ŽRTEV A-BOMBE
"Samo s tveganjem splošne atomske vojne," je odgovoril vodja herojskega upo I’a Poljakov v Varšavi leta 19^4. general Bor-Komorovjski na vprašanje nedeljskega Angleškega časopisa EMPIRE NEWS, ali bi kaj pomagalo, če bi Zapad vojaško inter= veniral na Madžarskem.
V tem leži vsa tragedija. Japonska je padla zaradi atomskega napada, Madžar ski poskus osvoboditve izpod komunističnega jarma pa iz strahu pred njim. Izgle= da so se Rusi tega dobro zavedali, ko so poslali svoje čete, da pomedejo s "fašisti" in "kapitalističnimi agenti". "Madžarski borci za svobodo... so šli pre tfaleč - prezgodaj," je dodal Bor-Komorowski. Kot da je odgovarjal onim emigr&ntcm, kritizirajo Zapad, da se ne Dori na celi črti proti komunizmu! Kakšno spozna= ije ža človeka, ki je podobno kot mi občutil grenlro resnico v podirajoči se Var= šavi leta 1944!
In oni, ki trdijo, da je Tito na žive in mrtve povezan z Moskvo, bi morali Pričakovati, da bodo razni Gomulke, Titi in podobni navdušenP ploskali ruski in=
srvenciji. Saj to vendar kaže, da se komunisti lahko zanesejo, da jih bodo ru *
8ki bajoneti obdržali na oblasti! Mi se s takim mišljenjem ne moremo strinjati, ^i se nam, da so največji pouk iz ruske intervencije na Madžarskem dobili ravno ^sovjetski komunisti in da se morajo njim najbolj tresti hlače, zlasti onim, ki kočej» "po lastni poti v socializem". Ni baje Irare Nagy zaman pobegnil v jugoslo vAnsko veleposlaništvo, ko so mu Rusi izpodnesli stolček! Nastop ruske armade je Lflel za cilj nele ohranitev čistega komunističnega režima, marveč tudi in pred = ^sem ohranitev sovjetske nadoblasti nad svojimi sateliti. To priča tudi izjava °Biulke na vsepartijski konferenci v Varšavi, ko je rekel: "Potrebno je, da na = Anko izpolnjujemo navodila partije in ljudske vlade, da se ne bi znašla Poljska takšnem položaju, v kakršnem je Madžarska." A Joža Brilej, jugoslovanski dele= ^At v Združenih Narodih, je v debati o položaju na Madžarskem izjavil, da Jugoala vija "v načelu nasprotuje sodelovanju tujih čet", medtem ko je dopisnik BORBE iz ‘Gw Yorka zapisal: "Z vidika madžarskih koristi in koristi socializma nasploh sev ^etski nastop ni bil nič bolj konstruktiven. Arkadij Soboljev (sovjetski delegat v OZN) je zagovarjal z določbami varšavske pogodbe ne samo obstoj sovjetskih opo 'tšč na Madžarskem - česar mu na isti podTagi niso zanikala niti zahodne delega= |Tje - marveč tudi oboroženo intervencijo v zatiranju gibanja, katerega začetni ^sciplinirani in miroljubni klic se je glasil na destalinizacijo in opustitev ^otisocialističnega pritiska Rakosijeve druščine." A ravno vztrajanje na tem po
Pednjem je spremenilo upor proti Rakosi-Gerovi politiki tudiVsplošni upor proti
,0lttunizmu kot takemu. Sovjetska intervencija je ta upor samo še podnetila in spra ■'-la s sveta nele "fašiste" marveč tudi vero v iskrenost kakršnekoli komunistič = ® vlade, stalinistične ali drugačne. In ravno v tem Sovjeti napravili ne-ru= Tim komunistom najslabšo uslugo. Tito, ki je napravil mir z novimi voditelji v
^emlju in ki je v svojih govorih in izjavah slikal te voditelje v rožnatih bar= .^1 ter proglašal konec "more stalinistične dobe", je sedaj verjetno obstal z od üfHmi ustmi. Kako naj recimo še prepriča svojega "prijatelja" Nehruja, da iz Mo zares piha nov veter? Nako naj prepriča ljudi v svoji lastni partiji, da je* 5°lk, ki je svoječasno počenjal razne zločine tudi v Jugoslaviji, zamenjal dlako Stalinovo smrtjo? In kako naj■komunisti izven Sovjetske Zveze pozivajo sociali 6 in druge levo usmerjene skupine k sodelovanju v ljudskih frontah?
Izgloda, da je Titov ugled začel nevarno padati in da je bilo potrebno, da T-ove glave spregovorijo skozi uradno agencijo TANJUG in povedo, da "si ni mogo , Namisliti in predvidevati, da je v sedanjih razmerah tako na Madžarskem kot kijt^drugih deželah Vzhodne Evrope možna vrnitev k starim režimom." In nato da
luuu*»|'
Ije: ''Videti je bilo, da so v zadnjih letih takšno pravilno ugotovitev sprejeli vsi politični činitelji na svetu, ki so realistično gledali na sedanji položaj... Nam v Jugoslaviji^Hot borcem za socializem, za aktivno koeksistenco in za utrdi= tev miru na svetu jasno, in to smo rekli večkrat, da ni miru in napredka, da ni neodvisnosti v deželah Vzhodne Evrope drugače kot na temeljih socializma. Sleher ni poskus, da bi spremenili položaj v teh deželah na drugačni podlagi, kot je to bilo zdaj na Madžarskem, bi lahko privedel sam« do posledic, ki niso v interesu teh narodov in ne ohranitve miru na svetu (možnost sovjetske intervencije,ako bi se kaj takega zgodilo v Jugoslaviji?)... Seveda sodimo, da je negativno s'hmo dej stvo, da se je morala nova madžarska vlada obrniti na sovjetsko armado za pomoč. Uporaba tujih čet pri urejevanju notranjih razmer je v nasprotju z načelnimi•sta lišči, na katerih gradi Jugoslavija svojo zunanjo politiko in ki naj bi prevlado vali v mednarodnih odnosih..."
Cernu tako poudarjanje, da je v "sedanjih razmerah" nemogoče doseči izpremem bo v deželah Vzhodne Evrope - razen na temeljih socializma? Mar Tito in njegovi računajo, da more priti do "drugačnih razmer" kasneje, ko bo možna izprememba tu di na ne-socialističnih temeljih? In kakšen je to nesmisel, ki se ga v Beogradu najbrže zavedajo, da se je nova madžarska vlada "morala" obrniti na sovjetsko ar mado za pomoč? Težka je zmeda in kriza v Titovih krogih! Težko je govoriti o"raz lični poti v socializem" in o odnosih z Velikim Bratom, o enakopravnosti in ne = vmešavanju v notranje zadeve, k« pa ti pred očmi migljajo prispodobe o ruskih tan kih v Budimpešti, Berlinu, Poznanu! In da bi bila mera polna, je PRAVDA objavila napad pritlikavega albanskega stalinista Envera Hodže, v katerem dolži za sedanje razmere v satelistskih deželah - Tita in njegovo "specifično pot v socializem". Pa ne da je imel prav Eisenhower, ko je podprl svojo prošnjo za nadaljno ekonom= sko pomoč Jugoslaviji z argumentom, da Sovjeti še vedno ogrožajo Jugoslavijo, če prav se tega Titov režim ne zaveda v celoti?!
Zapad bo iz madžarske tragedije potegnil nedvomno koristen zaključek: Udari ti je treba po pastirju in razkropile se bodo ovce. Poleg rušenja komunistične autoritete v satelitskih deželah je živijensko važno, da se porušijo temelji Kre mlja. Ali se bo Zapad pri tem poslužil kakega modernega Samsona ali pa samo tro= janskega konja je postranska stvar. Toda edino to bo rešilo iz okovov sovjetske= ga imperializma ne samo protikomuniste marveč tudi preplašene ovce Titovega, Go= mulkinega in Nagyjevega kova. Takrat bo piišel morda tudi čas, ko se bo uresni * čil sen nekega jugoslovanskega komunističnega inženirja, ki je pred dnevi izjavil dopisniku NEWS CHRONICLA: "Bojim se, da bodo Madžari plačali za svoj ponos. Toda kako čudno bo izgledal tisti dan, ko se bodo delavci širom sveta združili proti Rdeči Armadi." Ali morda stojimo pred novim spopadom med Titom in Moskvo?
Urednik
JUGOSLOVANSKA KRONIKA
Enver H«džin članek v moskovski PRAVDI je bil sprejet v Beogradu z mešanimi občut ki. Jugoslovansko časopisje skuša prikri ti svojo zadrego z besnimi napadi na An glijo in Francijo zaradi njihove inter= vencije v Egiptu in s tem dokazati, da je Jugoslavija ostala zvesta komunistič ni stvari. Toda poročila govore, da se nad jugoslovanskimi komunisti zopet zbi= rajo črni oblaki in da skušaj« stalini= sti zvreči vso krivdo za nerede na Ma-= džarskem in uporniško razpoloženje na Poljskem na Tita.
BORBA se je zato pritožila, da prizna vaj« vzhodno-evropski komunistični vodi telji Jugoslavijo za "socialistično de= želo" samo, kadar jim to koristi, a ka= dar so njihovi "interesi" drugačni,ozna čujejo Jugoslavijo kot deželo, ki pod = talno rovari proti "socialističnemu ta= boru".
Tito je poslal Eisenhowerju čestitke •b njegovi ponovni izvolitvi za predsed nika Združenih držav.
Sekretar jugoslovanskega veleposlani= štva v Budimpešti, Milenko Milovanov,je bil ubit za časa neredov. Ustrelil ga je baje nek sovjetski vojak, ko je opazoval poulične boje z okna veleposlaništva.
LJUDSKA PRAVICA, organ komunističnepar tije Slovenije je «b obletnici Oktober = ske i evolucije objavila uvodnik, v kate=-rem poudarja, da so se komunisti oddalji li od Leninovih izročil. "Revolucionarno navdušenje delavcev... je postopoma zame njal aparat, ki se je čedalje bolj pola= ščal oblasti in menil, da je poklican mi šiiti, delati in odločati v imenu milijo nov ljudi." Jugoslavija je začela odstra njevati te ovire "na specifičen način in
(Dalj e na ^,str .)
I.Jenko:
SVOBODA JE NALEZLJIVA
II. :
Razpravljati o tem,če je Tito manjši komunist od Kruščeva,nima smi sla,ker M bilo napak izhajati iz te točke.V vprašanju vendar ni njun komunizem ampak različnost činiteljev,ki odločajo in ki določajo takti= ko in delno celo strategijo enega in drugega.
Titov upor proti Stalinu je sprožil dalekosežen proces,ki ga ni mo goče več kontrolirati.Stalinova smrt in sledeča destalinizacij a pa sta nato spravili v gibanje sile,ki nosijo zdaj sovjetske oblastnike seboj, ne da bi točno vedeli, kje se bo vse to ustavilo.
Bistvo Titove herezije je bil odpor proti istovetenju komunizma k)t religije s sovjetsko velesilo kot oblastjo.(Saj je,po Krugčevem prizna= nju,Stalin hotel satelizirati celo Kitajsko,kar je skoro privedlo do Ma ocetungovega odpada.)S tem se je pričelo; todakakor hitro ni bilo v ko munističnem svetu več skupnega izvora avtoritete, potem tudi same doktd ne ni bilo mogoče več ohranjati v svoji izvirnosti.Tako je po sili raz= voja in celo s pristankom Kremlja prišlo do "različnih poti v sodalizeff!'.
Ob normalizaciji odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pride= mo nujno do vprašanje, če more Tito zdaj zaupati Kremiju.Gotovo pozna komunistične metode in sredstva. Obenem pa ne more mimo dejstva,da mora jo tudi v Kremlju računati s strateškimi potrebami Sovjetske zveze,ki niso danes niti najmanj drugačne,kot so bile za časa ruskih carje.v.Konč no to potrjuje tudi ojačani vpliv sovjetskih maršalov.Po drugi strani mora Tito s svojo kamarilo upoštevati strateške in s tem gospodarske po trebe Jugoslavije, od čije neodvisnosti je vendar v celoti 'odvisna ne le njegova osebna sreča ampak tudi sama oblast in posest.
Ali ni vendar jasno,da bo Jugoslavija bolj varna,če bodo satelit = ske države neodvisne od Moskve? Ali ni. razumljiv preplah v Beogradu, Če 2a jugoslovanskimi mejami vre? Toda niso samo'strateški ampak tudi idej ni in celo osebni razlogi,- mar Tito ni krvav pod kožo?' - ki silijo Ti = ■ta, da zahteva neodvisnost vzhodne Evrope öd Kremlja? Tako zavzemanje namreč znova in znova potrjuje pravilnost njegovega upora in mu obenem Ponovno priznava pravico, da lahko tudi on tolmači marksistično doktri= no. Kajti tudi on, enako kot oni v Moskvi, stremi za tem, da bi ves svet Postal komunističen. Med seboj se razlikujejo samo v taktiki, delno tudi ? strategiji, v uporabi sredstev in v razčlembi položaja.
Ker je bila^Jugoslavija pri teh ocenitvah manj prejudicirana,je lah no bolj realistično opozarjala Kruščeva na razvoj v satelitskih deželah. Ji to je priganjal kpospeseni destalinizaciji,ki bi olajšala moro dikta mire in s tem okrepila ne le položaj samih kompartij v teh deželah ampsk posredno tudi-same^Sovjetske zveze,če se bo ta lahko manj zanašala na ^ilo^in bolj na tovariški odnos tamkajšnjih komunistov.Ti to jo opozarjal nruščeva,da v narodih vre in da je treba pohiteti z reformami,K0t smo videli, so se celo.Jugoslovani ušteli,ker je prišlo do madžarske revolu £ije»Ljudskih Čustev pač ni mogoče kontrolirati,kot je malo prej rekel Jomulka.Tito je tudi predočil Sovjetom,da je odvisnost satelitskih par= tij poglavitna ovira,da komunizem ne more zajeti neopredeljenih milijo« j°v Azije,ki se mu upirajo prav zato,ker je v njem prev&S sovjetskega imperializma. Toda Rusi se boje,da bi taka neodvisnost pomenila konec aovjteks ekontrole nad vzhodno Evropo,dasi so dali Titu prav glede Azi= Je in Afrike.A Tito jim je dal prav,da so prehitre spremembe nevarne,ker prenagli ukrepi lahko oslabili vrhovnost partije, v Kaže,da so na Jalti končno prišli do nekakega kompromisnega in za= Jasnega zaključka,ki dovoljuje postopno rast neodvisnosti a obenem dovo ■ 5uje uporabo zavor,če bi to le bilo potrebno.
k v Toda takoj zatem je zavrelo na Poljskem,kjer so komaj še rešili po= k°žaj, dočim je na Madžarskem že šlo v skrajnost in je bila potrebna u= Jopnba surove sile. Stojimo pred vprašanjem, Če bo zdaj Moskva še misli= ^ na postopno neodvisnost satelitskih dežel ali pa bo pričela z vsemi žgočimi sredstvi zatirati neodvisno titoistično mišljenje.
Ali more Zapad pri tem vplivati na rešitev tega vprašanja?
(Dalje drugič.)
"ZA VAŠO IN NAŠO SVOBODO11 (Dopis)
5.novembra zvečer, ko so pi vsej Angliji goreli kresovi, je bila v Londonu naznanjena ustanovitev "Odbora za pomoč madžarskim borcem za svobodo". Njegov na men je zbrati vsaj 1500 prostovoljcev, ki bi se priključili podtalnemu gibanju na Ogrskem. Denar, ki ga odbor zbira, naj bi bil za nakup opreme in orožja ter za prevoz prostovoljcev na bojišče. Ta novi begunski odbor nima prav nobene zveze z že obstoječimi madžarskimi emigrantskimi organizacijami, ki imajo popolnoma dru= gačne namene. Začetni uspeh ,je bil kar dober: nad 600 prostovoljcev, v glavnemma džarskih beguncev iz Velike Britanije; toda med njimi so tudi desetine britanskih študentov iz Londona, Manchestra, Derbyja, Nottinghama itd. Celo dvanajst padal= cev, ki so bili v angleški armadi med drugo svetovno vojno, se je prijavilo. Ra= čunajo, da bi bilo treba okoli 20.000 funtov za preskrbo in prevoz prve pošiljke -500 prostovoljcev. V prvih dveh dneh je odbor nabral 2000 funtov. A ker zanima nje za Madžarsko raste, je upati, da bo zahtevana vsota kmalu dosežena.
Prav gotovo bo preskrba orožja in način vstopa v Ogrsko predstavljala naj = večjo težavo. Toda g.Hajdu, ki odboru predseduje, je izjavil, da ve, kje se' oro= žje lahko kupi. Prostovoljci naj bi zapustili Anglijo povsem legalno, delno naj bi potovali tudi "po zr'aku", t, več pa seveda ni bilo povedano.
Odbor trdi, da oostoja na Madžarskem osrednja ilegalna organizacija, ki op vodila tudi gverilo. Stiki med to organizacijo in londonskim odborom so- vzpostav Ijeni. Sicer pa so ustanovitelji te akcije mnenja, da madžarska stvar še daleč ni izgubljena, ker da so prišli v njihovo domovino tisoči sovjetskih tankov. "Nihče, ki poz;na naravo našega naroda, ne bo to verjel. Ilegala se bo lahko borila v na= ših gozdovih in hribih mesece ali celo-leta!" .	,
Formalno sta bila o ustanovitvi in namenu odbora obveščena Sir Anthony Eden in ameriški veleposlanik.	•!	M
Ni dvoma, da se tudi slovenski begunci divimo madžarskemu junaštvu. Toda ali res ni nobenega načina, da bi tem ljudem tudi mi pomagali, saj nas vendar tare i= sta mora - komunizem? Ne glede na to, da »bstojajo gotove politične razlike med nami in Ogri, je vendar v našo korist, če se svobodna cona razširi čim dlje pro ti osrčju Rusije in čim dlje ob mejah Jugoslavije. Na dolgo dobo bo tudi to kori stilo naši svobodi, če že ne gremo prelivat svojo kri naiOgrsko, zakaj ne bi pji hovi stvari pomagali vsaj s’ skromnimi denarnimi prispevki?
Toda vsaka.pomoč bo izdatnejša, če bo nekako organizirana. Zakaj se ne bi "Klic•Triglava" lotil tega posla in ustanovil recim* Sklad "Za vašo in našo svo= bodo", v katerega bi se stekali naši šilingi? Mislim, da bi bil to lep in organi zirani izraz naše solidarnosti z Madžari.
Iz Uredništva Klica Triglava: Vsem, ki žele pomagati s svojimi prispevki zgo raj omenjenemu odboru, priporočamo, da to store neposredno na naslov: "UnitedKing dom Committee for the Assistance of HungarianFreedom Fighters", 56 Edgware Roađ> London W.l. Bančni račun teče tudi pri National Provincial Bank, Edgware Poad Branch. Manjše prispevke pa je Klic Triglava pripravljen posredovati tudi sam.
JUGOSLOVANSKA KRONIKA
(Dalje z 2.str. :)
v specifičnih pogojih po letu 19^8. Sov jetska zveza je začela razbijati te oyi re prek dogodkov, ki so prišli do izra= za na 20.kongresu. Poljska jih razbija na speficičen način... Najbolj žalostni izrazi razbijanja ovir so se pokazali... na Madžarskem. Tu je prišla med drugim do izraza zbeganost, brezbrižnost in 0= topelost dela komunistov, mimo katerih je šlo življenje, komunistov, ki so cto peli na starih nazorih."
Grški predsednik vlade in zunanji mi= nister bosta začetkom decembra uradn» 0= oiskala Jugoslavijo. Izgleda, da bo Bal kanski Pakt morda zaradi najhovejših do godkov zopet pridobil na pomenu.
Obvestilo: Uprava Klica Triglava želi po jasniti, da je docela v redu, ako so Po= stal Orderji, s katerimi poravnavate čla narino, "crossirani" in izstavljeni ha Klic Triglava. Opuščati pa je treba ozna k« pošte, pri kateri so izplačljivi.
KLIC TRIGLAVA izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Naročnina znaša 24/-letno, 6/- četrtletno, odn. odgovarjajoča vsota v drugem denar ju.PRIPOROČAJTE KfL!
RAZGLEDI :
KNEZ AVLE. - Časopis GLAS KANADSKIH SRBA je objavil 9»avgusta tl. članek po:d na= slovom: "Za boljše razumevanje dogodkov v marcu 19^1". Kraljevska jugoslovanska vlada je baje po prihodu v London izdala brošuro v angleščini na 31 straneh pod naslovom PRINC PAUL OF YUGOSLAVIA. Ta brošura, trdi GKS, je bila zaupna in name= njena samo v informacijo krogov v Londonu, t.j. vplivnim Angležem, katere je za= nimala vloga kneza Pavla v političnem življenju Jugoslavije. Cilj brošure je bil haje "ugotoviti odgovornost za podpis Trojnega pakta 25.marca 19^1".
Stvari, katere je objavila ta brošura, so se tikale in se še tičejo neposred no jugoslovanskih narodov. Vprašanje je, zakaj je tedanja jugoslovanska vlada v Londonu smatrala za potrebno, da skriva dejstva o vlogi kneza Pavla pred narodom, a o njih obvesti Angleže? Duh, ki je vladal v našem nekdanjem političnem življem nju, je zares čuden!■Včasih dobi človek vtis, da so bili skoro vsi odgovorni po= litiki najnavadnejši agenti te ali one velesile! Morda se bo kdaj našel kdo,kibo točno ugotovil, vkoliko in kako so poedini vodilni politiki predpostavljali svo= je osebne interese, ali pa interese kake velesile, pred interese svojega naroda.
Evo nekaj odlomkov iz brošure, ki jih je objavil GKS:
"Odločitev o pristopitvi k Trojnemu paktu je mogel sprejeti samo knez Pavle sam. Hrvati in Slovenci, ki so bili v vladi, so prepustili knezu, da docela sam vodi zunanjo politiko. Na srbski strani sta na zunanjo politiko lahko vplivala e= dino Cvetkovih in Cine ar-Markovič', ki je izjavljal: 'Jaz delam samo kot uradnik. Ako bi jaz rekel belo, a knez Pavle črno, bi jaz ponovil, da je črno...'. Ko se je razvedelo, da se tudi Dragiša Cvetkovič ni strinjal s knezovo politiko v po = gledu pakta, je predstavljalo veliko presenečenje. Cvetkovič7 je namreč usodnega 2?.marca trdil, da ni kriv za podpis pakta in kot dokaz pokazal memorandum, kate rega je napisal lastnoročno in predal knezu Pavle na sestanku Kronskega Sveta,ki je imel za nalogo sprejeti končno odločitev o paktu. V tem memorandumu je Cvetko vid" navedel vse težke posledice, ki bi jih povzročilo sprejetje pakta, in se iz= razil proti takemu dejanju. Kljub temu sta skupno s Cinear-Markovičem odšla in Podpisala pakt. Cvetkovič je žrtvoval svoje mišljenje proti paktu, da. bi se obdr žal na oblasti; kar pa je zaviselo od kneza."
Iz brošure se baje tudi vidi, da je turška vlada ponudila knezu in jugoslo= vanski vladi vojaški sporazum, ki naj bi preprečil vhod nemške vojske v Bolgari= jo. Jugoslavija in Turčija naj bi Nemčiji zagrozile z vojno, ako bi nemška vojska vkorakala v Bolgarijo. Knez Pavle je to ponudbo turške vlade docela ignoriral.Ja huarja 1941. je knez naročil jugoslovanskemu ambasadorju v Turčiji, da obvesti hemškega ambasadorja v Ankari, von Papen-a, da je knez Pavle zaradi Nemčije odbil zavezništvo s Francijo, razbil Malo Antanto in oslabil Balkanski Sporazum.
V brošuri se nadalje trdi, da je bil knez Pavle od 1939.1eta dalje nekoliko krat na tajnih sestankih z Goeringom, Ribbentropom in GoebbelsOm'izven Jugoslavi je. "Spomladi 1940.leta*" navaja brošura, "je dr.Beneš, predsednik češkoslovaške, °Lvestil kneza, da bo poskus izogniti se vojni z Nemčijo z dajanjem koncesij Ber j-inu brezuspešen, ker je Beneš imel definitivna poročila, da je nemški general = stab že pripravil načrt za napad na Jugoslavijo, ki se bo izvršil v najpovoljnej 8em trenutku za Nemce1.1
Kaj je bil razlog za tako delovanje kneza Pavla? Brošura pravi, da je bilo Zelo verjetno, da je hotel knez Pavle dobiti prestol zase. Biti kralj, diktator, ^eke balkanske države je nedvomno zelo pridobiten posel. A da ni prišlo do puča ^7.marca in če bi Nemčija na koncu vojne zmagala, knez Pavle bi bil morda danes kralj Jugoslavije.	^	/
Ali so dejstva v brošuri točna? Nevem. G.Cvetkovič, ki sedaj živi v Parizu, ^jer se nahaja tudi knez Pavle, je svoječasno trdil, da je knez verjel v zmago an Slo-amerikancev in je hotel s sporazumi s Hitlerjem samo pridobiti na času, tako postavil Jugoslavijo na stran anglo-amerikancev v najpovoljnejšem trenutku.To vsekakor eno pojasnilo. A drugo je, da je knez verjel v zmago Nemčije, odnos= v najboljšem slučaju, da ni bil gotov, katera stran bo zmagala, pa je čakal,
^ položaj postane jasnejši.
Kaj in v čem je resnica? Namesto da še nadalje operiramo z lepozvenečimi čer "Lljanskimi frazami, kako je "Jugoslavija našla svojo dušo", in vodimo nekakšne ^tafizične razprave o vrednosti 25. ali 27.marca, je skrajni čas, da odgovorni ^bski, hrvatski in slovenski politiki v emigraciji iznesejo pred svojo smrtjo \ea ,^ejstva na svetlo in prepustijo vsakemu poedincu, da pride do odgovarjajočih za=: ključkov na njihovi podlagi. Mi nismo niti gomila slaboumnih niti mladoletnih.Ako ^ vzrok njihovemu molku strah, da bodo izgubili kos kruha, ki ga poedinci preje=
majo od Amerikancev ali Britancev, potem naj ,to tudi povedo. Simpatije, katere go jimo napram demokratskemu Zapadu ne bodo zmanjšane, toda skrajni čas je, da zve= mo resnico, celo resnico o dogodkih iz preteklosti. Mi smo posledice teh dogodkov občutili na lastnih hrbtih!
TITO IN PATRIARH
Muenchenska zboraška ISKRA objavlja 15.septembra tl. daljši članek pod na = slovom "Ob priliki nekega odlikovanja", v katerem pravi med drugim: "Odlikovanje je izraz priznanja za izredne zasluge onemu, ki daje odlikovanje... Jožef Broz -Tito je odlikoval patriarha srbske pravoslavne cerkve Vikentija Prodanova z "Re= dom jugoslovanske zastave prvega reda". V pojasnilu odlikovanja je rečeno, da je patriarh odlikovan "za zasluge pri razvijanju in utrjevanju miroljubnega sodelo= vanja in prijateljskih odnošajev med FLRJ in drugimi državami". Tito je odlikoval Vikentije Prodanova ob priliki njegovega rojstnega dne... Kakšne usluge je napra vil patriarh Vikentije Titu in njegovemu režimu, da ga je bilo potrebno odlikova ti s takim redom? V čem so te "zasluge" za razvijanje in utrjevanje sodelovanja z drugimi državami? Patriarh Vikentije je bil samo enkrat v inozemstvu odkar se nahaja na prestolu srbskih patriarhov, in to,ko je šel v Grčijo, kar je imelo či sto cerkveni značaj. Njegove "zasluge" so v tem, da je prisostvoval sprejemom,ki ki jih je Tito prirejal, in v ničemer drugem. A kljub temu je bil odlikovan in to brez vsakega posebnega razloga... Zakaj torej? Prav gotovo ne zaradi dobrega in marljivega upravljanja cerkve... Vse nas, ki smo vdani cerkvi, je bolelo in skrbe lo dejstvo, da se patriarhov glas ni niti enkrat slišal v obrambo starega in za= služnega metropolita Arsenija ali pa mladega mučenika Varnave... Preko mučeništva velike.ga števila srbskih pravoslavnih duhovnikov, padlim od krvniške komunistiČ= ne roke, sprejema njihov duhovni poglavar odlikovanje iz rok njihovega morilca... S tem, da se je patriarh Vikentije udinjal režimu, je pogazil sveto prisego srb= ski pravoslavni cerkvi in narodu... Službo Titu in prijateljstvo z njim je pred= postavil službi Kristusu... To, kar se je zgodilo z Vikentije Prodanovom, je ve= lika nesreča za mučeniško srbsko pravoslavno cerkev. To je globoka in neutolažlji va tragedija človeka, ki se je izneveril svoji lastni, od nikogar izsiljeni pri= šegi. To je popolni moralni zlom in padec, ki bo imel težke posledice za cerkev in narod... To je izdaja, strahopetnost ali lahkomiselnost..."
B. SIMONIČ
PISMO UREDNIKU
"Hrvatsko vprašanje v emigraciji". -G.uned nik! Čutim, da je g.Simonič hotel v svo= jem članku (KT 198) povedati z drugimibe sedami, da je vsaka državna zveza več na rodov nemogoča, če nad njo stalno visi Damoklejev meč, da se bo razbila, ker u= tegne zdaj zdaj kak narod izstopiti iz te skupnosti. Tako stališče se mi zdi razu= mljivo in v tem se strinjam z g.Simoni = čem. Toda okoliščine našega praktičnega primera - Hrvatov v Jugoslaviji - nareku jejo manj dogmatično stališče :
Ne smemo pozabiti, da je prva Jugosla= vija nastala na osnovi ideje enega troi= menega naroda, ki pa zaradi razvoja da = nes ni več življenska. Če se sklicujemo na hrvatski Sabor, potem ne smemo prezre ti, da je taisti sklenil 29. oktobra 1918., naj bodoča skupna ustavodajna skupščina odloči"s kvalificirano in v naprej odre= jeno večino, izključujoč popolnoma vsako majorizacijo"; kot vemo se to ni zgodilo in je bila prva vidovdanska ustava spre= jeta proti volji velike večine Hrvatov (in drugih). V velikem vprašanju pa je tu
di "svobodna volja hrvatskega naroda"v letu 1918., kajti tedanji hrvatski Sa= bor, ki se je izrekel za skupno jugosto vansko državo, ni bil demokratični pred stavnik naroda, saj volilna pravica ni bila obča, ampak vezana na odrejeno stop njo izobrazbe ali višino plačanega dav ka. Lahko bi dalje omenil še Ženevsko deklaracijo in podobno.
Vendar bi jaz vse to enostavno odpi= sal. Če kljub temu namreč še vedno za= stopamo stališče, da je prva Jugoslavi ja nastala po "svobodni volji" njenih narodov,- potem ne moremo mimo dejstva, da je prav volja enega od teh narodov to skupno državo 1.19^1. tudi razbila. In da so temu razbitju sledili takšni pokolji, ki zares načenjajo samo jugo= slovansko idejo. In tu se je treba usta viti, kajti po teh usodnih dogodkih na rodi Jugoslavije niso imeli prilike,da bi se na svoboden način izrekli,če ätup no državo res še hočejo. Saj vendar ni ma nobenega smisla - razen pod diktaturo!
(Dalje na 8.strani)
n
SEJM BIL JE ZIV V DAMASKU (Od posebnega dopisnika.)
Damask - kakor rožmarin - ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh. Ponaša se, da je najstarejše stalno naseljeno mesto na svetu. Svetopisemski dogodki se tu = kaj ne zde davna preteklost. Se danes obstoja ulica, ki ji pravijo Ravna - a zdaj jo imenujejo Bagdadska cesta - in del obzidja, kjer so v košari spustili sv.Pav= la na varno. V taki okolici se ti zdi, da je komaj od včeraj srednjeveška Omajad ska mošeja, kjer je baje grob sv.Janeza Krstnika. Do nje prideš skozi dolg pokrit bazar, ki se ti zdi, da je posebno nastavljen kot past za tujce in kjer so se men da arabski trgovci zarotili, da bodo obrali vsakega tujca do suhega.
Za svojo prastaro preteklost in sedanji obstoj se mora Damask pač zahvaliti vodi, ki priteka z gorovja, ob katero se pritiska mesto. Vse naokrog je pustinja in le mesto z bližnjo okolico ostane zeleno preko dolgega suhega poletja. A naj bo zeleno ali pa suho, vse mesto preveva duh, ki se stopnuje od rahlega ščegeta= jočega, ko stopiš iz modernega hotela, do zaudarjajočega v starem delu mesta.Zdi se, da se tisoči psov podpisujejo ob vsakem zidu. A psov nisem mnogo opazil.
V Damask sem prišel predvsem z namenom, da si ogledam 3»mednarodni sejm, ki je bil odprt ves september - in še posebno seveda jugoslovanski paviljon na tem Sejmu. Damaščanski duh na razstavišču preskrbuje reka, ki se leno pretaka po sre di in ga povečujejo vodometi, ki brizgajo rečno vodo, razsvetljeno v pisanih bar vah. Ko govorim o reki, sicer pretiravam, kajti posekal bi jo ljubljanski Mali Graben; a v teh krajih je tekoča voda dragocenost in posebnost. Medtem ko se mi je zdelo, da v glavnem služi z;a odlagališče odpadkov, sem tudi opazil, da je ne= kaj optimističnih Arabcev lovilo ribe v njej; a nek prodajalec osvežilnih pijač je zajemal z vedrom vodo iz grabna. Ker sva se malo preje okrepčala pri njem, se bojim pomisliti, za kaj jo je uporabljal.
Na prospektu pravi, da se sejm odpre ob štirih popoldne. Ob pol petih je bi j-o še vse zaprto, a ko sva pomolila potne liste pod nos, so naju med prvimi spu=
: stili noter. Večina paviljonov je razvrščena v obliki dolge klobase, ki je zašpi Ijena s paviljonom sirijske državne administracije. Ta je "obkrožen s paviljoni sjrabskih držav - dokaz, da je arabski narod nerazdvojijiva enota," kot pravi pro spekt v značilni arabski zgovornosti. Paviljon kaže grafične slike šolstva in jav tih del in podobnih zadev, fotografije, slike, modele in majhno lokomotivo,ki se vozi sem in tja sredi paviljona.
Sirija ima nizek življenski standard. Glavna pridobitvena panoga je polje = ^eljstvo - in to se zdi v tej pusti deželi žalostna zadeva. V paviljonu sirijske industrije je najpomembnejši damast in ročna dela. Privlačne so lesene škatlje, ha katerih so v mozaičnem vzorcu vdelani drobni kosci različnih lesov. Izdelova= hje takega drobnega vzorca na škatlji zahteva dobre oči in mnogo časa. Osupla sva °b celotnem pohištvu, pokritem s prav tako drobnim vzorcem, ki je bilo razstav = ijeno. V tem paviljonu sem tudi žalostno propadel kot fotograf. Opazil sem ofi = c ir j a Arabske. Legije z ženo: oba -sta bila visoke postave in žena je bila privlač' ha z majhnim zlatim uhanom v nosnici, tetoviranimi črtami na čelu in v dolgem ha Ijastem vezenem oblačilu preko dolgih hlač. Ko šem ga vprašal, je oficir z odloč him "no" pregnal vsako misel na fotografiranje.
Duh Glubb Paše
Dovolj sem imel prilike, da fotografiram vojake Arabske Legije, ko je po raz stavišču prikorakala godba in se- ustavila pred jordanskim paviljonom. Bilo je ne kaj posebnega slišati drobovje pretresajoče škotske dude. Osebno si težko pred = stavljam kaj bolj "britanskega". Tukaj pa je korakala arabska godba v arabskem o= °kolju ob zvokih britanske vojaške glazbe.
V uniformah angleškega tipa z arabskimi pokrivali Jordanci pač ne bodo mo = Sli čez noč izbrisati spomina na Glubb pašo. Čudno se tudi vidi, da se arabska dr 2ava oglašuje kot "svetopisemska dežela". A Jordan s starim delom Jeruzalema, z ^eko Jordanom, kjer je krščeval Janez Krstnik,in drugimi svetopisemskimi kraji j se zanaša na tujski promet, ki ga privlači Sveta dežela.
Egipt kot vodilna arabska sila si na sejmu pretirano prizadeva, da bi poka=
I 2al svojo mogočnost. Za tujca je paviljon z mnogimi napisi in poceni industrijski izdelki dolgočasen. Arabce pa morda navdihuje in navdušuje neprekinjeno prika I kovanje filma o egipčanski armadi. Slika predsednika Naserja je najbolj pogosta 1 samo na razstavišču, temveč tudi v izložbah trgovin in trgovinic vsevprek po Damasku. Veter Sueške krize je v Siriji vzdignil mnogo prahu.
Stran 8.
KLIC TRIGLAVA

\
Štev. 201
Med paviljoni zapadnih držav -se odlikuje zahodnonemški, ki se preko trate in vodometov gleda s paviljonom "Nemške demokratične republike". Nemci z zahoda so se potrudili in so dobro prikazali svojo industrijo, ki ima na Srednjem vzhodu u= godno tržišče. Razočarala sta angleški in ameriški paviljon. Oba se ža privlač = nost zanašati na televizijo. Angleška tvrdka PYE ima v paviljonu televizijski stu dio in prenos lahko opazuješ na mnogih sprejemnikih razobešenih okrog paviljona. Ameriški prijem te zamisli je mnogo bolj privlačen za Arabce. Televizijska kame= ra enostavno snema množice pred paviljonom in kar tare se ljudi, ki bi radi sami sebi pomahali in se videli na televiziji, pa čeprav le kot neznaten obraz v mno= žici.
Razstave v obeh paviljonih pa so bile pripravljene le mimogrede. V angleškem je mnogo majhnih predelkov in v vsakem ta ali ona tvrdka razstavlja svoj stroj a= li pa le svoje plakate. Najbolj vpadljiva je razstava dobro znanega pralnega pra ška, kjer vidiš skladovnice pralnih praškov in nič drugega. V ameriškem paviljo= nu kažejo prerezano kravo - narejeno, ne pravo - in kako se v njej dela mleko.Po Ijedeljski stroji so razvrščeni ob strani obeh paviljonov.
Vzhodne države, z SSSR v največjem paviljonu na čelu, so si jasno zadale trd no določeno nalogo: prikazati sijajni industrijski napredek pod socializmom. Pri tem kaj klaverno izpade Albanija, ki v enem kotu razkazuje nekaj kamnov raznin rud, na steni za temi kamni pa diagram prikazuje razvoj čevljarske industrije.Poleg te ga vidiš nekaj kep premoga, nekaj narodnih ročnih del in nekaj čibukov.
Bolgarija se v prizadevanju, da dokaže industrijski vzpon, bolje odreže-Struž niče in podobni orodni stroji iz tovarne Viko Cervenkov zavzemajo častno mesto. Kljub temu, da je sam Viko s propadom Stalinove glorije izgubil na ugledu,' se ta "metalnotehnični zavod" očividno še ni rešil kulta osebnosti. Nadalje razstavlja . jo nekaj okornih čevljev in slabih bombažnih tkanin. Odeje so bile grobe in pri= merne za konje. Na drugi strani so razkazovali živilsko industrijo in tobak. Ve= čina konzerv in steklenic, vključno slivovko, je imela napise v nemščini
Vsi paviljoni komunističnih dežel so si v bistvu taxo podobni, da bi prav lahko obesil eno tablo pred rugega, ne da bi povzročil mnogo zmede. Pred paviljo norn so razstavljeni težki stroji in črpalke za namakanje, ki je tako važno v si= rijskem poljedeljstvu. V samem paviljonu zavzemajo častno mesto orodni stroji.Ne kje so razstavljeni poljedeljski stroji. Tipičen za to ureditev je madžarski pa= viljon in romunski se komaj razlikuje. Pač: Rumuni razstavljani nekaj petrolej =	,
skih strojev.
češkoslovaška se ponaša z mnogo spretnosti in mnogo blaga, ki je dobro raz= stavljeno. Kakor vzhodna Nemčija razstavlja tudi navadno in tehnično steklo, fo=. tografske aparate in take razkošnosti kot kuhalnike, hladilnike in radio gramofo ne, poleg koles in motociklov ter kpjLg in slik. Čehi so naju tudi skoraj prisili li, naj obiščeva njihovo deželo. Porinili so mi v roke letak, na katerem "Cedok" iz Prage obljublja vse usluge turistom in ponuja hotelsko prenočevanje od 4.10 do 11.20 dolarjev na dan.	(Konec prihodnjič)
(Pismo uredniku,- Nadaljevanje s 6.str.) obnavljati enemu ali drugemu narodu v.si= Ijeno državo! Bi se g.Simonič želel vrni ti v tako prisiljeno Jugoslavijo? Jaz pač raje ostanem v Angliji in tu dočakam dru go neizbežno razsulo...
Smisel neke države ni v tem, da se za vsako ceno ohranja ali obnavlja, temveč v tem, da resnično zadovoljuje svoje dr= žavljane.
Tako ne vidim dosti smisla v emigrant= skem pogrevanju preteklosti, ker na ta način'ne bomo nikdar prišli skupaj. Za bodočnost, in samo ta je važna, bo nam=. reč odločalo samo eno: volja Jugoslovan skih narodov, če bodo skupno državo ho= teli. Podobno kot je za obstoj naroda od ločilno samo eno: zavest ljudi, da-tvo=
rijo ta narod.
Zato bi rekel, da upoštevajoč ti dve osnovi - za narod in za skupno državo-razprav.ljajmo o skupnih interesih, ki narekujejo tako Slovencem kot Hrvatom in Srbom, da se izjavijo za bodočo, skup no zvezo. To edino so realna tla in od ugotovitve takih skupnih interesov lah ko preidemo v razpravo o elementih ta= ke skupne zveze. Vse drugo pa je danes, oprostite, mlatenje prazne že zdavnaj zgnite' slame.	P.
BM/TRIGLAV
LONDON, W.C.I.- GT.BRITAIN
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni pri
spevki, ki so podpisani od Izvršnega Odbora.