljenji peterih počutkov prosi v svojem
serci, da ti Bog odpusti grehe, ktere si storil s temi
svojimi počutki, ter daruj Bogu za svoje grehe tisto ter-
pljenje Jezusovo, ktero je on na svojih udih za tvoje
grehe terpeti hotel.)

Molitev po deljenji sv. poslednjega olja.

Predobrotljivi Jezus! prejel sem zdaj j
ta sveti zakrament, ki si ga postavil v
tolažilo in v zveličanje vsem bolnikom.
Hvala ti bodi za to veliko pomoč moji *
duši in mojemu telesu. Daj mi čutiti do¬
broto tega svetega zakramenta, v kterega
stavim vse svoje zaupanje. Amen.

4

Molitev za srečno zadnjo nro.

fSv. Alfonza.)

O ti moj preljubeznjivi Jezus! ki si j
tako britko smert preterpeti hotel, da bi *
jaz enkrat srečno umeri; ne zapusti me
ob moji zadnji uri. Danes že se serčno
sklenem s teboj, da bom enkrat v tvojem
naročji se ločil s tega sveta. Vem in j
spoznam, da sem pekel zaslužil, pa izro¬
čim se tvojemu usmiljenju! Zavoljo tvoje, j
za me prelite Kervi upam umreti v tvoji
ljubezni; pa tudi upam, da mi boš milost
skazal, ko bom stopil pred tvojo sodbo, <
Svojo dušo izročim v tvoje roke, ktere si j
z žeblji predreti dal, da bi rešil mojo
dušo. Upam, da bom odšel peklenskim
kaznim. V te, o Gospod! sem zaupal
in vekomaj ne bom osramoten. Vedno mi

586

na strani stoj, posebno pa ob smertni uri!
Daj mi gnado, da poln ljubezni izročim
tebi svojo dušo, da je moj zadnji zdihljej
sama ljubezen, ki me pelje s tega sveta,
da tebe v nebesih vso večnost ljubim.

Jezus, Marija, Jožef! stojte mi na
strani ob moji smertni uri! Jezus, Marija,
Jožef! Vam se že zdaj vsega izročim!
O tisto strašno uro me nikar ne zapustite.
Pred usmiljenega Boga me peljite in tam
za me prosite, da ga večno — večno ljubim
in častim. Amen.

Tolaživne besede bolnika.

1. Prejmi te bolečine, od Boga tebi
poslane, kakor bi jih Jezus sam s svojega
svetega križa tvojemu telesu naložil.

2.  Misli si, da ležiš na Jezusovem
križu in bodi pripravljen, zavoljo njegovega
terpljenja še kaj več preterpeti.

3. Prosi svojega Zveličarja, naj sprejme
vse tvoje terpljenje zedinjeno z britkim ter-
pljenjem, ktero je on na svetem križu pre*
terpeti hotel.

4. Slovesno zaterdi, da se popolnoma
vdaš v to britkost, in da jo voljno terpiš, d®
ti je celo ljuba, ker ti jo je poslala dobra roka
nebeškega Očeta.

5. Prosi svete mučenike za pomoč, “ a
prosijo za te pri Bogu, pa tudi vse svetnike

587

in svetnice Božje, ki že zdaj vživajo nebeško
veselje, ki so si ga zaslužili z voljnim ter-
pljenjeni vseh britkost tega sveta. Amen.

i

Zadnje besede našega Zveličarja na
križu.

(Posebno tolaživne za umirajoče.)

„ Oče! odpusti jim, sej ne vedo, kaj  ;
delajo u .

O sveta ljubezen! ti moliš za so¬
vražnike svoje. Tudi jaz iz serca odpu¬
stim vsem, ki so me kdaj razžalili. Jezus!
tvoja Kri, tvoje umirajoče serce naj prosi
za me usmiljenja pri nebeškem Očetu.
Oh, odpusti mi grehe in ne hodi v sodbo
8  svojim hlapcem!

„ Gotovo ti povem, še danes boš 3
menoj v raji  /“

O usmiljenje našega Gospoda, Je¬
zusa Kristusa! kdo bi v tebe ne zaupal?
se j si celo skesanemu razbojniku sveti
ra j obljubil. — Jezus! spomni se tudi
mene v svojem kraljestvu! Oh, mojo zad¬
njo uro me poglej s svojimi milostljivimi
°čmi, da prav obžalujem svoje grehe, in

588

srečno umerjem. — O predobrotljivi Je¬
zus! daj tudi meni ob moji smerti zasli¬
šati tvoje tolaživne besede: „Še danes

. boš z menoj v raji!"

„ Glej, tvoj Sin! glej, tvoja Mati /“

O neskončno dobrotljivi Jezus! Svo¬
jemu ljubemu učencu si izročil svojo Ma¬
ter! — Jezus! daj, da tudi jaz v svoji
i smertni britkosti občutim mogočno prošnjo
1  in moč tvoje preblažene Matere! Daj mi,
o preljubeznjivi Jezus! otročje serce do
Marije, da jo v tem življenji tako ljubim
in častim, da mi bo v moji smertni brit-
1  kosti ljuba Mati in da bo za me prosila.

„ Moj Bog, moj Bog, zakaj si me za-
1  pustil! 11

O Božja pravica! ti si prepustila Je¬
zusa  strašnim bolečinam in britki smertj
za grehe tega sveta! — Jezus! ne zapusti
me v britkosti, v skušnjavah in v smertnih
bolečinah, ko me bo vse drugo zapustilo.
— Usmiljeni Jezus! pogubljen bom,
me ti zapustiš; tode ti si moje pribežalise.
Ne zapusti me na koncu mojega živ¬
ljenja; tolaži in okrepčuj me! zakrij mojo

589

zdihajočo dušo v svoje rane, in tam naj
najdem svoje zveličanje.

„Žejin sem!“

O preobilna ljubezen! tvojo prebritko
žejo napajajo z jesihom in želčem, žeja
pa te po zveličanji duš! — Jezus! tebi
izročim svojo dušo! zveličaj jo s svojim
terpljenjem in s svojo smertjo! — Jezus!
obvaruj me smertno uro vse nepoterpežlji-
vosti in vse maloserčnosti, da iz ljubezni
do tebe vse poterpim in serčno po tebi
hrepenim.

„ Dopolnjeno je!“

O pokoršina! do smerti na križi si
bil pokoren, o Jezus! ter si voljo svojega
Očeta spolnil. Jezus, ti si veliko delo
našega odrešenja s svojo smertjo doveršil.

Večna hvala ti bodi! moja ljubezen
do smerti naj ti bo v povračilo. — Ne¬
skončno ljubeznjivi Jezus! daj mi končati
svoje življenje v tvoji ljubezni in v tvoji
gnadi, in daj mi vse dopolniti, kar ti
tirjaš od mene, da srečno in veselo
umerjem.

590

I/.

„Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo ! 1

O preljubeznjivo zaupanje! tako si ti
svojo presveto dušo izročil ljubezni svo¬
jega Očeta! — Jezus! jaz izročim svojo
dušo v tvoje za me ranjene roke, ki si
jih na križi raztegnil, da bi mene objele.

O Jezus, sprejmi mojo dušo v zadnjem
trenutku v roke svojega usmiljenja! Umi-
! rajoči Jezus! tudi jaz želim skleniti svoje
življenje s tvojimi besedami: „Qče! v

tvoje roke izročim svojo dušo!“ Jezus!
■ daj mi v tvoji ljubezni umreti, da te bom
častil in ljubil na vekomaj. Amen.

Kadar umirajočemu prigovarjaš.

O Bog! sprejmi moje življenje v pri¬
jeten dar! Darujem ti svoje terpijenje,
svojo britkost in svojo smert, ter zedinim
ali združim to svoje terpijenje, svojo brit¬
kost in smert, s terpljenjem, z brhkostjo
in s smertjo tvojega Božjega Sina. Po¬
magaj mi, da moja duša skorej pride ' r
kraj večnega miru! — O moj Bog! ja*
verujem v te, pomagaj moji veri. — J aZ
upam v te; poterdi moje upanje. — J aZ
te ljubim čez vse, daj, da te bom vedno
bolj ljubil. — Odpustim vsem sovražni-

591

kom, vsem razžalnikom, odpusti tudi ti
meni moje grehe zavoljo Kervi in zaslu-
ženja Jezusa, mojega Odrešenika; iz dna
svojega serca jih obžalujem.

Jezus! tebi živim; Jezus ! tebi umer¬
jeni; Jezus! tvoj sem živ in mertev.

O moj Bog! vse rad preterpim, tudi
vice rad sprejmem, da bom le enkrat te
vekomaj ljubiti mogel.

Kadar umirajočemu svečo podaš, reci:

O moj Bog! ki si me poklical k luči
svete vere; daj mi v spoznanji te luči v
sveti veri umreti in k tebi priti. Varuj
me večne temote in ohrani v mojem sercu
na  vekomaj ogenj svoje Božje ljubezni!

Kadar umirajočemu britko martro podaš.

O Jezus, moj Zveličar! stori me de¬
ležnega zasluženja tvojega terpljenja in
tvoje smerti! — Jezus, v tvoje presveto
serce položim svojo dušo! — Pridi, o
Jezus! in reši me! — Pridi, o Jezus! in
poterdi me! — Pridi, o Jezus! in me
pelji v svete nebesa!

592

O Jezus, Marija in Jožef! stojte mi
na strani in usmilite se moje uboge duše!
— Jezus, Marija in Jožef! v vaše roke
izročim svojo dušo!

Kadar ga z blagoslovljeno vodo pokropiš.

O Jezus! s to blagoslovljeno vodo
in s svojo sveto Kervijo me očisti vseh
mojih grehov! — Jezus, bodi milostljiv
meni ubogemu grešniku! — Sveti Mihael!
moj sveti angelj varh! vsi moji patroni
vojskujte se za me, in peljite mojo dušo
v naročje Božje!

Jezus, Marija, Jožef! moje zadnje
besede, moja zadnja misel!

Jezus, verujem v te!

Jezus, upam v te!

Jezus, ljubim te!

Jezus, tvoj naj bom na vekomaj.
Amen.

(Po smerti moli litanije za mertve, zadej na strani 601')

XVIII. Pobožnosti za mertve.

(Nauk od vic.)

Kdor umerje v smertnem grehu, bo na
vekomaj pogubljen. Kdor v pravičnosti konča
svoje življenje, zadobi preč krono večnega živ¬
ljenja. Kdor pa sicer pravičen gre s tega živ¬
ljenja, pa ima majhne grehe še nad seboj, ali
se za svoje grehe še ni dovolj spokoril, ne more
biti pogubljen, pa ne zveličan. Zakaj Bog za¬
voljo svoje pravice nobenega ne zaverže, ki
umerje v njegovi gnadi, pa zavoljo svoje neskon¬
čne svetosti tudi nobenega v nebesa ne vzame,
^ ni popolnoma očišen, tudi naj manjšega ma¬
deža, po besedah: „Nič nečistega ne more v ne¬
beško kraljestvo". Mora torej biti še tretji kraj,
kamor pridejo duše, ki se v imenovanem stanu
8  tega sveta ločijo, da se tam vseh madežev
očistijo, in Božji pravici zadostijo. Ta kraj ime¬
nujemo vice ali kraj očiševanja. Da so vice, to
pas uči sv. vera, sveta cerkev, cerkveni očetje
'n lastna pamet.

Jezus je enkrat Judom rekel, „da grehi
zoper sv. Duha ne bodo odpušeni ne na tem,
ne na unem svetu 11 . Če se tedaj grehi odpušajo
še na unem svetu, zamore to le v vicah se go¬
niti, ker v peklu ni nobene pokore več. In če
grehi zoper sv. Duha v unem življenji ne bodo
odpušeni, ker človek v nepokori, z oterpnjenim
sercem umerje, mora biti spokorjenje malih gre¬
hov vender res mogoče v življenji in po smerti.
Zastran tega očiševavnega ognja nas uči tudi sv.
apostelj Pavel v 1 . pismu do Korinčanov. (3,15.)

Niš, sponio. 38

594

Kar zadeva terpljenje ubozih duš v vicah,
uči sv. Avguštin, „da je en in ravno tisti ogenj,
ki ga terpč te duše, kakor pogubljeni v peklu 8 .

. Mali pregreški, ki se nam čisto majhni vidijo,
majhno merzenje do bližnjega, mala nepoterpež-
t  Ijivost, prostovoljno raztresenje pri molitvi, ša-
(  ljiva laž, majhna nepokoršina, radovednost, majhna
nezvestoba itd. za take male grehe je tam na-
;  menjena dolga pa huda pokora.

Mi smo pa s temi ubogimi terpečimi du-
\  šami, kakor s svetniki v nebesih zvezani z zvezo
svete ljubezni, zato smo dolžni jim pomagati z
molitevjo in z dobrimi deli. „Sveta in zveličavna
| misel je, pravi sv. pismo, za mertve moliti, da
bodo rešeni svojih grehov 11 . In sv. Avguštin pravi:

| „Ni dvomiti, da se mertvim s cerkveno molitevjo .
in s sveto mašo pomaga, če se za njih dušo
opravlja 11 .

Pomagaj torej ubogim dušam v vicah s
pobožno molitevjo, s postom, z milovšino, da bo
1 Gospod prikrajšal njih terpljenje. Ko bodo pred
obličje Božje prišle, bodo tudi za te prosile, ki
boš morebiti v strašnem ognji v vicah goreti
mogel. Iz svojega strahovitega kraja nam milo
vpijejo z besedami pobožnega Joba: „Usmilite
se nas, usmilite se nas, saj vi naši prijatli, ker
roka Gospodova nas je zadela 11 . Morebiti je tvoj
dobri oče, tvoja dobra mati že dolgo v tem ognji«
morebiti zato, ker sta ti preveč prizanašala, t e
nista kaznovala; — morebiti tvoj prijatel, ah
tvoja prijatlica, ki si morde tudi ti kriv, da je j
v kraji očiševanja. Usmili se jih in daruj za
nje vse svoje dobre dela in večkrat prosi Boga ;

595

„Gospod! daj jim večni pokoj!" — „Večna
luč naj jim sveti!“ „Naj v miru počivajo".
Amen.

i

Velikosercna ljubezen do ubogih duš v vicah.

Jezus Kristus, naš Gospod, je v preobilno
plačilo večno življenje obljubil tistim, ki svojemu
bližnjemu kaj dobrega store, on hoče namreč
vse, kar drugim storimo, tako sprejeti, kakor da
bi njemu samemu storili. — Posebno dobro delo
usmiljenja pa je, ako ubogim dušam v vicah '
pomagamo iz njih terpljenja.

Kdor dušam v vicah pomaga, jim tako
rekoč skazuje vse dobre dela milosti: On naši- j
tuje lačne z angeljsldm kruhom, ker jim pripo- I
more, da pred dospejo k nebeški ženitnini. On j
napaja v strašnem plamenu goreče, po Božjem >
obličji tako hrepeneče žejne, s Kervijo Jezusa
Kristusa in z roso svoje molitve. On oblači nage
z oblačilom svetlobe in večne slave. On spre¬
jema tuje, ker jim pomaga v nebeški Jeruzalem,
y hišo Božjo. On rešuje jetnike iz goreče, temne
ječe. On obiskuje bolne, ker se v duhu k njim
Poda, zlajšuje njihovo terpljenje s svojimi molit¬
vami. On jih spravlja v večni mir in pokoj, kar
je boljši in imenitniši, kakor mertve trupla po-
kopovati. Sv. Frančišk Salezijan pravi: „V tem
delu ljubezni so zapopadene vse dušne in telesne
dela usmiljenja".

Drugič je delo ljubezni toliko lepši, kolikor
revnejši je on, komur se skazuje. Bolj revnega
P a  ni, kakor so duše v vicah, ki toliko hrepene

38  *

596

po Božjem obličji, pa ga gledati ne morejo, in
v neznanih bolečinah si same pomagati nič ne

t  morejo, ker njih djanje je bilo s smertjo do¬
končano.

f Milovšina je tretjič toliko lepši, kolikor
vrednejši je revež. Kdo pa je pobožnejši, kdo
k  svetejši, kdo bolj vreden, kakor so duše v vicah,
ki so v stanu gnade Božje, posebne prijatlice
i Božje?

Poslednjič pa tudi, koliko dobrega s tem
i storimo, ker ubogim dušam iz vic k toliki sreči
1 pripomoremo, namreč v večno veselje ?

Kakor pa ima vsako dobro djanje svoje
stopnje, ter je dobro, boljši in naj boljši; ravno
• tako ima tudi dobro delo svoje stopnje, po kterib
| bo Bog plačilo odmerjal. Jezus Kristus namreč '
| pravi: „Dajte, in se vambodalo; dobro, i
; natlačeno in potreseno in zverhano
mero vam bodo dali v vaše naročje".
(Luk. 6, 38.)

Perva stopnja tega dobrega dela je, če za j
duše v vicah molimo ali kaj druzega dobrega i
I storimo ; ali če iz dolžnosti ali prostovoljno Boga :
kaj darujemo za nje. In to delo nam bo Bog
kdaj povernil z dobro mero.

Druga bolji stopnja je, kadar za uboge
duše v vicah bolj pogosto, serčnejši molimo, za
nje se postimo, ali vbogajme dajemo, Marijo,
angelje in svetnike za nje prosimo, sveto mašo
ali sveto obhajilo za nje darujemo, za nje od¬
pustke prejemamo. In to veči ljubezen bo nam
Gospod v dan plačila povernil z natlačeno
mero.

597

Tretja, še bolji stopnja tega dobrega dela
je, če za uboge duše v vicah ves zadostivni sad
svojih vsakdanjih djanj nekaj časa, ali pa vse
svoje življenje Bogu darujemo. In to delo lju¬
bezni nam bo kdaj Bog povernil ne le z dobro
in natlačeno, ampak s potreseno mero.

Četerta naj boljši in naj lepši stopnja te
ljubezni pa je, ako za uboge duše v vicah ne
darujemo le svojega zasluženja, ampak tudi še
tisto dobro, kar bi drugi nam zdaj ali po naši
smerti storili. To pa je tista stopnja usmiljenja,
za ktero je prihranjena zverhana mera  več¬
nega plačila.

Vsako dobro delo pa ima več sadov. Z
vsakim dobrim delom, ki ga v stanu gnade Božje
storimo, počastimo 1. Boga; 2 . nam vsako dobro
delo pomnoži posvečujočo gnado Božjo, to je,
Bogu postanemo dopadljivši; 3. zaslužimo tudi
z dobrim delom nove djanske gnade, telesne in
duhovne dobrote. Vsi ti sadovi dobrih del so
nam samim tako potrebni, da jih drugim prepu¬
sti ne moremo. Ima pa vsako dobro delo še
četerti sad. Z dobrim delom poplačamo tudi
nekoliko tistih časnih kazen, ktere smo si s
svojimi grehi zaslužili, in za ktere se moramo
spokoriti ali jih poplačati Božji pravici tu na
zemlji ali pa tam v vicah. In ta sad dobrih del
se imenuje zadostivni sad.  Ta sad pa nam
ni tako potreben, da bi ga iz velike ljubezni ne
smeli prepušati drugim, ki so v veči potrebi,
kakor mi, namreč: dušam v vicah. In ta četerti
sad dobrih del so svetniki večkrat dušam v vi¬
cah darovali. Tako je sveta Terezija za dušo

1

598

svojega pokojnega spovednika vse svoje dobre
dela Bogu darovala, ter je pristavljala: „Akobi
to zadosti ne bilo, če je njegova duša v vicah,
naj mili Bog iz zasluženja britkega terpljenja
Jezusovega toliko nadomesti, kolikor k odrešenju
te duše še manjka“. Ravno tako je tudi sv.
Jedert vse svoje zasluženje za duše v vicah
Bogu darovala.

Še veči ljubezen pa je, če ves zadostivni
sad tistih dobrih del, ktere bi drugi v svojih
molitvah, sv. mašah ali milovšinah v našem živ¬
ljenji ali pa po naši smerti darovali ali za nas
opravili, — če mi tudi ta sad v velikoserčnem
usmiljenji že naprej dušam v vicah darujemo.

Zares ima velikoserčno ljubezen do duš v
vicah, kdor sklene ali obljubi (se ve, da ne pod
grehom), da hoče ves zadostivni sad svojih do¬
brih del, ktere je že storil ali jih bo še storil; 1
in tudi tistih dobrih del, ktere drugi zanj store
ali jih bodo še storili — ubogim dušam v vicah
darovati, in sicer, da vse to dobro položi v na¬
ročje preblažene Device in Matere Marije, naj
bi ona razdelila te sadove dobrih del med tiste
duše v vicah, za ktere smo mi naj bolj dolžni
moliti, ali pa kterim jih Božja Mati dati hoče,
ker bolje ve, kakor mi, ktere duše rešiti je
Bogu naj bolj dopadljivo.

Ta obljuba se imenuje: Velikoserčna
ljubezen do ubozih duš v vicah.  Rimski
papeži so to obljubo poterdili in z mnogimi od¬
pustki obogatili. Sedanji rimski papež naš sveti
Oče Pij IX. so 20. listopada 1854 za to obljubo
določili: „1. Vsak verni kristjan, kteri to obljubo

stori, kadarkoli zakramente sv. pokore in sv.
rešuj ega Telesa vredno prejme, in navadne mo¬
litve za odpustke opravi, dobi popolnoma od¬
pustek za duše v vicah. — 2. Vsaki ponedeljek
(ponedeljek je še posebno dušam v vicah posve¬
čen), debi tudi popolnoma odpustek, se ve, da
mora biti v gnadi Božji, ako je pobožno pri
sveti maši, za duše v vicah. Ko bi mu pa ne
bilo mogoče v ponedeljek biti pri sv. maši, se
tega vdeležiti zamore tudi v nedeljo, ko je že
tako zavezan, biti pri službi Božji. — 3. Kdor
to obljubo stori, zamore vse odpustke, kakoršne
koli si pridobi, dušam v vicah darovati“.

Ta obljuba pa se zamore tako-le storiti:'
»Moj Bog, za uboge duše v vicah ti
darujem po Mariinih rokah vse svoje'
zadostivne dela, in tudi vse dobro,,
kar bi drugi meni v življenji ali še po"
smerti storili, zedinjeno z zasluže¬
nem Jezusa Kristusa, Marije Device
m vseh drugih tvojih svetnikov. AmenV

Dobro je, ta namen večkrat ponoviti, zju¬
traj ali tudi čez dan ter si prizadevati, biti
vedno v stanu gnade Božje; zakaj v stanu
smertnega greha smo sami bolj ubogi, kakor
duše v vicah.

Kristus Jezus pravi: „Kdor veliko ljubi,
mu bo tudi veliko odpušenega". „Blagor usmi¬
ljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!" In spet
Pravi, da „bodo stoterno prejeli in večno živ¬
ljenje posedli", kteri svoje dajo. In sv. Ambrož
piše: „Vse, karkoli dušam v vicah iz ljubezni
darujemo, bo spremenjeno v naše zasluženje, in

po smerti nam ne bo stoterno, ampak dvakrat
stoterno povernjeno". — To je tista potresena,
zverhana mera, s ktero Gospod meri tistim, ki
so sami obilno merili. „Dajte, in se vam
bo dalo; dobro, natlačeno in potreseno
in zverhano mero vam bodo dali v vaše
naročje".  (Luk. 6, 38.)

Čeme maše za duše v vicah.

V vseh časih keršanstva so opravljali svete
maše za duše v vicah. Cerkev skerbna, dobra
mati svojim otrokom, je odločila ne le dan
smerti, ampak še druge dni v pomoč in tolažilo
dušam pokojnih, ter je pri svetih mašah posebne
j molitve za to preskerbela. Namreč tretji dan,
v spomin, da je Jezus Kristus tretji dan častito
od smerti vstal, da bi tudi duše pokojnih k
, častitemu življenju v nebesih vstale; sedmi dan,
[ v spomin, da je naš stvarnik sedmi dan počival,
, v kterem prosimo Boga, da bi duše pokojnih
; peljal v večno življenje, v večni mir in pokoj;
j in trideseti dan, kakor so Izraelci Mojzesa in
, Arona, kadar sta umerla, trideset dni objokovali,
I da bi Bog ubogim dušam v vicah prizanesel in
jim storjeni dolg odpustil.

Pri teh sv. mašah, pri kterih je mašnik v
černo, žalostno obleko oblečen, se ne moli na¬
vadni začetni psalm pri začetku, tudi ne »čast
Bogu na visokem", ne »Aleluja", ne »čast bodi
Očetu". Mašnik opusti blagoslovljenje vode pri
darovanji, in pri »Jagnje Božje" ne pravi:
»Daj nam mir" ampak: »Daj njim (pokojnim)

601

večni mir". Pri sklepu se oberne k altarju in
pravi: „Naj v miru počivajo". Cerkev pri

černih mašah opuša te molitve, ki bolj veselje
razodevajo, zato, da bi verne k žalovanju in k
serčni molitvi za uboge duše v vicah opominjevala.

(Sv. maša ia uboge duše v vicah je npredej, na
strani 321.)

Litanije za inertve.

Gospod, usmili se jih!
Kriste, usmili se jih!
Gospod, usmili se jih!
Kriste, sliši jih !
Kriste, usliši jih!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

Sv. Marija, prosi za nje!

Sv. Mati Božja, prosi za nje!

Sv. devic Devica, prosi za nje!
Vsi sv. angelji in arhangelji,

Vse sv. verste zveličanih duhov,
Vsi sv. očaki in preroki,

Vsi sv. aposteljni in evangelisti,
Vsi sv. učenci Gospodovi,

Vsi sv. nedolžni otroci,

Vsi sv. mučeniki,

Vsi sv. škofje in spoznovavci,

Vsi sv. učeniki,

Vsi sv. mašniki in leviti,

Vsi sv. menihi in pušavniki,

602

Vse sv. device in vdove, \  prosite

Vsi ljubi izvoljeni Božji, / za nje!

Bodi jim milostljiv; zanesi jim, o Gospod
Bodi jim milostljiv; reši jih, o Gospod!
Svoje jeze, \

Svoje ojstre sodbe,

Oblasti hudobnega duha,

Grizejočega červa vesti,

Dolgoterpeče britkosti,

Težavne temote,

S svojim včlovečenjem,

S svojim rojstvom,

S svojim bolečim obrezovanjem,

S svojim sladkim imenom,

S svojim kerstom in postom,

S svojo veliko ponižnostjo,

S svojo prečisto nedolžnostjo,

S svojo veliko revšino,

S svojo popolnoma pokoršino,

S svojo krotkostjo in ljubeznijo,

S svojo britkostjo in s svojim zapu-
šenjem,

S svojim kervavim potom,

S svojim vjetjem,

S svojim zaničevanjem,

S svojim strašnim bičanjem,

S svojim zaničljivem kronanjem,

S svojim krivičnim obsojenjem,

S svojim bolečim križanjem,

S svojo britko smertjo,

S svojimi sv. peterimi ranami,

S svojim križem in terpljenjem,

S svojim sv. vstajenjem,

O

c

GD

O

P-

603

S svojim čudovitim vnebohodom, ) rP aiiih n
S pošiljanjem sv. Duha, Gospod!

V dan sodbe 1

Mi ubogi grešniki,

Da keršanskim dušam prizaneseš,

Da jim vse grehe odpustiš,

Da jim kazni izbrišeš,

Da jih temotne oblasti rešiš,

Da jim zgubljenega časa in zamujenih
gnad ne zarajtaš,

Da jim vse madeže in pregreške izbrišeš,

Da jih iz temote k luči življenja pripelješ,

Da jim vso žalost v veselje spremeniš,

Da njih želje z nebeškimi darovi napolniš,

Da dušam naših staršev, znancev in pri-
jatlov večni pokoj dodeliš,

Da dušam naših dobrotnikov, in vseh, za
ktere smo moliti dolžni, večno, nebeško
kraljestvo dtfdeliš,

Da naše serca od tega sveta odtergaš
in proti nebesom povzdigneš,

Da nas hudobni svet ne omadežva,

Da nas ob smertni uri razsvetliš.

Da naše duše iz ječe tega življenja rešiš
in v večno življenje pelješ,

Da smert pravičnih umerjemo,

Ti naš Bog in Zveličar,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi jim, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši jih, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se jih, o Gospod!

604

Kriste, sliši jih!

Kriste, usliši jih!

Gospod, usmili se jih!

Kriste, usmili se jih!

Gospod, usmili se jih!

Oče naš. Češena si Marija.

Molimo.

Jezus Kristus, ti usmiljeni Bog! tebi
priporočimo duše vseh pokojnih vernih,
ter te ponižno prosimo, prizanesi jim mi¬
lostljivo zavoljo svojega britkega terplje-
nja in grenke smerti in zavoljo svoje drage
prelite Kervi, in odpusti jim vse dolgove
in kazni, da bodo skorej rešene iz kraja
očiševanja in pridejo v svete nebesa, in
te z vsemi angelji in svetniki vekomaj
častijo in molijo.

O Bog, ki si une tri mladenče v
razbeljeni peči prečudno ohranil in veli¬
častno rešil: prosimo te, reši duše svojih
služabnikov in služabnic iz kazen vic, in
pelji jih v deželo večnega miru in več¬
nega zveličanja.

Gospod, daj jim večni mir, in večna
luč naj jim sveti! Naj v miru počivajo-
Amen.

605

Molitev za ranjke starše.

Vsegamogočni, nebeški Oče! ki si
nam zapovedal očeta in mater spoštovati
in jima v vseh potrebah pomagati; prosim
te za ubogo dušo mojega ljubega očeta
(moje ljube matere), ki morebiti še terpi
v ječi očiševanja! Usmili se je in odpusti
ji vse grehe, ktere je kdaj storila zoper
te; milostljivo ji odpusti ostre kazni, ki
jih morde še terpi; reši jo iz grozovitega
plamena vic, ter jo pelji pred veličastvo
svojega obličja. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molitev za ranjke brate, sestre in znance. 1

Usmiljeni, dobrotljivi Bog! ki si dar
svoje ljubezni po svojem svetem Duhu v
serca vernih vlil; prosim te za duše svo¬
jih ljubih bratov, sester in znancev; usmili
se jih in reši jih njih velicega terpljenja.

gl e j, o Bog! njihovih hudobij, ampak
glej le svojo neskončno milost in terplje-
n je in smert Jezusa Kristusa, v kterega
so verovali in zaupali. Daj jim večni mir
•n pelji jih v presrečno deželo živih.
Amen.

606

Molitev za tiste duše, kterih trupla na po-
kopališu počivajo.

O Bog! ki si vsem vernim, kterih
trupla tukaj počivajo, to tolažilo dodelil,
da njih prah v blagoslovljeni zemlji pri¬
hodnjega vstajenja čaka; prosimo te, da
vsem tem dušam, ki še tvojega svetega
obličja ne gledajo', skorej pokažeš svoje
presveto obličje po zasluženji britkega
terpljenja in grenke smerti Jezusa Kri¬
stusa, Sinu tvojega, Gospoda našega.
Amen,

Molitev v dan obletnice.

Milostljivo, o Gospod! se ozri na
naše mile prošnje za duše tvojih služab¬
nikov in služabnic, kterih obletnico danes
obhajamo, in za ktere presveto daritev
danes tebi v čast darujemo; prosimo te,
vzemi jih v družbo svojih svetnikov. P°
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev na vseh vernih duš dan.

Nebeški Oče! na tvojo milost kličem 5
ter te ponižno prosim za uboge duše v
vicah. Verovale so v tebe, o Gospod.

607

tukaj na zemlji, živele so po tvojih zapo¬
vedih, in umerle so v tvoji gnadi. Se ve,
da so tudi včasih zgrešile tvoje pota, in
če so tudi vstale iz svojega padca, ven-
der tvoji pravici za svoje pregrehe še
niso zadostile. In zato zdaj terpijo ne¬
izrečene muke. Preljubeznjivi Zveličar,
usmili se jih! Sej si jih ti odrešil, sej si
jim že v tem življenji toliko milost, toliko
gnad skazal; ti si jih milostno iskal, ka¬
dar so zašle, kolikrat si jim že odpustil;
o tudi zdaj jim še odpusti! Lej, kako
zdaj sovražijo in zaničujejo svoj greh;
lej, kako hrepenijo po tebi, kako zdihu¬
jejo po tebi, kako vzdigujejo svoje roke,
da bi objele tebe, svojega Zveličarja,
svojega Boga! Oh, nikar še dalje ne od¬
lašaj jih k sebi vzeti v sveti raj!

Te zares uboge duše si same nič
ne morejo pomagati; zakaj za nje je pre¬
tekel dan in nastopila je noč, v kteri ni
•noč nič več delati. Zato povzdignem
svoje ponižne prošnje ter kličem na obil¬
nost tvojega usmiljenja. O nebeški Oče!
bodi jim milostljiv! V zadostenje, kar so
®e dolžne tvoji pravici, ti darujem terplje—
”J e  in smert tvojega ljubeznjivega Sina,
In vse, karkoli je on storil za naše zve-

608

ličanje. Zavoljo tega neskončnega za-
služenja, o predobrotljivi Oče! bodi jim
milostljiv in usmili se jih! Stori konec
njih terpljenju, razveži vezi, s kterimi so
uklenjene, odpri vrata njih ječe in pelji
jih v družbo svojih izvoljenih, da te celo
večnost slavijo in hvalijo. Amen.

Molitev k sv. peterim ranam našega Zveli¬
čarja za uboge duše v vicah.

Pred misijonskim križem.

Jezus Kristus, ki si za nas na sve¬
tem križu umeri, na kolenih kleče te pro¬
sim za odpušenje vseh svojih pregreh;
serčno jih obžalujem, ter terdno obljubim,
se poboljšati in vsega se skerbno ogibati,
karkoli bi te še kedaj razžaliti utegnilo. V
tvoje svete rane, o križani Zveličar! pri¬
bežim, ter te prosim, poterdi me v mojem
sklepu, in stori me deležnega zasluženja
svojega britkega terpljenja. S tem terdnim
sklepom v svojem sercu želim tudi mo¬
liti za duše pokojnih; prosim tedaj po za-
služenji tvojih svetih ran in tvoje prelite
sv. Kervi za rešenje ubogih duš v vicah.

1. Jezus Kristus, ki si za nas na
križi umeri! zavoljo svete rane na tvojj
desni  roki, se usmili ubozih duš v vicah-

O moj Odrešenik, moj Bog in Zve¬
ličar! molim te na kolenih in kušnem v
duhu sveto rano na tvoji desni  roki. Za¬
voljo te preblažene rane te prosim za od-
pušenje vseh svojih grehov. Tudi te pro¬
sim zavoljo bolečine, ki si jo ti, o Je¬
zus! terpel ob pribijanji na križ v tej sv.
rani na desni roki, in zavoljo svete Kervi,
ktera je tekla iz te rane, usmili se duš v
vicah; odpusti jim dolgove in pelji jih v
večno zveličanje. Zlasti te prosim zdaj
za to dušo . . .

Oče naš. Češena si Marija.

2.  Jezus Kristus, ki si za nas na
križi umeri! zavoljo svete rane na tvoji
levi  roki, se usmili uhozih duš v vicah!

O moj Jezus! svoje oči povzdignem
k tebi na križ, ker te ponižno molim svo¬
jega Zveličarja. V duhu kušnem sveto
rano na tvoji levi  roki, ter te prosim
zavoljo bolečine, ktero si terpel ob pribi¬
janji na križ v tej sv. rani, in zavoljo
svete Kervi, ktera je tekla iz te rane,
reši terpeče duše iz vic, in dodeli jim
večni mir in pokoj. Zlasti te prosim za
to dušo . . .

Oče naš. češena si Marija.

Mi*, *p*min.

39

3. Jezus Kristus, ki si za nas na
križi umeri! zavoljo svete rane na tvoji
desni  nogi, se usmili ubogih duš v vicah!

O moj Jezus, Sin večnega Boga! v
tvojim terpljenji na križi te molim in kaš¬
nem v duhu sveto rano na tvoji desni
nogi. Zavoljo velike bolečine, ktero si
terpel ob pribijanji na križ v tej sv. rani,
in zavoljo sv. Kervi, ktera je tekla iz te
rane, te prosim, očisti duše v vicah vseh
madežev in kmalo razveseli jih z gledanjem
svojega Božjega obličja. Zlasti te pro¬
sim za to dušo . . .

Oče naš. Češena si Marija.

4. Jezus Kristus, ki si za nas na
križi umeri! zavoljo svete rane na tvoji
levi  nogi, se 'usmili ubozih duš v vicah!

O moj Jezus, na rokah in nogah
preboden! grozovito za nas grešnike na
križi umorjen! v duhu kušnem sveto rano
na tvoji levi  nogi, in zavoljo bolečine,
ktero si terpel ob pribijanji na križ v tej
sv. rani, in zavoljo Kervi, ki je tekla iz
te sv. rane, te prosim, reši duše iz vic
in vzemi jih k sebi v nebesa. Zlasti te
prosim za to dušo . . .

Oče naš. Češena si Marija.

611

5. Jezus Kristus, ki si za nas na
križi umeri! zavoljo svete rane tvoje
strani,  se usmili ubozih duš v vicah!

Predobrotljivi Jezus, naš Srednik pri
Bogu! Tvoji ljubezni ni bilo zadosti, da
si za nas grešnike na križi grozovito
umeri, temuč še po svoji sinerti si hotel
zadnjo kapljo svoje sv. Kervi preliti za
nas. O ljubeznjivi Jezus! zavoljo tvoje
smerti, zavoljo prelite sv. Kervi, zavoljo
tvojih sv. peterih ran, te prosim za odre¬
šenje ubozih duš iz vic. Zlasti te pro¬
sim za to dušo . . .

Naj gredo te stiskane duše skozi
tvojo sv. prebodeno stran k tebi v večno
življenje, kjer naj za ine prosijo, da tudi
jaz kdaj pridem v večno zveličanje, in da
bomo zedinjeni, tebe, Očeta in sv. Duha
ljubili, častili in molili na vekomaj. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

Gospod, daj dušam vseh vernih mert-
vih večni mir in pokoj. Amen.

Molitev k peterim prelivanjem Jezusove
Kervi, za duše v vicah.

Pred misijonskim križem.

1. O Jezus, naš Gospod in Bog!

39*

612

'A

zavoljo predrage Kervi, ktero si na večer
pred svojo smertjo na Oljski gori potil,
te prosim, reši iz terpljenja očiševanja
L duše vseh umerlih vernih ; posebno te pro-
I sim za tisto dušo, za ktero se naj manj
moli na tej zemlji. Vzemi jo v kraljestvo
svoje slave, da te časti in hvali in po¬
veličuje na vekomaj. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija.

2 .  O Jezus, naš varh in naše zve¬
ličanje ! zavoljo predrage Kervi, ktero si
prelil pri svojim grozovitem bičanji, te
prosim, reši iz terpljenja očiševanja duše
vseh umerlih vernih; posebno te prosim
za tisto dušo, ki je naj bližej svojega re-
šenja. Vzemi jo v kraljestvo svoje slave,
da te časti in hvali in poveličuje na ve¬
komaj. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

3. O Jezus, naš Odrešenik in Zve¬
ličar! zavoljo predrage Kervi, ktero si
prelil, ko si bil s ternjem kronanj te
prosim, reši iz terpljenja očiševanja duše
vseh umerlih vernih; posebno te prosim
za tisto dušo, ki je naj dalje terpeti ob¬
sojena. Vzemi jo v kraljestvo svoje slave,

613

da te časti in hvali in poveličuje na ve¬
komaj, Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

4. O Jezus, ti veselje našega serc^!
zavoljo predrage Kervi, ktero si prelil pri
svojem grozovitem križanji, te prosim,
reši iz terpljenja očiševanja duše vseh
umerlih vernih; posebno te prosim za tisto
dušo, ki si je tu na zemlji naj več pri¬
služila. Vzemi jo v kraljestvo svoje slave,
da te časti in hvali in poveličuje na ve¬
komaj. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

5. O Jezus, ti naš edini Srednik
in Besednik pri nebeškem Očetu! zavoljo
predrage Kervi, ktera je tekla iz tvoje
preblažene strani in iz tvojega ljubeznji-
vega serca, te prosim, reši iz terpljenja
očiševanja duše vseh umerlih vernih; po- i
sebno te prosim za tisto dušo, ktera je
bila naj bolj vdana tvoji deviški materi, j
Vzemi jo v kraljestvo svoje slave, da te
časti in hvali in poveličuje na vekomaj.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

614

XIX. Misijonske pesmi.

X.

Sveti misijon,
l.

Srečni in zlati čas svetfga mis'jona,

O da smo včakali tudi ga mi!

Milosti svoje znad večnega trona
Svojim otrokom zdaj Oče deli.

Duša keršanska, o zdaj se potrudi,
ZvoIjen’ga časa nikar ne zamudi.

3 .

Ljudstvo, oj ljudstvo izdrami se ’z spanja,
Dnevi zveličanja zdaj so za te,

Zdaj je čas tvojega obiskovanja!

O da b' spoznalo, kaj v srečo ti gre!
Tak še zdaj usmiljeni Jezus zdihuje,
Kadar na sveti misijon pogleduje.

3 .

Pridite torej vi starši  keršanski,

Tukaj si zlajšali bote seroej
Težke dolžnosti in križi vsakdanjski
Stiskajo vas, in otroci skerbe,

Kaj bi storili, kako bi ravnali,

V svetem mis’jonu to bote spoznali.

4 .

Vi gospodarji in ve gospodinje!
Ojstra na sodbi bo tudi za vas;

Beri obernite sem svoje stopinje,

Hitro poteče ta zvoljeni čas.

Kako skerbite, kak’ modro hišujte,

Sebe in svoje zveličat’ — tu čujte!

6 .

Pridi keršanska mladina  ti tudi,
Sini in hčere in posli  vi vsi;

V zanjke dobit’ vas 6vet spačen’ sc trudi
Bodite serčni, da vas ne vlovi;

Oh, poslušajte glas svet’ga misijona:
Vojska je kratka, pa večna je krona.

6 .

Teci k mis’jonu zagrešena duša,
Gnade studenci zdaj tukaj teko;
Tukaj zastarani greh se odpuša,
Glej spovednico, poklekni pred njo.
Rane skeleče se tukaj celijo,
Žalostne serca se tu ohladijo.

Oh, ne zamudi keršanska dušica,

It  Bogom se spraviti; dans je tvoj čas
Dans se vtolažit’ da Božja pravica,
Jutri je lahko že sodba za nas.

Danes je lahko še vse pridobljeno,

Jutri prepozno in vse zamujeno.

8 .

Glej, jas sem blizo, sam Jezus nam kliče
Kdor mene iše dans, našel me bo!

Kdor se pa danes od mene porniče,

Bode me iskal, pa našel težko.

Torej Gospoda zdaj zvesto išimo,
Svet’ga nuVjona kar ne zamudimo.

616

9 .

Kar pa obetamo, zvesto deržimo,

Gola obljuba, sej nič ne velja;
Dsmiljen’ga Boga goreče prosimo,

Da stanovitnosti milost nam da.

Oh, naj spominja in vselej nas viža
Posihmal znamnje mis’jonskega križa!

Živali spe in cvetje trat,
Mis’jonski zvon z visoke line
Doni le tužno še enkrat;

O moli, moli, kliče zvon;

Daj dušam blagor svet' mis’jon!

Kot skcrben oče oznanuje

MiVjonski zvon nebeški mir;
Po tergu, po vaseh se čuje.

In v vsako hišo najde tir.

O zvoni, zvoni, blagi zvon,
Hudobne zbudi svet mis’jon!

Po krivih potih grešnik raja, '

In v sladnosti zapravlja dan.
Med dobrovoljcev svet zahaja,

V nesramno djanje zakopan.
Tud’ njega glasno kliče zvon
Na pot pokore, svet’ mis’jon !

Slomšek.

II.

Misijonski zvon.

1.

Že krije tiha noč doline,

3 .

617

4 .

Glej, stari grešnik, oče sivi!

In ve posvetne matere!

Za vas, otroci ljubeznjivi
Stegujejo k Bogu roke.

Oj zvoni, zvoni, blažen zvon!

Daj staršem milost svet’ mis’jon!

5 .

O čujte vi, zgubljeni sini;

Poslušaj razuzdana hči!

Za vas le oče v bolečini
In mati v solzah se topi.

O kliči, vpij na serca, zvon!

Da jih poboljša svet’ mis’jon.

6 .

Bogu darujmo serce svoje,

Dokler nas kliče zvona glas;

Kdar sodbe strašna tromba poje,

Ne bo več milosti za nas.

Takrat ne bo več zvon zapel,
Mis’jon slovo za vselej vzel.

Virk.

jn.

Misijonski križ,

t.

Kraljevo znamnje — križ stoji,
Bandero glej vihrati t
In s križa Jezus nas uči
Za dušo se vojsk’vati.

O sveti križ, življenja luč!
O sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,

Zvestobo obljubimo.

O križ, izvoljeno drevo,

Z rešnjo Kervjo polito,
Nosilo Jezusa telo,

Oh, bodi nam častito!

0 sveti križ, i. t. d.

3 .

Raz v svet’ga križa Božji Sin
Čez zvoljen svet kraljuje;
Svetf križ, terpljenja lep spomin,
Nam milost oznanuje.

0 sveti križ, i, t. d.

4 .

Raz križa Jezus vabi nas,
Zvesto za njim hoditi,
Svoj križ zadeti vsaki čas
In ga za njim nositi.

O sveti križ, i. t. d.

5 .

Svet’ križ bandero nase je
Premagati skušnjave,
Odverniti sovražnike,
Prenesti vse težave.

0 sveti križ, i. t. d.

6 .

O križ, na smertni postelji
Prijatel naš edini!

Na grobu pot nam kažeš ti
K nebeški domovini.

O sveti križ, i. t. d.

n.

O križ, ti znamnje usmiljenja
Spokornim tol’ko milo!
Prihod sodnika ojstriga
Nam bodeš oznanilo.

O sveti križ, i. t. d.

8 .

O sveti križ, ti boš spomin
Nam svetega miVjona:

Spominjaj nas, kar Božji Sin
Uči nas s svoj’ga trona:

Molite ino čojte vsi,

Ostanite vselej zvesti mi,

In vam gotova krona
Bo svetega mis’jona.

Slami ek.

IV

Izročilo Marii, naši Materi.

(V slovo afrikanbkim misijonarjem leta 18540

1.

O Marija, naša Mati !

Čez valove, od nevihte gnane,

Tje v dežele, potnikom neznane,

V td zaupajoči gremo.

O Marija, varuj nas!

O Marija, vodi nas 1
Po pravi poti v sveti raj!

2 .

O Marija, naša Mati 1
Če nesreča nam bo kon’c kazala,

620

t

!

E

I.


Up naš pobijala terda skala,
Takrat Mati nam se skaži I
O Marija, varuj nas! i. t, d.

3 .

O Marija, naša Mati!

Kadar bomo v hudi sili,

K tebi se, Marija! obernili,

S svojim plajšem nas zakrivaj !
O Marija, varuj nas! i. t. d.

4 .

O Marija, naša Mati!

Kakor veš in znaš, nas varno vodi,
Skerbna, mila Mati, z nami hodi!
Spremljaj nas do kon’c življenja!

O Marija, varuj nas!

KAZALO.

Stran,

.. «3

A.

Kratek zapopadek misijonskih pridig.

I. Del.

Resnobne besede vsakemu grešnika.

1. Namen človekov ..13

2. Vrednost časa .18

3. Gnada Božja.21

4. Smertni greh.25

5. Odpustljivi greli.29

6. Pokora.33

7. Majhno število izvoljenih.39

8. Smert.  45

9. Sodba.49

10. Pekel .53

11. Usmiljenje Božje.59

12. Bogokletstvo.01

13. Nevošljivost.04

14. Nečistost ... . 68

Stran,

15. Nezmernost.70

16. Krivica.73

17. Pohujšanje.77

18. Laž.81

19. Obrekovanje.84

20. Sovraštvo.87

II. Del.

Dolžnosti raznih stanov.

1. Dolžnosti faranov do svojih duš¬

nih  pastirjev.91

2. Dolžnosti zakonskih.93

a. Dolžnosti, ktere imajo zakonski med seboj 93

b. Posebne dolžnosti moževe.95

c. Posebne dolžnosti ženine.96

3. Dolžnosti staršev .96

a. Splošne dolžnosti.96

b. Posebne dolžnosti hišnega očeta . . .100

1. Kaj je sam sebi dolžan.100

2. Kako zamore hišni oče v svoji hiši

vse dobro pospešiti ?.100

3. Kako zamore hišni oče v svoji hiši

vse hudo zatirati?.102

4. Kakošne dolžnosti ima hišni oče do

svojih poslov ?.102

5. Kako se mora hišni oče proti sosedom

obnašati ?.103

c. Posebne dolžnosti hišne matere . . . 103

4. Dolžnosti otrok do svojih staršev 105

5. Dolžnostiposlov.108

6. Nauki in opomini za m 1 a d e n o e in

de kliče.. 110

Stran.

1. Varuj se gizdave obleke.110

S. Bodi previden v pogledih, v govorjenji in

v obnašanji.Ul

3. Volitev posebnega stanu .112

lil. Bel.

Nauki od zakramenta sv. pokore in sv.
r e š n j e g a Telesa.

I. Od zakramenta sv. pokore .117

I. Izpraševanje vesti.120

II. Kes ali obžalovanje.123

III. Terdni sklep.127

IV. Spoved in odveza mašnikova.130

V. Zadostovanje.137

t. Dolga ali vesoljna spoved.141

3. Odpustki.146

II. Od svetega Obhajila .149

III. Nevredno Obhajilo.154

IV. Povernitev v stare grehe.159

V. Stanovitnost.161

IV. Bel,

Napeljevanje k pobožnemu življenju.

I. Pripomočki v Božji gnadi stanoviten

ostati .  162

1. Keršanski dnevni red .162

2. Beg pred pregrešno priložnostjo . . . .168

3. Ustna molitev.170

4. Premišljevanje.173

5. Poslušanje besede Božje.175

Stran«

6. Sveta maša.183

7. Obnašanje v pričujočnosti Božji ....  183

8. Večkratna prejema sv. zakramentov . . . 185

9. Obiskovanje presvetega rešnjega Telesa . 186

10. Branje pobožnih bukev.188

II. Potrebne čednosti duši, ki hoče popol¬

noma biti.

1. Ponižnost .190

3. Zatajevanje..** . . 191

3. Poterpežljivost.  193

4. Zaničevanje tega sveta.195

5. Ljubezen do Boga.197

6. Vdanost v voljo Božjo.200

7. Dobri namen .203

8. Ljubezen do bližnjega.205

9 .  Vojskuj se zoper male grehe, zlasti zoper

svoj navadni greh.209

10. Češenje Matere Božje .210

11. Nebesa, večno plačilo pobožnem u življenju . 211

B.

Nauki in molitve za bogoljubne duše,

ki hočejo zveličane biti.

Kakošna mora biti molitev?.218

I. Jutranje molitve.

* Nauk zastran jutranje molitve.222

Jutranje molitve.223

Molitev. • 223

f  Stran*

Zahvala.224

Sklep.224

Kadar se oblačiš.225

Kadar se pokropiš z blagoslovljeno vodo . . 225

Dobri namen.225

Izročilo Materi Božji.22S

K angel ju varhu.227

K svojemu patronu.227

Sklep.228

H. Nauki ud molitve eez dan.

Angeljevo češenje.228

Molitev eerkvena.229

Molitev sv. Jederti.230

Božje čednosti.230

Dobri nanien .233

Molitev papeža Klemena XI.234

Zdihljeji med delom.237

Po delu.238

Kadar ura bije.238

Nauk ..239

V dvomih .221

V terpljenji.241

V skušnjavah ..241

V britkosti in težavi.242

V zaničevanji.242

Pobožne misli čez dan.243

Kadar v cerkev greš.243

Molitev pri jedi. 244-

Molitev pred jedjo.244

Molitev po jedi.245

Mis. spemin, 40 J

III. Večerne molitve.

Stran,

Nauk od večernih opravil.246

Večerne molitve .24T

Zahvala . . .'.248

Molitev k sv. Duhu.248

Kes ali obžalovanje.250

Sklep.251

Izročenje Materi Božji in svetnikom ....  252

tlerkvena molitev.253

Molitev za žive in mertve.254

IV. Mašne molitve.

Pome n mašnikovih oblačil.255

I. Sveta maša. Ob nedeljah in zapovedanih

praznikih.257

II. Sveta maša. Terpljenje in smert Jezusa Kri¬
stusa .293

III. Sv. maša. Plaznik čistega spočetja Ma¬
rije Device.314

IV. Sv. maša. Za uboge duše v vicah . . , 321

V. Poslušanje Božje besede.

Molitev pred pridigo.341

Molitev po pridigi.342

VI. Spoved.

1. Pred spovedjo.343

Prošnja za pomoč Božjo.343

Natančno izpraševanje svoje vesti . . . 345

Molitev po izpraševanji svoje vesti . . . 354

Molitve pred spovedjo.356

2 .

Molitve po spovedi .
Sedmeri psalmi pokore

361

369

VII. Sveto obhajilo.

1. Pred sv. Obhajilom. Božje čednosti . . 379

Molitev sv. Ambroža.383

Molitev sv. Tomaža Akvina. 385 J

Ravno pred sv. Obhajilom. 387 j

2. Po sv. Obhajilu. 388 j

3. Duhovno Obhajilo.400

4. Ponovljenje kerstne obljube.401 j

VIII. Molitve za odpustke.

Molitev papeža Pija VII.405

Splošna molitev za odpustke.406

Nektcre molitve in dobre dela, s kterimi se lahko
odpustki zadobijo.411

IX. Večerne pobožnosti.

1. Večernice ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih .416

2. Ob praznikih presvete Device Marije . . 423

Predpevi k preblaženi Devici Marii . . 425

X. Pobožnosti k presveti Trojici.

Molitev in zahvala .429

Ljubezen.430

Vdanost.431

Prošnja za Božji blagoslov.43 1

XI. Pobožnost k Bogu Očetu.

Stran.

Prošnja.. 433

Molitev k Bogu Očetu.. 433

Zahvalne molitve za dar prave vere .... 434

Zahvalna pesem sv Ambroža in sv. Avguština 435

XII. Pobožnost k Bo^u Sinu.

1. Obiskovanje sv. rešnjega Telesa . . . 437

Litanije v čast sv. rešnjemu Telesu . . 443

3. Češenje Jezusovega presvetega serca . . 448

Nauk od pobožnosti k Jezusovemu presve¬
temu sercu.448

Darovanje Jezusovemu sercu.449

Prošnja k Jezusovemu sercu.449

Pobožno pozdravljenje presv. Jezusovega

serca.450

Prošnja za odpušenje krivic storjenih presv.

Jezusovemu sercu.451

Litanije v čast presv. Jezusovemu sercu . 453

3. Češenje Jezusovega presvetega imena . . 458

Molitev k presv. Jezusovemu imenu . . 458

Litanije v čast Jezusovemu imenu . . . 460

4. Češenje Jezusove predrage Kervi . . 464

Nauk .464

Molitev k predragi Kervi Jezusa Kristusa 466

5. Molitve in počešenja križanega Jezusa . 468

Počešenje Jezusovih peterih ran . . . 468

Molitev k terpečemu Jezusu.471

Litanije v čast križanemu Jezusu . . . 473

Sv. križev pot.. 475

6 .

Stran«

XIII. Pobožnost k Bogu svetemu Duhu.

Sedem prošnja za sedmere darove sv. Duha . 495

XIV, Premišljevanje Očenaša na vse dni

v tednu v oziru na sedmere besede 1

Kristusove na križi.497

XV, Pobožnost k svetnikom.

Nauk od češenja svetnikov .......  508

A. Pobožnost k deviški Materi Božji

Marii .. 509

1. Počešenje Jezusove deviške Matere . . . 509

Pozdravljenje preblažene Device Marije . 509
Vsakdanje izrocenje v Mariino varstvo . 511

3. Počešenje presv. in neomadežanega Mariinega

serca .  513

Molitev k presv. Mariinemu sercu . . . 515

Molitev k neomadežanemu Mariinemu sercu 516

Molitev sv. Bernarda .   518

Zdihljeji k Mariinemu sercu.518

3. Sv. Roženkranc ..519

4. Počešenje sv. škapulirja .   533

Molitev k Materi Božji sv. škapulirja . . 534

Lavretanske litanije.535

B. Pobožnosti k angeljem in svetnikom  531

Litanije k sv. angeljem.531

Molitev k angelju varhu .  533

„ „  svojemu patronu .534

„ „ sv. Janezu Kerstniku ....  535

„ „ Jožefu .  535

Stran,

Molitev k sv. apostelj notna Petru in Pavlu . 536

„ „  Frančišku .537

„ „  Antonu Padovanskemu . . . 538

v n  Ignaciju..539

„ „ Frančišku Ksaverju ....  539

„ „ Alojziju.540

Litanije v čast sv. Alojziju .541

Molitev k sv. Janezu Neporaučanu . . . 544

„ „ Nikolaju.544

„ „  Karolu Boromeju.544

Molitev k sv. 14 pomočnikom.545

„ „ materi Ani.546

„ „ Marii Magdaleni.546

„ „ Barbari.547

_ ,, Katarini.548

JI »7

„ „ Terezii.548

„ „  Elizabeti.549

Litanije vseh svetnikov.550

1. Molitev k sv. rešnjomu Telesu ....  555

2. Za odvernjenje vseh nadlog in nevarnost . 556

3. Molitve ob procesijah.558

Stran,

XVII. XauRi in molitve za bolnike.

Nauk . . '.

Od obiskovanja in oskerbovanja bolnikov
Nauk umirajočim.. .

Molitve n bolne in umirajoče

Prošnja za vdanost v voljo Božjo . .

Slovesno zaterdovanje za smertno uro .
Prošnja do Marije za pomoč ob smertni uri
Prošnja do sv. Jožefa za srečno smert

Zdihljeji bolnega kristjana.

Molitev pred deljenjem sv. poslednjega olja
„ po deljenji sv. poslednjega olja

za srečno zadnjo uro

Tolaživne besede bolniku.

Zadnje besede našega Zveličarja na križu
Kadar umirajočemu prigovarjaš . . .

Kadar umirajočemu svečo podaš . . .
Kadar umirajočemu britko martro podaš
Kadar ga z blagoslovljeno vodo pokropiš

, 571
. 573
, 575

. 576
. 578
. 580
581
583
, 584
585

585

586

587

590

591

591

592

XVIII. Pobožnosti za mertve.

Nauk od vic .593

Velikoserčna ljubezen do ubogih duš v vicah . 595

Černe maše zaduše v vicah.600

Litanije za mertve.601

Molitev za ranjke starše.605

za ranjke brate, sestre in znanee . . 605

za tiste duše, klerih trupla na pokopa-

Iišu počivajo.606

„ v dan obletnice.606

Stran.

Molitev na vseh vernih duš dan.606

„ k sv. peterim ranam našega Zveličarja

za uboge duše v vicah.608

Molitev k peterim prelivanjem Jezusove Kervi

za duše v vicah.611

XIX. Misijonske pesmi.

Sv. misijon.614

Misijonski zvon.616

Misijonski križ.617

Izročilo Marii, naši Materi.619