Posamezna Številka stane 2 kroni. Naročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta 18 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inseraü ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem Inseriranju primeren popust, lipravništvo «prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon inierurban štev. 113. NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO UUSSTV0 Poštnina v državi SHS pavšalirana, „Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. • Z uredništvom $e more govoriti vsak dan samo od 11. de 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo, Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban štev. 113. 14. štev. Mavlbop, dne 3. februarja 1929, Letnik XI¥. Kritika naše trgovske politike. Iz govora poslanca K. Škulja, /Jugoslovanski klub}: Ut imamo danes pred seboj nekak provizoričen dogovor o ureditvi vzajemnega trgovskega prometa med avstrijsko republiko m našo kraljevino. Pri nas ni bilo tiste solidne, tiste zdra ve trgovske politike, ki bi bila potrebna zlasti v sedanjih težkih časih. Ba’ ti ss je, da tudi v bodoče ostanemo pri- tem, saj vidimo, da nam vlada da nies predlaga v odobrenje trgovski do govor, ki je bil od leta 1&20 pa do da’ nes nekak provizorium in hoče ostati Jud: še za naprej provizorium,. Zakaj ni vlada tekom dveh let uvidela, da je treba naši državi, kar se tiče razmerja z Nemško Avstrijo, vsekako malo bolj točne, malo bolj precizirane trgov ske pogodbe, kakor je . u ta provizorium, ki urejuje samo trgovski promet med obema državama to je med avstrijsko republiko in našo državo. Druge države, kakor sem rekel, se hitijo vezati na vse strani z raznimi trgovskimi pogodbami. Mi pa imamo tukaj samo provizorium ki naj u-reja trgovinski promet med obema državama. Bo mojem mnenju nas mora v večji meri zanimati avstrijska republika y gospodarskem oziru. Ako pogledamo našo trgovsko bilanco, vidimo, da stoji, kar se tiče eksporta naše države, Avstrija na prvem mestu, ker participira na 'celem eksportu naše 'države z 42%. Kar se tiče uvoza, stoji NemäJka Avstrija na drugem) mestu in participira z 21 %, Četudi bi morda kdo trdil, da je Nemška Avstrija sa, mo neKaka posredovalka med Nemčijo oziroma Cehofdovaško republiko ijn med nami, moramo vendar priznati, da imamo z Nemško Avstrijo veliko gospodarskih interesov skupno. Zalo je samo kritizirati* da nam naše trgovsko ministrstvo ni predložilo res boljše, bolj izdelane* bolj podrobno determinirane trgovske pogodbe, kakor je ravno ta provizorium tr govskega prometa.! Vlada bi lahko uvidela, da tudi to, kar imamo sedaj pred seboj, da ste odobri, daleko, daleko ni zadostovalo tistim potrebam, ki se vsak dan kažejo med nami in Nemško Avstrijo. Člen 2. te pogodbe oziroma tega dogovora ugotavlja medsebojno (med nami in med avstrijsko republiko), kar se tiče potnih dovoljenj,. Ravno to dni je bil v Gradcu sestanek zastopnikov več držav, ki so se dogovoriti, da bodo, kar se tiče potnih dovoljenj, to in ono ublažili, in opustili. Listi so poročali, da je bil tudi zastopnik naiše države na tem sestanku, vendar pa pravijo, da zastopnik naše države ni pristopil tomu sklepu. Zato vprašam gospoda ministra trgovine, kaj je s tem? Ali smo mi pristopili dotičnomu sklepu ali ne. Znano je, da ravno mi, kar se tiče potnih dovoljenj, preostro nastopamo, da smo znani zunaj države kot da hočemo nekako obsovražiti potovanje po naši državi. Zato bflj bilo nujno potrebno, da se člen 2. kolikor toliko izpremeni, da se akomodira tistemu postopanju in sklepom, ki so jih podvzde ostale države. Mi na Slovenskem, zlasti v obmejnih krajih imamo, kar se tiče teh določil, zelo žal ostine ^ težke izkušnje. Zlasti obmejni kraji na Štajerskem trpijo gospodarsko v lem oziru zelo veliko, Nemška Avstrija je ravno vsled tega, ker se ta točka dosedaj ni držala, ukinila železniški promet na progi Maribor—Spilje—Ljutomer. Obenem s tem tranzitom je bf.l dogovorjen tudi takozvani dvoposestniški sistem med nami in državljani nemško-avstrijske republike onstran državne meje na Štajerskem. .Ta dvoposestniš’ ki sistem je ustvaril silno težko stanje in naše državljane ob meji spravil y zelo težak položaj. Zato bi bilo nuj- no potrebno, da se na novo revidira vse, Kar se tiče dogovora dvopošest-niškega sistema med’ nami in avstrijsko, republiko na Štajerskem, Priznati moramo, da ta dogovor glede trgovskega prometa za avstrijsko republiko daje kolikor toliko ugod-; posti trgovskim in industrijskim krogom. Ce država jemlje v zaščito trgovino in industrijo, je to popolnoma prav in proti temu pač nihče ne more imeti ničesar. Na vsak način je pa potrebno, da država vpošteva tudi malega človeka, obrtnika, zlasti onega, ki se peča z domačo obrtjo. V členu 6, fcl: opozoril na izraz: „izvanredne prilike“. Tukaj se daje vladi možnost, da lahko ukine dogovor glede dovoza in leventuelno udi izvoza. Menil se zdi ta določba nevarna zaradi tega, ker je premalo determinirano, kdaj so dane tiste izvanred no prilike. Vemo, da lahko nastopijo v državi prilike, da bo država nujno prisiljena ustaviti dovoz ali izvoz, ki je bil dovoljen pri dogovoru. Vendar je pa to preširok izraz, ker se daje prostost raznim zlorabam in zloupojlrebam, — Lahko se zgodi to, da bi to ne ugajalo z ozirom na trgovske ali industrij ske kroge, ki bodo naenkrat imel dovolj blaga, dovolj zaloge. V tistem trenutku se lahko zgodi,, da ukine u-voz, samo radi tega, da se omogoči (prodaja tega blaga tem trgovskim in industrijskim krogom. V tem oziru i-marno mi dosedaj v naši državi jako žalostne izkušnje in zato se tudi bojimo, da se bo ravno vsled tega pne širokega pojma lahko pripetilo, da se bo dala prostost tem zlorabam in zloupotrebam v veliko škodo našega Jfudsfr.a. Rekel sem poprej, da se dani dogovor kolikor toliko jemlje v zaščito in Austrijske 'In trgovske kroge. Vprašal bi pa, zakaj se ni vzelo v zaščito našega obrtnika, našega kmetovalca? V Avstriji se izdeljuje marsikaj, kar mi nujno potrebujemo. Naši kmetovatoii potrebujejo živinsko sol, potrebujejo u-ntotna gnojila. Vemo, da je vse to dogovor glede trgovskega prometa, To. da, gospodje, mi čuhmo potrebo, da se napravi širša trgovska pogodba in ne samo prometna pogodba, ki bo res tudi nam dejansko v gospodarskem o-ziru koristila ne samo s prometom, ampak tudi z importom potrebnih stva ri. Koliko imamo tam raznih (potrebščin za našega kmeta? Kako težko je n. pr. danes kmetovalcu nabaviti si razno orodje. Res je, da imamo nekoliko ugodnosfji kar se tiče carine, toda. potom pogodbe bi se dalo še marsikaj več doseči. Saj vidimo, da znaša naš eksport v Nemško Avstrijo 42 odstotkov, med tem, ko znaša import samo 21%. Ce damo bonitete avstrijski republiki, moramo zahtevati za kompenzacijo ravno tako bonitete, ki odgovarjajo ne samo gotovim krogom industrije in trgovine, ampak tudi našemu malemu človeku* obrtniku, de’ lavcu in našemu kmetu. Ce trdim, da smo v stanu danes, četudi politične in gospodarske razmere še niso utrjene tako kot bi bilo potrebno, to pogodbo razširiti in dobiti še marsikaj dobrega za našo državo, nai mi bo potem dovoljeno omeniti še eno zadevo. V naši državi imamo monopol za tisto življensko potrebščino, ki je neobhodno potrebna še tako preprostemu, še tako malemu človeku, to je sol. Naša monopolna uprava dobiva sedaj sol iz Francoske in kakor se poroča z druge strani tudi iz Alžirije. Ta sol pride, če vzamemo vttsoke prevozne stroške itd., k nam silno drar ga. Koliko boljše bi bilo, da bi se nabavljala ta živliensika potrebščina v Nemški Avstriji ki nam je čisto blih žu. Koliko mani bi stala vožnja, koliko cenejše bi prišlo to živilo za posameznika. Ze danes imamo priliko o-pazovati, da dobivajo naše zadruge iz Nemške. Avstrije veliko cenejše ponudbe za dobavd soli nego jim jo daje naša monopolna uprava. Gospodje, če bi se v tem oztru nekoliko reguliralo, potem bi se že pri enem kilogramu proli tiralo 3 do 4 krone. Koliko bi po tem prišlo prolta v letno bilanco na korist malega človeka ! Brez soli nobeden človek ne more živeti. Mi vidimo, dd ravno v sedanjem času silno naraščajo cene Ustim potrebščinam, ki jih rabi vsak človek, tako, da. nas mora vsakega naša bodočnost navdajati s skrbjo. Treba je, da tivdr. mi gledamo na to, da, se v trgovskem in gospodarskem oziru vežemo tudi z drugimi državami. Toda predno gremo na to pot, gospodje, mo ramo urediti svoje lastne zadeve, svoje lastno razmere doma. Aparat naše trgovine je naš saobračaj.. Koliko se jo že povdarjalo, kako so naše promet ne razmere težke in nezadostne. Kako težko nam je, če n. pr« beremo tukaj v beograjskem časoptsju,, “da pride iz Vojvodine velikokrat po 5 ali po 6 po’ polinoma onemoglih inlnapoj zmrzneijlh potnikov, ki jih morajo prenesti v bolnico,. To straši tudi druge države, kar se tiče trgovskih zvez z nami. — Zato moramo v prvi vrsti urediti domu vse, kar se tiče prometnih zvez. Bodi mi dovoljeno, da izgovorim par besed tudi o. naši carini. Priznati moramo vsi, Četudi se to od te ali dru ge strani demontira, da z našimi ca-I rinarnicami daleko* daleko nismo še ; v redu. To je tudi ena zadeva med j nami in nemško-avs t rijsko republiko, j Na Štajerskem n,, pr. se dogajajo slučaji, da morajo posestniki, ki imajo i na drugi strani državne meje svoja posestva n. pr, vinograde, plačati ca* ' ri no od svojega lastnega A na, če ho-i Sejo, da ga pripeljejo na svoj dom v naši državi. S tem se mi v zunanjem svetu obsovražujemo in odbijamo' od sebe druge države! da se bojijo stopi ti z nami v trgovske zveze, V drugem oziru pa moramo gledati ne samo da popravimo, kar je potrebno glede prometnih zvez, ampak moramo gledati da se v prometnem 0-ziru dvisnemo f:n napredujemo. Pri i tej priliki pripominjam-, da je nujno potrebno, da zlasti Slovenija dobi železniško zvezo z našim Jadranom, z I našim morjem. V Sloveniji opažamo, i kako zlasti' naše glavno mesto Ljub-kljana v trgovskem oziru naravnost propada, da bo postala res, če se raz mero ne zboljšajo, nič drugega kot dolga vas. Nujno potrebno je, da mi’ slimo na to, ko smo že po naravi tako blizu morskega pristanišča, da se tudi v prometnem oziru vežemo, Potem, bodimo uverjieni, da bodo druge države ne samo sprejele naših trgovskih zvez, ampak jih a nami naravnost iskale Dvigniti s(e moramo iz teh formali tet, gledati moramo, da pridemo ven iz teh groznih političnih !in gospodarskih domačih razmeri ker nas bo to priporočilo tudi na zunaj* Z denarjem. Vse politične stranke so že začele misliti m se oboroževati na prihodnje volitve. Gelo Samostojna že gleda pri vsem svojem izdajstvu slovenskih Tavi c in koristi v prihodnji volilni metež. Samostojni voditelji dobro vedo, kako je razpoloženje napram slabostoi ni politiki med kmetskim narodom. In znano jim je tudi, dani Samostojna pozidana ne na gospodarskem temei - .ju, ne na kulturnem, ampak, da je zrasla na peščenem fundamentu de -rnagogije in povojnega občnega neza-hovoja. Samostojni Gubci ne bodo po izpovedi blebetavega Droleniga nastopili pri 'prihodnjih volitvah z gospo -darsko kulturnim programom, ampak z orožjem, ki je edinole vredno slabo-stojnih koritarjev — z denarjem! G*. Drofenig nam razglaša, da imajo sa- mostojni zbranih nad 1 milijon volil « nega sklada, h kateremu so prav go-, tovo prispevali za samostojno izdajat" vo slovenske avtonomije vsi davkoplačevalci. Ta 1 milijonski volilni sklad bo narasel do volitev do dveh, treh in še več milijonov, S to denarno žav** bo se samostojni agitatorji tik pred volitvami ne mislijo tolikanj lotiti posestnikov; ki so videli in se uverili o sla-bostdjrem koritarstjvu, ampak vini -čarjev in kmetskodelavskih slojev, ki rabijo denar in se ga bo lahko zaslužilo brez napora z izpustom volilne kroglice v samostojno skrinjico. Samostojni zapeljivci poznajo revnejše kmetske sloje, da so omahljivi kot trstika ter podkupljivi za kozarec vina, kaj še le z denarjem. Prihodnje volilno orožje .samostojnih političnih mešetarjev bo denar — ki je sveta vladar. Denarno in podkupovalno volilno geslo Samostojne si moramo dobro zapomniti in nanj opozarjati naše bedi in pomanjkanju izpostavljene sloje po deželi. Samostojni farbarji so prodali v, Beogradu kmetske koristi in pravice * bodo tudi delavske, a kaj jim mar — samo da se zopet vrinejo za nekaj let do vladnih korit, pa če tudi potom — kupljenih glasov revnejših slojev. Naše revnejše podeželske ljudi bo treba vnaprej pripraviti na denarno slabostojno bombo, ki bi naj Samostojni v zadnjih trenutkih priborila is otela vsaj nekaj poslanskih korit, V znamenju denarja, to je politič" no geslo, vredno samo stranke, ki še danes obstoji iz samih ljudskih pijavk in političnih koritarjev. Za pravično in zakonito postopanje z rekruti. Naš Jugoslovanski klub je nasto pai vedno v narodni skupščini kakor prvi in najbolj' neustrašeno za obla-žitev militarizma. Ko se je pokazala nepo.reba .zadnje mobilizacije, so stopili naši poslanci , kot prvi do vojnega ministra in ministrskega predsednika z odločno zahtevo, da se po odstranitvi Karlove afere demobilizira in vrne ljudstvu odvzeto živino in vozila. Radi boja našega kluba za ublažitev in zmanjšanje militarizma v naši kralievini, so dobili naši slovenski fantje zaupanje do naših poslancev , ki edini kaže.o srce in smisel za od-pomoč groti nerednos'iim, ki se dogajajo v naši vojni upravi. Jugoslovanski klub je doslej podvzel kot prvi in edini vse korake, da se odstrani ali vsaj olajša položaj našega vojaštva, ki služi v južni Srbiji in ob albanski meji. Tudi komaj vpoklicani novi slovenski rekruti se obračajo v pismih do naših poslancev, naj se zavzamejo za nje baš sedaj, ko so morali v ostri zimi v vojaško službo. V imenu Jugoslovanskega kluba je stavil poslanec Sušnik na vojnega ministra sledečo interpelacijo : Slovenski rekruti, ki so morali letos za Božič k vojakom, so se vozili cel teden v nezakurjenih vagonih, taso, da so se mnogi prehladili in zboleli. Ko so prispeli na določena mesta v vojašnico, so "morali biti tri tedne vi civilni obleki, ležati na golih tleh in v, nezakurjenih sobah. V vojašnicah pa vlada velikanska nesnaga, tako da so vojaki že, polni uši- Spati morajo po dva ali celo po trije na eni postelji Obleka in obutev je nezadostna* Ker morajo biti vojaki v hudi zimi ,po ves oan na mrazu, so vsi v nevarnosti da ozebejo in zbolijo. Pritožujejo sé , da se ž njimi slabo ravna, da jih celo pretepa,o brez vzroka, da jih žali" ,0 in 'preklinjajo z najgnšimi kletvami, dalje da je hrana neprimerna in sla-i a, tako da jih je že mnogo bolnih. Ko je bil katoliški Božič, niso smeli praznovati; niti v cerkev jjh niso pustili- Take in enake pritožbe mi prihajajo iz raznih krajev Srbije, iz Mosta- STRAŽA* ra In od 40- pešpolka. Zato vprašam g. ministra: 1. Kaj lioèe ukreniti, da se bo_ s slovenskimi vojaki postopalo pravično m po zakonu? 2. Ali hoče g. minister takoj odrediti strogo preiskavo in odpraviti vse ta nedostatke? Opomba: Cenzorjem, ki čitajo samo policajdemokratska glasila, jay-liamo, da je to interpelacijo objavil „Slovenec“ št. 26. Pred zastojem našega prometa. Kadarkoli! so listi opozarjali na neznosne mizerije, v katerih! tičijo nate državne železnice, po zaslugah; nesposobnih oblasti, smo v Sloveniji z nekakim zadovoljstvom potrkali na prsa, Češ, pri nas, kjer imamo Južno železnico, (službujejo vestni slovenski železničarji, pri nas vlada vzoren red, Danes pa temu ni več tako. Danes se razkraja vse tisto, kar je še nedavno proslavljalo slovenskega železničarja: njegova požrtvovalnost, vestnost, bojaželjnost proti korupciji, predvsem pa je začela pešati njegova nezlomljiva vera v besede današnjih oblastnikjov. Dolgo časa je slovenski železničar veroval pomirljivim izjavam prometnega ministra, dolgo časa je upal, da bo vlada uvaževala njegov bedni položaj in storila vse, da vzdrži železnice, te gospodarske žiite držav nega telesa, pred lconečno katastrofo. Bilo je zastonj. Kaj je vladi za gospodarski navzdol) države!? Vsa duševna revščina sedanjega prometnega mi nistra se zrcali id njegovih besed: „E, pa mogli biste dobiti novac za o-delo i obučo, a praviltnik o kroju još nije svršen. Sve treba, da ide redov no, gospodo, inače ja ne mogu, da tražim kredita“. iTotrqj zopet tista star ra pesem: Ima vremena! Čakaj, dokler ne pogineš od gladu, poleg tega pa v ostri zimi opravljaj službo v o-glodani, poletni obleki .... Na južni železnici se je, kakor na ostalih železnicah, pojavila nepopisna nezadovoljnost Železničarji so v tipanju na izplačilo trinajstmesečne pia $8 in spričo naraščajoče draginje prir čeli gospodariti z nevarnimi predujmi Mestec za mescem so reveži globlje lezli v dolgove in pnjšlo je že tako daleč, da dobi tak trpin pri postajni blagajni vsled tolikih odbitkov tako malenkostno vsoto, da mu jedva zadostuje za najnujnejše življenske potrebščine ... In tu ni nobene razlike med nadrevidentom in pomožnim delavcem! Železničar je danes uboga para, ki se pogreza v bedi in siromaštvu in Še vedno upa, da bodo na odločilnih mestih spregledali. Ministrstvo za promet noče prizna ti nujno 'potrebnih prispevkov, Na področju južne železnice odpovedujejo redne tovorne vlake, ker manjka pri vsaki skupini vlakospremnega osobi a že po en človek, ki je vsled bolezni ali pomanjkanja omagal .... Valovi dra ginje butajo ob gospodinjstva železničarjev in večina teh izpostavljenih ljudi se s strahom in skrbjo udaja temnim razmotrivanjem. Kaj, za Boga naj stori družinski oče, ako mu izplača blagajnik po vseh odbitkih okoli 2500 K. Ta denar ne zadostuje za mesečno oskrbo četverogliave družine! Znaki razkroja so že tu: bolniška kronika beleži dan za dnevom več „maroderjev“. Štrajk m pasivna rezistenca sta nepotrebna, kajti vsled mnogoštevilnih slučajev prave in simulirane obolelosti mora priti brezpogojno do končnega zastoja južne že leznice. Najbolj idilično pa je dejstvo, da si je obratno ravnateljstvo v posebni okrožnici prav po pilatovsko umito nedolžne roke in namignilo: Delajte, v .kolikor vam dopuščajo vaše hzične zmožnosti! . . , Delaj, če moreš, Če pa ne moreš, pa pusti! In ravno v tem grmu tičj zajec! S tem je vlada po ovinkih ponovila svoje reakcijonarno mišljenje o eminentni važnost neoviranega prometa. Slika, ki jo nudi stanje naše južne železnice, je nadvse žalostna. Sedaj je napočil čas, ko bo vestni uradnik v pomanjkanju zapadel korupciji, delavec pa v skrajni sili tatvini, zločinu. Kje so tiste nevidne sile, ki uniču jejo v naši mili Sloveniji tisto, kar je bilo naš ponos: naš vzoren promet?! lEganite ste, merodajni činitelji, tako vam kliče „pretidržaven“ železničar ob 12, uri, in ne vlivajte olja v ogenj. Dovolj je desorganizaciije na državnih železnicah; ne pustite, da nam razkroji naš slovenski promet! Železničar. Poiitifni presledT KRALJEVINA SHS. P. o g o a b a (trgovinska z Nemčijo je bila v razpravi nar. skupščine dne 31. januarja. V imenu Jugoslovanskega kluba je 'podal poslanec Brodar posebno izjavo. Na to so go’ vorili zastopnik zemljoradnikovi Lazič, soc. demokratov' Divac,, narodni sooi-jaltst Brandtner in Stojan Protič* ki je krepko zavrnil napad Dtlvaca, ki je trdil, da je bila Protičeva vlada kri va, da se ni trgovinska pogodba z Nemčijo sklenila že poprej, Protič u fotavlja, da so ravno socijalini demo-ratje, ko so bili 1919-20 v. vladi, preprečili redno delo vlade in parlamenta Trgovinska pogodba se je sprejela z 158 proti 13 glasov. Tudi soc. demo-kratje so glasovali za vlado. Sejana r, o dnte s k iu p g č i n e z dne 1. februarja je bila posveča na odgovoru nTiiistrov na razna vpra šanja posameznih poslancev. Po, teh odgovorih je še le prešel parlament na volitev pododbora za proučevanje zakonskega predloga dr. Korošca o u-kinjenju zakona o zaščiti države, V odbor je bilo izvoljenih 8 članov in 8 namestnikov. Od našega kluba je v odboru dr, Gosar, S Pucljev« afero o oddaji ribolova na Ohridskem jezeru se peča ; akonodajni odbor, Prišli so z debato tako daleč» da so se začeli med seboj prepirati: ali je že zakonodajni odbor sploh kompte.fenten, da uniči ribolovne koncesije, katere je izdal Pucelj posameznim družbam (bankam), REKA Tre/fja seja reške k o n -stituante je bila zelo burna* — Predsednik Reke Zanella je zahteval od skupščine najem posojila) od Italije v znesku 350 milijonov. Nacionalistična manjšina je Zanelle v govoru ovirala. Ko se je vo^'1 pred sednik iz zbornice, je vrgel neznani zločinec proti njegovemu avtomobilu bombo, ki je predsednika neznatno ra ni!a. RUMUNIJA. Po vesteh iz Bukarešte se boij in bolj opaža grupiranje strank v ostro fronto proti Brati ainovi vladi. Neodvisni listi smatrajo to vlado za protiustavno, fer, obtožujejo tudi krono ki je dopustila tako vlado. Odpor pro ti kroni in vladi se je pokazal zlasti pri krstu princa Mihaela.) Voditelji strank in bivši ministri se raz ven Ta ke Jonescua kraljevemu vabilu, da prisostvujejo, niso Odzvali. ANGLEŠKA. K nesoglasju med Anglijo in Francijo, ki se je gibalo doslej v načelnih mejah pottdčnih naklepov in metod, so sle pridružila še, nesoglasja v orijentalskem vprašanju, Anglija no oe priznati francoskega predloga o mejah v Traciji in tudi glede Smirne bo težko prišlo do sporazuma. Lloyd George uvideva radi tega, da bo potrebno preložiti konferenco vj Genovi, Pravi, da dokler se Anglija in Francija v vsem ne strinjata, je še manj pričakovati, da bi hoteli na tej konferenci tudi Amerikanci sodelovati. ■— V Angliji so začeli tudi z razorožitvijo, to pa na ta način, da omejujejo o-brat v municijskih tovarnah fcn arzenalih in da se delavci — odpuščajo. Vse kar počenja neiskrena politika, povečuje tudi socijalno bedo. RUSIJA. Nansen.pošilja Zvezi narodov o giadujoči Rusiji grozna poročila o uživanju mrtvih trupel od strani giadujočih. Nansen; navajo konkretne slučaje., kje in kdo uživa človeško meso. Prebivalstvo nekaterih gubernij je že tako izstradano, da ne more niti vsled oslabelosti po živila, katero jej pošilja pomožna akcija. !z vladnega gospodarstva. Beograd, 31. jan, 1922. Včeraj in danes je zboroval fcnanč • ni odbor po raznih sekcijah. Važna so bila „razkritja“ o raznih panogah našega državnega gospodarstva. Carinarnice:. Dosedaj Še glavna carinarnica nima niti svojega pravilnika. Sedaj sq površno zlimaji nek pravilnik, ki pa je tako površen* da bi se najbolj nekultivirani narodi sra’ movali takega nazadnjaškega skrpucala. Med drugim je v novem pravilniku paragraf, ki določa: „Od carinikov zaplenjeno blago, katero se pri licitaciji ne more prodati po, originalni ( ? ! ?) ceni, se sme sežgati*“ Proti tej konzervativni določbi je nastal med našimi poslanci v odseku odpor, podoben viharju,; V imenu Jugoslovanskega kluba je posl, Josip Kleki stavil predlog: „,Od carinikov zaplenjeno blago, katero se pri licitacij’, ne more prodati zai nabavno ceno, se naj razdeli med uboge sloje oziroma uporabi v dobrodelne namene“ Predlog poslanca Kleklla je bil ©no glasno sprejet* Le referent glavne car rinarnice se ni mogel vživeti v misel, da bi se zaplenjeno blago ne bi smelo „sežgati“. Takih' nazorov so v dol)! sedanje dragjmje in revščtne na Balkanu l Pogranične trupe (Wranglovci, so stale našo državo v liejtu 1921 180 milijonov dinarjev (720 milijonov kron),; Kako vršijo te trup© finančno kontra lo ob državni meji* je znano, Poslanec našega kluba g. Kleki je stav® predlog, da se naj'pogranične trupe, opuste. Finančna kontrola se naj Izroči zopet domačim finančnim stra« žaru. v katerih so ljudje, ki razumejo jezik in običajne Ifudsjtva, Poleg tega pa država prihrani letno 70 milijonov! dinarjev. Do kruha pa pridejo domači sinovi, invalidi itd. Odsek je sprejel Kleklov predlog. Seveda Še pride zar deva pred plenum, ki bo končnoveljav no odločil v tej zadevi, Predvojni dolgovi Srbije znašajo 850 milijonov frankov (1 frank okoli 17—18 K). Od te svote plačujemo 7,%, obvesti. Ameriki dolguje Srbija 25 milijonov dolarjev fil dolar danes okoli 280 K), za ta dolg bi morala Srbija plačati nife manj nego 102 milijona dinarjev letnih obresti, A 'plačala že nad 3 leta ni ne ficka. Severna Amerika sedaj sili našo državo, da mora vsaj priznati ta dolg, da se obresti pripišejo h kapitalu. Tako se pogrezamo vedno globlje v dolgove. Provizije Narodni banki in sindikatu bank. Ko s© jel sklenilo najeti notranje posojilo za gradnjo potrebnih železnic (med drugimi tudi prekmurska in ljutomerska proga), se je sklenila z Narodno banko pogodba, da dobi Narodna banka 20 milijonov 'dinarjev provizije. Posojila se je podpisalo 500 milijonovl dinarjev^ Vplačalo (realiziralo) se je od te podpisane svoe 338 milijonov dinarjev, Vsa stvota se je izročila sindikatu bank, da jo izplačujejo za investicije. Sedaj pa čujte! Država mora plačali posojilodajalcem 7%, a sindikatu bank je država dala ta denar na razpolago za 3%% ! Poleg tega pa še dobi sindikat zopet 1% provizije, tako» da dobi država od sindikata samo 2%%, Ker mora država plačati 7 %, zgubi 4% % od svote 338 milijonov dinarjev. Izračunajmo in dobili bomo velikansko izgubo. Ce prištejemo Še temeljne provizije 20 milijonov dinarjev, imamo ogromno izgubo pri tem posojilu. Strokovnjak je izračunal, da stane državno blagajno notranje investicijsko! posojjilo malo računano 25%. Finančno minfistrstvo pa je poleg tega še dovolilo Sindikatu, da sme celo posojilo 500 milijonov dinarjev še lombardTati na stroške države. Tako gospodari finančni minister demokrat dr. Kumanudi. Delegacije po pokrajinah hoče Ku mainali ukiniti Dosedaj smo imeli Slovenci in Hrvati še vsaj nekoliko avtonomije v tem, da je obstojala v Ljubljani za slovenske pokrajine eks pozitura iiriančnega ministrstva, ali takozvana delegacija financ, Ravno-tako v Zagrebu. Z izgovorom „šparan ja“ hoče Kumanudi to malo avtonomije kar nam je je še ostalo, odvzeti in vse to centralizirati v Beogradu. Delegacija financ v Ljubljani sicer Slovencem ni storila bogzna kaj a v gotovih finančnih vprašanjih Je Ljubljana vendar lahko reševala to, kar bi odslej naj reševal daljni Beograd* Na ši člani odseka so se protivili ukin-fenju delegacije v Ljubljani. 480 milijonov K ali 120 milijonov dinarjev za atpanažo, nabavo in poto- vanja kralja. Minjistrski svet ja dne 20. januarja sklenil, soglasno, da se določi Nj. Včličajnsitvu kralju letna apanaža 18 milijonov dinarjev in šest. milijonov v ir an kih, Ce računamo en frank danes po 17 K, znaša cela apa' naža 120 milijonov dinarjev ali 480 milijonov kron. Tuje družbe: se bogatijo od naših naravnih zakladov, Ministrali svet je dne 29. januarja nadalje sklenil, da se izroči eksploatacija ©nega največ je ga petrolejskega vrelca v naši državi ameriškemu petrolejskemu tr»stn ^Standard Oii Company“, G višini na jemnine pa ministrski svet previdno mola. Za vsa to je v ministrskem sv* tu glasoval vodja slovenskih samostoj nežev Ivan Pucelj! Zlati ažija je f in ameni min star dvignil na 6 din.,, fi. j. za 1 zla! dinar moramo plačati 6 (papirnatih. Dolg naše država Franciji* Do sedaj je naša država; plačevala Francoskim bankam letno 5Ö milijonov dinarjev, Ker. je padla naša valuta^ moramo plačati leta 1922 150 milijonov dinarjev, IT ako, se poročali zastopniki finančnega ministra y seji finančne sekcije v narodni skupščini, :To je samo nekaj cvetk iz beograjskega vladnega vrta. v .Vlada pritiska na kmete in obrtnike z vedno večjimi iu neznosnimi bremeni, uradnik» železničarje pita a samimi obljubami, delavcem 'dieia draginjo. In vendar s» še najdejo posebno po mes-lh ljudi»:; obrtniki in uradniki, ki delajo štafažo demokratski stranki PDS), ki tako na debelo razmet uje krvavo piislužen de nar davkoplačevalcev. Lep uspeh poslance* SLS. V imenu poslancev Jugoslovans kega kluba je poslaneo dr* J» H oh» n j e e v soboto, dne 28. januarja, in* terveniral nujno pri finančnem ministru dr, Kumanudiju* da naj podaljša cok za vlaganje napovedi za dohodnino do dne 28. februarja t, 1„ torej m celi mesec. Dne 30. januarja dopoldne ja dobil dr* Hohnjec od ministrstva ta - le odgovor: „Br, 3601, 29, 1, 22. Gospodinu dr, Josipu Hohn]ecu, narodnem« poslaniku, Beograd, Čast je ovoj direkciji (fin. min.) obavestiti Vas, da smo po naredjenju gospoda ministra, finansija danas depešom naredili delegaciji u Ljubljani, da produži rok m predavanje prijava sa dohodarinu i pridobninu do konca februara tekoč® godine. S odličnim poštovanjem, Na * Čelnik: Podpis.“ Opozarjamo naše ljudi, ki še do sedaj niso vložili napovedi, a so po svojih dohodkih podvrženi plačevanj« dohodnine, da si takoj pri Tajništvi» Kmetske zveze v Mariboru oaročiijo tiskovine za napoved (1 komad 2 Kj, in da te napovedi pošljejo najpozneje do konca februarja pristojni davčni o-Masti. Sporočam to našim ljudem, da vidijo, da so poslanci SLS vedno na svojem mestu za brambo pravio našega ljudstva. Prometna kriza. Prometni polom. Najhujše bo v južni Srbiji, Sef železniške postaje vr Nišu je že javil te dni beograjski železniški direkciji, da so v še zaloge premoga Izčrpane in da mora radS tega ves tovorni (in tudi redni osebni promet ustaviti. Samo na srbskih progah tiči nad 3000 vagonov, polnih raz novrstnega blaga. — O, prometnem p» lomu se piše na dolgo in široko, beograjski listi so dobili hvaležno snov in sedaj dajejo svoje visoke jn pokro-. viteljske nasvete. „Novosti“ so ubral® vendar najkrajšo pot. Pišejo, da bi bilo potrebno, da se vlada in skupščina zaveda, kako nesposobni in nemočni smo v pogledu prometa. Zunaj naj se išče pomoč. Vlada in skupščina naj pokliče Amerikance in Francoz», da uredijo naše železnice. Naj se jun dajo koncesije za eksploatacijo pod n-godnimi okolnostmi in oni bodo vse . prav lahko uredili v svod lin našo korist. — Razven Amerikancev, Franco zov in Angležev prihajajo pri tem nasvetu tudi Cehi v poštev, Clankar grau v n, da so edini od slovanskih narodov ki imajo smisel za organizacijo (to vztrajnost pri delu. —, iTujeem se to* rej ponujajo železnice z eksploatacij» cele države vred, na strahovito izkoriščanje delovnih slojev doma in pa ■J—- ■ - ........» II ... na to, da bi bilo treba dati delavstvu pri železnicah, živinsko mogočnost, pa od teh svetovalcev nobeden ne misli, kaj Se 1© svetuje* Premogovna katastrofa nam grozi., Celo srbski šefi posameznih železniških postaj so začeli javljati v Beograd, da bodo državne železnice v južni Srbiji prenehale s prometom vsled pomagjkanjsà premoga. V niškem okoliša je n. pr. 3000 tovornih vagonov , ki ne morejo naprej radi pomanjkanja premoga. Načelnik železniške postaje r Nišu naravnost javlja, da bo polom v upravi državnih železnic, ker se na najvišjih mestih ne ganejo, da bi sploh kaj storili, da preprečijo načo prometno katastrofo. S samimi prerekanji in posvetovanj našega zavoženega že -lezniškega vprašanja pač ne bodo rešili in oteli prometa iz objema — propad». Kam čemo z vinom? Tako vpra -šuje dalmatinski dopisnik v „Slobodni Tribuni“ št, 97. Dalmacija bi morala tega leta izvoziti 500.000 hi vina, kar predstavna po povprečnih današnjih cenah vrednost od 700 milijonov kron. Izvoziti bi morala, da se od tega preživi, pa ni trgovine, nič se ne gane . Kar se je doslej izvozilo čez Bakar in Metkovič v notranjost države, ni vredno ne imena, ne računa, .V Avstrijo je odšlo samo nekaj stoün hektolitrov, dalje pa ne gre z izvozom in ne gre. Avstrija je začela nabavljati grška vina, Grčija zna urediti izvoz v razne države, no, saj sta se tudi že v našo državo pritihotapila dva vagona grškega vina. Za Nemčijo in Češko se iz Dalmacije ni skoraj nič izvozi -to — Res, žalostna bodočnost ! Dal -maoija bo ostala pri svojem vinu, pa brez vsega drugega, najpotrebnejšega, če bo našo slabò trgovsko politiko — spremljal še polom v prometu, ki je započet že na vseh progah, Ze danes zagoni odhajajo, pa ne prihajajo. Iz Dalmacbe se že sedaj slišijo obupni 1 asovi »pred bodočnostjo lakote in be-e, Pred več mesci je bilo naročeno žito in druga prehrana v Hrvatski vagoni so ob 1. novembru zapustili O-sjek, prispeli pa niso še do danes in dognati se ne more, kje so zaostali in kje natovorjen živež propada. Ce bo imel minister za promet samo toliko smisla kot doslej, za delavstvo pa same grožnje zaščitnega zakona, tudi to ne bo hasnilo, če se streznijo naši trgovski politiki — prepozno bo, ker fo promet tedaj že na tleh. Dokler ie bil še promet kolikor toliko v redu, ni bito izvoznega dovoljenja in trgovskih dogovorov s sosedi, sedaj ko to vendar enkrat dobimo, bo pa železniški promet tako razbit, da pridemo zopet na starodavna sredstva : osle in mule. Beležke. Protekcija. Neko črnogorsko; glasilo poroča, da ima neki Vuko M [troviti, ker je bratranec demokratskega prvaka in poslanca Andrtlje Radoviča, brezplačno letno vozno karto I. razze da ca celo Jugoslavijo in še s posi lnim pristavkom, da lahko s seboj vozi brezplačno tudi 30 kg prtljage. To bo menda radi kake trgovine na drobno. Z voznimi kartami za novinarje se postopa in štedi, kot da zavisi od ene več a|'H manje “I neko 'državno 1 vprašanje, sorodijiki raznih veljakov pa pridejo z največjo lahkoto do proste vožnje in še do drugih ugodnosti. Protekcija se je res hudo. razpasla. Kako se to vjerna? Kakor znano , so radikali in demokrati na lovu za Nemci in Madžari, da z njimi povečajo svojo stranko. Izgleda, da imajo radikal več sreče, vsaj hvalijo in ponašajo se s tem. Tako piše radikalni časnik „Zastava“, da je bilo v zadnjem času v Vojvodini več zborovanj in da so se zdaj Nemci, zdaj spet Madžari polnoštevilno navduševali in prigla -šali za radikalno str^nkfo. Dopisnik še prizna, da so Srbi imeli že "pred vojno dovolj vezi z Madžari in da so se zatekali v Pešto v boju proti Du -naju Po teh zvezah naj bi Madžari nikamor drugam ne spadali, kakor ravno v radikalno stranko. Tako od ene, od druge strani pa zopet poroča list „Pravda“, da se med ogrskim prebi valstvom Vojvodine močno širi proti -državna, madžarolilska propaganda , z raznimi * sredstvi in hujskanjem podprta od one strani meje. List priporoča „močno roko“ proti madžarskemu živbu v Vojvodini. — In sedaj, komu na! človek verjame, ali enemu, ali pa drugemu radikalu? Eden ima že vse Madžare v okrilju svoje državotvorne strai e, drugi jih pa hoče pestiti z „močno roko,“ Ministri ne odgovarjajo na interpelacije, Pod prejšnjim in sedanjim ka binetom staroste Pašiča se je razpasla med našimi ministri taka malomarnost in brezbrižnost da sploh niti ne od • govaiiajo ne na interpelacije poslancev. Ta nečedna razvada se, je že Taso razpasla med ministri, da je začj-la presedati celo demokratskim po • slancem. Poslanec in polkovnik Milan Pribičeiič je vprašal predsednika zbornice kaj misli ukreniti, da se prepreči v bodoče postopanje ministrov „ ki ne odgovarjajo ha interpelacije, — Hvalevreden korak od strani demokratov, pa nas sili k konstataciji, da je naive lenuh in brezbrižnik v odgovarjali ir na stavi ene mu interpelacije ravno Milanov cenjeni bratec g. minister Svetozar Pribičevič. O njem je znano, da pod prejšnjim Pašičevim kabinetom ni odgovoril niti na eno od Jugosioi anskoga kluba mu poslano interpelacijo. Dvomimo, da bi pokazal zbornični predsednik demokrat Ribar toliko vpliva, da bi odpravil brezbrižnost in malomarnost pred vsem pri ministrih demokratskega kalibra. Naši delegati za konferenco v Genevi. Beograjska „iTribuna“ že ve povedati, po dobith obves Udi seveda, katerih ji nikdar ne manjka, ker je najbližji organ radikalov, ki so si 'prilastili našo zunanjo politiko, da Bo določeni za delegate genovske konle-f renče gg. Ninčič, Spalajkovič, iTjiča Popovič in pa Milutin Jovanovič. — Seveda, kakor nalašč, ali drugače niti biti ne more, današnji oblastniki ne morejo in ne znajo dati državi drugih zastopnikov. — Na to konferenco pride tudi Rusija in nas bo zastopal Spa lajkovič, ki je duševni oče in vodja naše protiruske* zelo ostudne politike. Kakor čujemo,,, se je povodom te konference, naše ministrstvo socijalne po litike obrnilo do zunanjega mkjgtra, naj uredi, da se naši delegati domenijo z ruskimi glede vrnitve, naših de žavljanov, ki sp nahajajo v sovjetski Rusiji, — Spalajkovič naj to izposluje on se naj domeni z Leninom, CiČeri-nom, Krasinom, ko ga vsi in ves kulturni svet poznajo kot človeka, ki ste, v svojem zagrizenem sovraštvu do Rusije, ki ga ja pognala iiz carskega dvora, toliko in toliko krat razgali do ostudnosti. Gospodje, ne smešite se! Dnevne novice. Glede novega papeža ugiba časopisje marsikaj'. Italijansko časopisje je mnenja, da bodo zahtevali italijanski kardinali od novega papeža nadaljevanje mirovna polil'k© Benedikta XV. Francoski kardinali se bodo baje postavili na stališče, da treba do pičice (izpolniti mirovna pogodbe.. Pri razmerju med francoskimi in italijanskimi kardinali pa upajo Nemci, da bode prodrl pri volitvi nemški politiki simpatičen papež. Žalno bogoslužje za sv. Očetom v Beogradu, Naš poročevalec nam piše iz Beograda: .V soboto,) 28;. januarja, ob % 11, uri se je vršila v katoliški ka peli slovesna žalna sv- maša za papeža Benedikta. Sv, daritev je služil ob obilni asistenci zagrebški biskup dr. Ante Bauer. Cerkvicia je bila oblečena v. črne preproge« Žalne božje službe se je udeležil sam kralj Aleksander s spremstvom, ministrski predsednik Pašič z ministri, generaliteta^ predsednik narodne skupščine dr, Ribar, s poslanci. Jugoslovanski klub z, načelnikom dr, Korošcem, diplomatski zbor, papežev nuncij in drugi zastopniki. Na koru jel nastopil katoliški pevski zbor iz Zemuna. Pred ka)pe|ico na ulici, je čakalo vse polno avtomobilov in kočij na udeležence. Japons ki poslanik jo 'položi:i na katafalk dragocen venec. Mi, ki smo vajeni v Sloveniju na cerkvene slovesnosti, se nam je milo storilo, ko smo slišali slovesne molitve katoliškega bogoslužja* Ge greš v pravoslavne cerkve, so iste prazne* Vidi se, da med pravoslavni* mi bratil izginja vera. Saj še celo na največji srbski praznik, na dan sv« Save, 27, t. m. ni hiiq v pravoslavnih cerkvah drugih vernikov, nego par starih ženic, ki so prižigale svečke na velikih svečnikih v sredi svetišč. Ge si daleč od katoliške Slovenije, te nekaj pri srcu prime, če vidiš vse to, Siovenci, bodimo ponosni, da smo katoličani! Nemška stranka v Jugoslaviji, — Jugoslovanski Nemci so izdali proglas, v katerem pozivajo nemštvo na še kraljevino na ustanovitev nemške politične stranke, Ta nova stranka ho če ujediniti vse naše Nemce, lin bo stala na strogo monarhističnem stališ ču ter delovala za zunanji in notranji procvit države. Zahtevala pa bo tudi za Nemce isto pravo, kot ga uživajo, drugi držaljani. Pred vsem bodo sta- Gladiatorji. Reva knjiga« » Bros. (63. nadaljevanje.) Valerijme oči so se ji zdele kot da bi napovedovale hudo nesrečo, in če se je šiloma spet zdramila iz svo -dh bolestnih misli" in skrbi, se je čutila tako zapuščeno, tako nesrečno, da bi bila najrajši ušla —. Kar zadonijo* trobente, zimbale za-žvenketajo, divja, bojevita godba preglasi šumenje in Vrvenje neštevilne množice. Pod razsežnim obokom, podprtim z marmornafimi stebri, se odpro široka vrata, — in dva po dva, počasi in dostojanstveno, prikorakajo v areno gladi aloni s svojim orožjem v roki. Štiristo jih je, sami ponosni, krepki možje, umerjenih udov, izšolani, iz-vežbani, Z dvignjeno glavo, ponosito korakajo enkrat po celi areni, kot bi hoteli dati gledalcem priložnosf, da si òh natančno ogledajo. Nato pa se u -»ta vi j o z vojaško točnostjo in se ure -iijo r vrste pred Cezarjevim tronom. Za trenutek zavlada molk in pri -čatuvnnje v množicah, nepremično kar kor kipi stoje borci v opoldanskem solncu —. Hipoma pa se zganejo, zavihtijo blesteče sè orožte nad glavami, in vedno više, drzneje in polneje se dviga pretresujoča pesem, ki se zdi da združuje v sebi klic zmagoslavja in tožbo bolesti, — dolgo in brezupno slovo od sveta — : „Ave, Caesar! Morituri te salu-tant P‘ — In zasučejo se na peti ter se po -stavijo ob zidu arene. Le izbrana četa zavzame častno mesto sredi boriš -ča. — Izmed n lih je najmanj vsak drugi obsojen v smrt —. Ti so najboljši Hipijevi učenci, bistrih oči, urnih rok, orjaški, silni, borili se bodo paroma in do smrti — ir razume se, da ljudstvo ne bo pri -zaneslo tistemu, ki bo padel —. Hitre e so se Valeriji in Mariam-D1 dvignile prsi in ostreje se zabistrile oči, ko sta pregledovali gladiatorske vrste in iskali dobro znano postavo -- in obe sfa čutfli dvomljivo olajšavo, ko ga nista našli med borci. — Pa rimska gospa je trgala rob svoje vrhnie obleke in Marflamna je Šepetala pretrgane molitve — sama ni vedela zakaj —. Eska še ne bo prišel kmalu na vr- , sto, zato čaka v ozadju in se skrbno pripravlja za nastop. Igre bi naj otvorila borba med orjaškim nosorožcem šele pred kratkim pripeljanim v Rim, in libijskim tig -rom, ki ie bil občinstvu že znan, odkar je raztrgal nekaj kristjanov in za-morsKega sužnja. Le za slučaj, da bi se živali ne hotele spopasti ali da bi bile nevarne gledalcem, bi Hipija poklical svoje gladiatorje nad nje. Medtem pa mirno čakajo na svojih prostorih odkoder lepo vidijo po celi areni. — četudi bi bilo morebiti zanje prijetneje in varneje, sedeti med občinstvom onstran pregraje. — Leno pokima Vitelij. — Znamenje je dano, igre se za -čnejo V areno privlečejo veliko leseno uto na kolesih. Radovedno jo gleda občinstvo in sužnji jo razbijejo s klad-vi na kosce., V strahu za svoje življenje urno poberejo razmetane deske in z naglimi koraki zbežijo v varnost. Pred vzradoščenimi očmi radovednega rimokega občinstva pa stoji o -gromna okorna žival, — nosorožea, Ki je bil že ves teden predmet živahnih razprav po celem Rimu. vili vojvodinski Nemci zahtevo, ’da sa tudi nje upošteva pri agrarnt reformi, pri srednjih ter ljudskih šolah. Naši Nemoi bodo tudi zahtevali, da se občuje z njimi od občinskega urada ÖQ ministrstva v njihovem materinem jeziku. Stranka hoče ostro protestirati, ker se je Nemcem odvzelo v treh letin našega ujedinjenja! marsikatero državljansko pravo,,