AMERIŠKA
AMERICAN IN SPtWT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 10, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
»ovenski Tabor sijajno uspel
^ 4,000 naroda se je zbralo k manifestaciji. Nepričakovan dež je preprečil, da se program ni
11	i	i	I • I «1
) eifll rili
ord nist^ a is iiet
ears' tiict :ir )Ve
( Ceraj popoldne se je vršil na vrtu Slovenskega društve-iet)c°e^a sl°venski Tabor ob navzočnosti nad 4,000

■ettif
HOiH;
8«
lzvršil do konca, toda moralen uspeh je °gromen.
bil
zavednih
levil 'n	Program je pričela sijajna povorka, ki
■ j od 200. ceste do SDD. Jakšič, načelnica Ranica Zarje. .rfPozante
Načelnik parade je bil maršal vežbalnih krožkov pa Albina No-
)iio*' ne
et
en pogled na te lupine naših brhkih
'dnlSljajnih uniformah in Moš v večnolepi dedi-6l Hsih slovenskih mater. inlSraČnice So ^rale sod-
tiski ^odfcli fare sv. sv. Lovrenca ter dru-' • Jožefa.
,so bili vežbalni ^(flte ,.,.podružnic Slovenske
2veZe
št- 10, 15, 32, 41,
to'^ie Častna stra-1 * adetk^ dobrc>delne zveze *** 69 iLdruštva sv. Jožefa,
iS »°<XJ- Mladinski kro" ^z T št 14 je nosil
inski slovensko zastavo, 5 Da - žek podružnice lfM rišk° zastavo. Za->	tvorile naše
Aflta u °Se in Pa okrašena ^ !fa našega Lojzeta oi" fkinarprod je prirejal
;N
pii
ovacije-«°abe zaigrale "Star
8o	er" in na
=iasti'.8nili ponosno
visok ame-
«nili
Novak je ^Šlci ,U Pon°vila zaprisego o je2astavi.
ki je, Predsednik Udruže-% Udl spretno vodil ves v'l si0vlskrenih besedah pomensko zastavo
' , "S
^at,
zai,
Sfala
'Hej
god-Slovenci
. 'sti d —j ^iju; 0g se je pomaknila
kiH)Zastavi tudi sloven"
va h , Je naša zvezdnata W 7 sprejela v svo-
K
egai
Nekaj
nepopisno
Si
Je
Predsednik Marij 0 i* lc®1 s Programom.
n 8"
3*
ei s* S
0va]i in vsem, ki so />	da bo slo-
vgJl v Ameriki danes Si ^ svetu, kako trd-
>seve]l0jim predsedni"
•>Hje) ^tom (burno odo-Vinj1 p0rnagal svoji no-U> tla k njenem bojnem ' ** kato končno dosežen 8M.	moli danes
NJ^ Posegamo zve-J*1 2astavi, tako da-Xvj tudi ob sloven-
feN, 'd,,116 bomo ™iro-
nUa bo združen ves v hiši'
N.'.,!*! v angleščini
Si obljubujejo
itf
hi
le	6
> UdeleZabhoValil narodu za
k

iti
venci, in v, 0varni
da hočejo ,„V80ri na bojnem , P0I11agati Ame-
Ur n° J***5' Narod je
ln	Prebere brzo-
euHi/^mici, ki ga J!ldski župan Ken-^ a a Se Sam ne more IV 1 solicua ga bo zastopal ^lafeul Torbet. vo hb° z	Je vprašanj,
in J??1' ^ izgubimo iJ\o lkaj bo z nami,
' W°VafJa H Prvo vPraša"
Hii<esaboznarta"
slžh 3i in 1? 2 narodom v
N> «4a80d' W Umira
Pa OKU L
boda malih in velikih narodov.
Urbančič pove, da je odbor povabil na današnji Tabor tudi Mrs. Roosevelt, soprogo našega predsednika. Ta je poslala brzojavko, v kateri se opraviči, da se ne more udeležiti, želi pa zborovanju največji uspeh, naglašajoč, kako da občuduje hrabri jugoslovanski narod, ki še ni položil orožja v borbi za svobodo in pravico.
Nato predstavi oficielnega zastopnika Jugoslavije, konzula dr. James W. Mallya. Ta v iskrenih besedah pozdravi zbran narod, veseleč se, da se ga je toliko zbralo k tej manifestaciji.
Zatem je predstavil našega odličnega pesnika, skladatelja in dirigenta pevskih zborov, Ivana Zormana. Ta v krepkih in zanosnih besedah pozdravlja vse, ki so prišli pod zvezdnato zastavo, ki zastopa vse, kar je za pravice človečanstva. Svetovna borba je tudi borba nas vseh, tudi naših bratov in sester v našem Primorju, ki so danes sicer telesni sužnji, toda v srcu še vedno zavedni Jugoslovani. Z nagrobnih kamnov so izklesavali Italijani slovenska imena, je klical Ivan Zor-man, da bi niti mrtvi ne mogli pričati o nasilju nad našim narodom. Toda narod je in bo ostal slovenski.
Mr. Zorman govori, kako da je važna naloga tega Udruže-nja, da dokazuje na odgovornih mestih o težnjah slovenskega naroda v Primorju in če bo sodelovanje tudi od drugod, bomo uspeli. Slovenski zastopniki pri jugoslovanski vladi in nekaj drugih, je že z nami in upa, da bodo tudi drugi uvideli naše upravičene zahteve. Še je čas, vzklika Mr. Zorman, da se popravi londonski pakt, da se izbriše rapallska pogodba! Burno odobravanje občinstva!
Nato predstavi Urbančič ljubko Marico Čok, ki nagovori narod sledeče: "Drage moje sestre in dragi bratje! Tako zelo sem srečna, da se mi je posrečilo rešiti se iz naše lepe domovine, katero so naši sovražniki poteptali, razkosali, oropali. Srečna sem še, ker se je rešila tudi moja mati, moj oče, moja sestra in moj mali brat. Še sedaj drhtim, če pomislim, da že prvega jutra, ko se je začela vojska, so Nemci vrgli bombo tudi na naš dom, od katerega so sedaj ostale sa^ mo še razvaline.
(Dalje na 3 strani) -O-
AMERIKA JE ZAČELA Z OFENZIVO PROTIJAPONSKI
Pearl Harbor, Havaji. — Ameriške bojne sile so začele z ofenzivo proti Japoncem z napadom na Solomonsko otočje. Admiral Nimitz, poveljnik pacifi-čnega brodovja poroča, da se ofenziva ugodno razvija. Vesti javljajo, da se je bojna sreča na Pacifiku obrnila v prid zaveznikov.
Druga poročila javljajo, da je ameriško brodovje napadlo japonsko postojanko na otoku Ki-ska, ki je del Aleutskih otokov. Ameriški in zavezniški bombniki so napadli tudi japonske postojanke na Novi Gvineji, severno od Avstralije.
Glasom teh poročil ^je razvidno, da je združena ameriška bojna sila, to je brodovje in avijati-ka začela polno ofenzivo proti Japoncem in sicer na več krajih v istem času. Natančnejših poročil o tej ofenzivi sicer še ni, toda soditi je pa, da bodo skušali Amerikanci iztrgati nekaj ozemlja iz rok Japoncev.
--o-
Glede volivnih koč
V 23. vardi sta bili prestavljeni dve volivni koči. Oni, ki volijo v precinktu A, bodo volili v pppravljalnici čevljev na 6013 St. Clair Ave. Oni iz precinkta B boste volili pa v North Congregational Church n«' 72. cesti; zadej za gazolinsko postajo. Drugi precinkti ostanejo pa kot so bili lansko leto.
Izgubljeni dokumenti
Od 53. do 55. ceste je bila izgubljena registracijska karta in drugi važni papirji. Pošten najditelj je naprošen, naj jih vrne John Verhovcu, 1441 E. 53. St.
Angleži s začeli zapirati nezadovoljneže v Indiji
Bombay, Indija. — Angleška vlada je odločena, da se ne vda zahtevam Indije za takajšno svobodo in bo s trdno roko skušala zadušiti vse znake upora. Par ur potem, ko je odbor vse-ind-skega kongresa poveril vodji Gandhiju polno oblast, da začne med narodom gibanje proti poslušnosti do Anglije, je začela angleška vlada zapirati razne voditelje.
Vlada je v prvih urah zaprla 150 oseb ,nato pa prepovedala vsako javilo zbiranje več kot petih oseb. Poročila trdijo, da je vlada zaprla tudi Gandhija, voditelja Indcev.
Šest nemških saboterjev je električni stol; dva obsojena
šlo na v ječo
Predsednik češke vlade, Beneš, pravi, da se ruska armada ne bo podala
London. — Edvard Beneš, predsednik češke vlade v pregnanstvu je govoril po radiu svojemu narodu v domovini ter ga svaril, naj ne bo oplašen radi razvoja bojev na ruski fronti. Ruska armada se bo borila do končne zmage, je zatrjeval Beneš.
Zagotavljal je, da je tako gotovo, da bodo začeli Rusi z ofenzivo, kot je gotovo, da bosta Amerika in Anglija odprla drugo fronto nekje v zahodni Evropi.
-o-
Nocoj je shod v SND
Ob 8:30 nocoj se vrši politični shod v avditoriju SND. Shod prireja demokratska stranka v prilog kandidature Michael A. Feighana in drugih demokratskih kandidatov. Govoril bo vodja Ray T. Miller in drugi. Državljani in državljanke so prijazno vabljeni.
Kongres naj ostane svoboden!
Eden in najbrže glavni princip naše demokracije je ta, da je kongres svoboden, da vsakdo lahko govori in glasuje po svojem prepričanju. Kadar bomo vzeli kongresu svobodo in mu bomo vezali roke, potem bo konec ameriške demokracije in kongres ne bo več potreben. Tedaj bomo dobili v deželo diktaturo.
-o-
Na drugo
to, kar
sV>tski
4o°sevelta:
carter svo-
Pozdravi iz Kalifornije
Miss Alice Markel iz 15807 Trafalger Ave. pošilja pozdrave iz Los Angelesa, Cal. Pravi, da se ji tam zelo dopade. Od isto-tam pozdravljata tudi Frances Grill in Amelia Setina. V bolnišnico V soboto popoldne je bil odpeljan v Glenville bolnišnico Peter Smiciklas, stanujoč na 7302 St. Clair Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Ofenziva četnikov v Bosni in zavzetje mesta Drvar v Bosni
Moskva, (ICN) — Radio oddajna postaja "Svobodna Jugoslavija" je izdala sledeče poročilo vnhovne komande četniške vojske o bojih v Bosanski Krajini in v osrednji Bosni.
četniški bataljoni iz Bosanske Krajine so po osvojitvi mest Prijedora, Bosanski Petrovac, Bosanska Krupa in Doberlin nadaljevali svojo ofenzivo in po trdih bojih zasedli Drvar ter se združili z liškimi četniki. Prebivalstvo mesta Drvar je z navdušenjem sprejelo četniške in prostovoljske vojake.
četniški oddelki se uspešno	"
bore tudi v vasi Bosanski Krajini in prizadevajo velike izgube nemškim, madžarskim, bolgarskim in vstaškim četam. V centralni Bosni se vrše ostre bitke blizu Bugojne, mesto, ki je v zadnjih dneh ponovno menjalo posestnika. V bojih v okolici mesta je poginilo približno 250 Paveličevih ustašev, a še večje število jih je bilo ranjenih. Naše edinice so zasedle dne 23. julija vas Šujce in nadaljevale svoje prodiranje proti zapadu.
Ista radio postaja je objavila 27. julija sledeče poročilo vrhovne komande četniške in prostovoljske vojske v Jugoslaviji:
Divji boji proti zasedbenim četam se neprestano vrše po Bo sanski Krajini, centralni Bosni in v Sloveniji.
Slovenski četniški oddelki so pobili od 1. do 18. julija 1,224 vojakov zasedbenih čet. Tudi število ranjencev med fašisti je veliko. Gerilci so uničili mnogo tovornih avtomobilov in motornih koles ter zaplenili veliko množino vojnega materijala.
Tudi v onem delu Slovenije, ki je od Nemcev zaseden, se vr še ostri boji.
21. julija so fašisti bombardirali vasi v okolici Prozora in pri tem ubili mnogo žen in otrok. Za svoje pomote in neuspehe se maščujejo fašisti nad neoboro-ženim civilnim prebivalstvom Njihovi ustaški prijatelji pa v tem pogledu tudi ne zaostajajo za svojimi učitelji. V vasi Urija-ma, ki je v bližini Bugojne, so z bajoneti zaklali muslimansko prebivalstvo, češ, da je pomagalo četnikom. Ta krvava fašistična zverinstva so nanovo izzvala veliko ogorčenje v vseh slojih naroda.
Borbe se nadaljujejo pri Bu-gojni in Dolnjem Vakufu. Drugi bataljon prvega liškega četni-škega oddelka je porušil železni ško progo med postajami Medak in Ribnik na dolžini 700 metrov. Ista železniška proga je bila pre kinjena že popreje od prvega liškega četniškega oddelka, na dolžini 1,200 metrov.
Matere naših vojakov
Za nedeljsko prireditev Jugoslovanskega kulturnega vrta so se priglasile sledeče naše matere, ki imajo svoje sinove v ameriški armadi:
Frances Skully, Frances Mi-lavec, Rozi Bizjak, Mary Zot, Josephine Avsec, Julia Adamič, Mary Schmidt, Mrs. John Fabian, Anna Hace, Margaret Marolt, Jennie Kuznik, Mary Gornik, Jennie Miklavcic,, Ana Zurgan, Frances Maleckar, Matilda Nosse, Johanna Petkov-šek, Mary Hace, Anna Mramor, Helen Milharcic, Mary Kaste-iic, Theresa Narobfe, Jennie Brodnik, Agnes Zagorc, Anna Bojc.
Jutri bomo priobčili nadalj-na imena.
-o--
Nemci trdijo, da so vzeli dve važni ruski mesti v oljnih središčih
Nemci so izdali sinoči vojni komunike, v katerem trdijo, da so nemške čete okupirale Maj-kop in Krasnodar v Kavkazu ter da so dospele nemške čete že do vznožja kavkaškega pogorja.
Majkop da 7% vsega ruskega olja in poleg tega so tam tvorni-ce za izdelavo ročnih granat, bomb, traktorjev in drugega. Okolica je izredno rodovitna in prideluje koruzo, žito, bombaž in tobak.
Krasnodar leži ob reki Kuban in tukaj je važno železniško križišče.
Rusko poročilo ne omenja ničesar o izgubi teh dveh mest. Samo toliko se poroča iz Moskve, da so se ruske čete umaknile pred nemškim pritiskom v Kavkazu.
V soboto opoldne so plačali s smrtjo, ker so hoteli sabotirati ameriško vojno industrijo. Eden je bil obsojen v dosmrtno ječo, eden na 30 let zapora. Dokumenti iz obravnave ostanejo zapečateni do konca vojne.
RADIO IZ LONDONA JE GOVORIL NEMČIJI O EKSEKUCIJI V AMERIKI
Washington, 8. avg. — Šest nemških saboterjev, ki so se izkrcali iz nemških podmornic na ameriškem obrežju, da bi sabotirali vojni napor Zed. držav z ognjem, eksplozijami in terorjem, je plačalo danes to svojo namero s smrtjo na električnem stolu.
Dva sta ušla smrti s tem, da sta izdala naklepe svojih tovarišev. Vohune je sodilo sedem ameriških generalov.
Opoldne je bil peljan prvi iz- -- ---
Na počitnice
Na Matt Nousakove farme v Geneva, O. so se podale: Mrs. Hočevar iz 67. ceste, Mrs. Nou-sak, Mrs. Cernilogar in hčerka Florence in pa Dorothy Gorsha. želimo jim prav vesele čase.
IZJAVA!
Spodaj podpisana kan-didatinja Jo Modic, kandidiram za poslanko v državno zbornico (State Representative). Tem potom želim pojasniti volivcem, da sem popolnoma nevtralna, kar se tiče drugih kandidatov in priporočam, naj vsak glasuje po svoji najboljši preudarnosti. Prosim pa, da ne pozabite napraviti križ pred mojim imenom.
JO MODIC.
med šestih saboterjev iz svoje celice na električni stol. Potem so sledili ostali drug za drugim. Več ur po eksekuciji so odpeljali trupla v vojaško bolnišnico Walter Reed, da jih pripravijo za pokop.
Imena teh šestih nemških vohunov so: Heinrich Harm Heinck, Richard Quirin, Edward John Kerling, Herbert Hans Haupt, Werner Thiel in Herman Otto Neubauer.
Ernest P. Burger je bil obsojen na dosmrtno ječo, George John Dasch je dobil 30 let zapora.
Malo pred 1 ;30 je bilo naznanjeno iz Bele hiše, da je predsednik Roosevelt odobril krivdorek vojaške sodnije in da je bilo šest saboterjev usmrčenih. Dokumenti obravnave, ki vsebujejo mnogo važnih stvari vojaškega pomena, ostanejo zapečateni do konca vojne.
Tako se je ta slučaj nemške špijonaže in nameravane sabotaže končal prej kot v dveh mesecih. Imeli so pa povsem legalno obravnavo, kot bi jo imel vsak drugi, kar je nekaj neznanega v diktatorskih državah. Celo člani najvišje sodnije so prihiteli s počitnic, ker so se zagovorniki saboterjev pritožili, da bi njih slučaja ne sme obravnavati vojaška sodnija.
Vojaška sodnija je bila gotova z obravnavo zadnjo nedeljo, nakar so vse izročili v razsodbo predsedniku Rooseveltu, ki ima edini pravico odobriti ali zavreči mnenje vojaškega sodišča.
Vseh osem saboterjev, ki so bili vsi rojeni v Nemčiji, so pre. živeli že prej več časa v Ameriki Eden teh, Haupt, je bil naturali-
ziran ameriški državljan. *
London, 9. avg. — V soboto zvečer ob osmih je angleški ra dio raznesel novico o usmrtitvi nemških vohunov v Ameriki po vsej Evropi. Novica je bila razglašena v več jezikih. Posebno se je poudarjalo v nemščini, kako naglo so bili saboterji prijeti, ko so se izkrcali na ameriškem obrežju, še predno so mogli storiti kako škodo v Ameriki. Opisalo se je potek obravnave in potem usmrtitev na električnem stolu.
Lepa slavnost je bila včeraj v Barbertonu
Blagoslovitev nove slovenske cerkve v Barbertonu je bila včeraj z velikimi svečanostmi. Pred obredi v cerkvi je bila* svečana povorka v naselbini. Ljudje so se potem razvrstili v špalir od župnišča do cerkve, skozi katerega je šel škof McFadden z duhovščino. Veliko zanimanje so zbudile narodne noše iz Cleve-landa, ki jih je šla večja skupina z st. clairskega okrožja v Bar-berton.
Slavnostno pridigo je imel pa-Kazimir Zakrajšek. Premil. škof MacFadden je pohvalil bar-bertonske Slovence, ki so si zgradili tako lično cerkvico. K slavnosti sta prihitela iz Cleve-landa tudi minister Franc Snoj in konzul dr. Mally.
Nocoj bo važna seja
Nocoj ob osmih bo v Knausovi dvorani seja pripravljalnega odbora za nedeljsko prireditev Jugoslovanskega kulturnega vrta. Pridite tudi vsi oni, ki se zanimate za to pomembno narodno prireditev.
Bivši jugoslovanski minister dr. Andjelinovič vClevelandu
V soboto je dospel v Cleveland dr. B. G. Andjelinovič, bivši minister v jugoslovanski vladi. Udeležil se je tudi slovenskega Tabora, toda ni govoril, ker je dež prekinil zborovanje.
Dr. Andjelinovič je rodom Dalmatinec in je dospel pred tremi tedni z letalom v Ameriko. V Ameriki bo ostal kakega pol leta, potem bo pa najbrže obiskal tudi Jugoslovane v Južni Ameriki.
Nov grob
Sinoči je umrla v Warrensville bolnišnici Barbara Cetinski, rojena Stoduhar, stara 74 let, stanujoča na 1151 Addison Rd. Bila je vdova. Tukaj zapušča hčer Mary omož. Jablonski in sina Josepha, ki je vojak v taborišču Forrest, Tenn. in Matt-a ter veliko drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 32 let. Pogreb bo v sredo zjutraj iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. čas še ni določen. Naj počiva v miru.
Prememba v 32. vardi
Precinkt S v 32. vardi bo za torek premeščen v Lapuhovo brivnico, vogal Holmes Ave. in 156. cesta. Državljani tega precinkta naj torej v torek volijo na novem prostoru.
Zadušnica
V torek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Louise Milavec.
,Za precinktno načelnico
Vprecinktu "J-23. varda, kandidira za načelnico Mrs. Mary Somrak, ki se priporoča našim volivcem za glasove.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor 1117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio.
_Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, (2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
<X®»83	No. 186 Mon., Aug. 10, 1942
Volite po svojem prepričanju, toda volite!
Kakor vsake volitve so tudi jutrišnje velike važnosti. Kdor pravi, da so primarne volitve majhnega pomena, ne govori prav. V primarnih volitvah se izbira iz vseh kandidatov najboljše in iz teh se pri glavnih volitvah izbere najboljše. Torej volivci pri dvakratnih volitvah izberejo svoje najboljše zastopnike, ki jih pošljejo v ta ali oni javni urad kot svoje reprezentante.
Prav za prav so primarne volitve še bolj važne kot pa glavne v novembru, ker v primarnih volitvah šele izberemo kandidate za jesenske volitve. Ako ima državljan v mislih gotovega kandidata, kateremu želi zmago pri novembrskih volitvah, nima ta njegova želja nobenega pomena, če se tak državljan ne udeleži primarnih volitev in s tem pripomore kandidatu do nominacije.
Noben državljan in nobena državljanka bi ne smela biti prezaposlena, ne preveč trudna in ne toliko malomarna, da bi ne šla na volišče jutri. Ker imamo, hvala Bogu, v Ameriki še vedno svobodne volitve, glasujte jutri tako, kot ste si ustvarili svoje lastno mnenje o tem ali onem kandidatu. Slišali in čitali ste dovolj o njih, nekatere tudi osebno poznate, torej ste si lahko sami ustvarili sodbo o zmožnostih kandidatov. Vi imate pravico, da glasujete, kakor sami hočete. Nihče vas ne more in ne sme prisiliti oddati glas ne za tega ne za onega kandidata. Svobodne volitve so ena glavnih principov ameriške demokracije in to moramo ohraniti.
Dovoljeno je priporočati in agitirati za tega ali onega kandidata, s pretnjami si pa ne pustitimo zapovedovati.
Tako nam dovolite tudi, da še enkrat apelicamo na naše slovenske državljane in državljanke, naj gredo do zadnjega na volišče in tam glasujejo predvsem za naše kandidate: v državno zbornico Jo Modic, Joseph Ogrin in Joseph Kovach, » za državnega senatorja pa Hrvata Wm. M. Boyda. Ker bo jutri, kot pravijo, pičla udeležba pri volitvah, so vsi gornji z lahkoto nominirani, ako bo glasovalo zanj izdatno število slovenskih oziroma jugoslovanskih glasov.
Torej udeležite se jutrišnjih volitev v velikem številu.
Kako je v resnici na Hrvaškem?
Podpredsednik kr. vlade, dr. Jiyaj Krnjevič, je prejel obširno poročilo iz domovine, iz katerega šledi, da je stanje na Hrvaškem v tem trenotku tako-le:
Ogromna večina Hrvatov obsoja teroristični režim Pa-veliča. Hrvatje so bolj ko kdajkoli ostali zvesti političnemu programu svojega voditelja dr. Mačka. Z vsemi silami in sredstvi se upirajo zasedbenim oblastem in njihovim pomočnikom. Paveličse zaveda nepriljubljenosti, ki jo uživa med hrvaškim narodom, pa je zato poskušal sklicati hrvaški sabor, katerega člane je sam izbral, da bi tako svojemu režimu postavil krinko hrvaške tradicijonalne ustavnosti. Ta Pa-veličev poskus pa se ni obnesel. V sabor niso bili poklicani prvaki Hrvaške kmečke stranke, ker da so se pregrešili proti načelo mustašev. 44 zastopnikov HSS je naravnost odbilo sodelovanje v Paveličevem saboru. V imenu tistih, ki so se kljub vsemu odzvali pozivu v sabor, je dr. Ljubičič v takozvanem saboru prečita! tole izjavo:
"Z največjim terorjem smo bili prisiljeni priti v sabor, poklicu smo se odzvali samo iz strahu za svoja življenja. Protestiramo proti sedanjemu stanju v zemlji, proti aretaciji predsednika dr. Mrčka in proti nameravani izvolitvi Spoleta za hrvaškega kralja." Zaradi te izjave je bil Pavelič primoran spregovoriti o usodi dr. Mačka. Celo muslimani, najzvestejši oprode Paveliča so protestirali proti izjavam dr. Kuke,. ki je Paveličev minister pravosodja, v katerih je med drugim dejal, da se morajo vsi Hrvati vrniti v katolicizem, ki da je vera njihovih očetov. Pavelič je moral izjaviti da je dr. Kuka lagal.
Usoda Dalmacije, ki so jo zasedli Italijani, je zelo težka. Več tisoč jugoslovanskih nacijonalistov, pristašev HSS, samostojnih demokratov, levičarjev in celo frankovcev so Lahi internirali na Liparskih otokih. Prvak HSS Dane Škarica je izginil nekje v Italiji in nihče ne ve za njegovo usodo. Prvak Danjko Andjelinovič je interniran na Liparskih otokih. Prvak HSS Paško Kaliterna je v zaporu v Splitu z ostalimi interniranci Belamaričem, Ivom Tartaglia, Zvonimirom Skaljkom in Ante Belašem. Glavno delo guvernerja Dalmacije Bastiani-ja je, da za vse slučaje zajamči Dalmacijo Italiji. Glavna skrb laških okupatorjev je hujskanje Srbov in Hrvatov med seboj. Lahi so nagnali ustaše, da inscenira-jo zločine nad Srbi, nato so te scene fotografirali, fotografije pa uporabljajo za razpaljenje mržnje Hrvatov proti Srbom. Hrvaška inteligenca je to intrigo razkrinkala in je zato odpor proti Italijanom še večji.
V zadnjem času se upori Dalmatincev proti Italijanom čedalje širijo. Lahi so podvzeli najstrožje varnostne mere. Policijska ura v Splitu pričenja ob 2 uri popoldne, v Šibeni-ku pa ob 5 popoldne. Pavelič samovoljno razpolaga z javno in zasebno imovino, največkrat v korist Lahov in Nemcev, ki vlačijo iz dežele vse, kar je premakljivega.
Da bi ustaši pridobili hrvaškega kmeta, so ustanovili
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 10, 1942
takozvano hrvaško kmečko zajednico. Paveličev minister trgovine, Tot je na silo skupaj zgnanim kmetom pripovedoval o novem prusjaškem redu v Evropi. Po končanem govoru mu je neki kmet tako-le odgovoril:
"Vse je to lepo in dobro, kar ste nam sedaj povedali, ali naši možje sprašujejo, kaj dela in kaj misli dr. Maček. Vse drugo nas ne zanima."
Hrvaški narod je skrajno nerazpoložen napram Paveličevem režimu. Ogromna večina mož in fantov se ne odziva poklicu na orožne vaje. Po vzorcu iz prve svetovne vojne se po vsej Hrvaški organizirajo zeleni kadri. Gospodarske sabotaže so že splošne. 'Kmetje ničesar ne prodajajo Zagrebu. Izmenjava blaga je edini način trgovanja. Zelo velik del zemlje je neobdelan. Kmetje delajo samo še za lastne potrebe. Kmetje iz okolice Zagreba so organizirali pravo blokado in ne pustijo v mesto nobenih živil. Dva zastopnika iz zagrebške okolice sta morala odstopiti kot člana sabora, ker so jima kmetje zagrozili, da ju bodo v nasprotnem slučaju pobili. Paveličevi krogi priznavajo, da bo Zagreb v mesecu maju trpel lakoto, medtem ko vlada v nekaterih drugih krajih že danes zelo občutno pomanjkanje živil. Tako je v Makarski že nekaj ljudi umrlo od lakote.
Paveličeva vlada plačuje Lahom za stroške okupacije 125 milijonov lir mesečno. Koliko plačuje Nemcem, vlada ne pove, ker se boji ogorčenosti naroda.
Kdo je Jo Modic?
Zadnje dni sem dobila več vprašanj, zlasti od naših zavednih državljank, kdo da je Jo (Josephine) Modic, ker ne vodi glasne kampanje, da bi se kaj več zvedelo o njenih kvalifikacijah. Ker dekleta dobro poznam, zato je prav, da nekdo vsaj nekoliko napiše o njenih sposobnostih.
Kakor je meni znano, je Josephine Modic v politiki že dolgo vrsto let in med tem časom je imela odgovorne službe v državnih uradih, kjer je imela mnogo prilik se naučiti in s svojo praktično skušnjo se udomačiti z važnimi voditelji kot stvarmi, ki služijo za ljudski blagor. Ker je skromnega značaja, se ni nikdar rinila v ospredje, kot imajo navado drugi politikarji, pač pa je svoje delo vršila skrbno in pravično. Poleg njene skromnosti ima še drugo čednost, in ta je, da je DELOVNA, s tem mislim povedati, da ona ne govori veliko in se ne postavlja na zaslugah, ampak dela neprestano in ne odneha dokler ne doseže svoj cilj. In takih zastopnikov potrebuje narod v teh časih veliko bolj kot kdaj prej v zgodovini naše dežele. Nanjo se lahko zanesemo, da bo storila več kot bo njena dolžnost in svojo nalogo izvršila častno in uspešno.
Modicova družina stanuje na G2. cesti in St. Clair že nad trideset let in podjetje, ki ga vodijo je poznano kot eno najbolj zanesljivih in postrežljivih in k vsemu temu so pomagale pridne hčerke in sinovi. Modicova mama so pa tudi poznana za velikodušnost in lepo vzgojo svojih otrok.
Rada bi spregovorila samo par besed našim Slovenkam: Drage rojakinje! Redkokdaj imamo priliko oddati svoj glas ženskemu spolu našega poko-ijenja in ko se pojavi taka priložnost, potem je naša sveta dolžnost, da stopimo skupaj kot ena žena in vse oddamo svoj glas rojakinji, na katero se lahko zanesemo, da bo delala čast ženstvu kot narodu v splošnem. Povejte svojim možem in sinovom, da naj tudi oni enkrat volijo za Slovenko, ker .je že skrajni čas, da pridemo tudi Slovenke v ospredje v politiki in kot zavedne državljanke je vendar naša dolžnost, da pomagamo osebam, ki so sposobne za politična dela in ki imajo veselje delovati za korist države, skupnega ljudstva in tudi posameznikov.
Torej v torek prav gotovo poiščimo ime JO MODIC na glasovnici in dajmo prvi Slovenki - kandidatinji i za državno zbornico svoj glas.
Obenem tudi volimo za druge kandidate našega pokolje-nja, ki obsegajo najboljše zmožnosti v politiki in ti so sledeči:
Za državnega senatorja:
Wm. M. Boyd (rodom Hrvat). Za državne poslance: Jo Modic, Joseph Ogrin, Joseph Kovach. še to, med nami naj ne bo osebe, ki bi ne glasovala za izboljšanje* mestne bolnišnice ker ljudsko zdravje je ena najvažnejših potrebščin in kakor se mesto veča v drugih ozirih, ravno tako je treba preurediti in izboljšati mestno bolnišnico. Kar je za zdravje otrok in splošno ljudstvo, to je naša obligacija vzdrževati in izboljšati in se ne more primerjati za davek, ker to ni davek pač pa naša priložnost pomagati.
Kot zavedni državljani in državljanke storimo svojo dolžnost in vsi na volišče v torek in glasujmo po svoji najboljši razsodnosti in spoznanju. Z narodnim pozdravom,
Albina Novak.
dil pred 41 leti v državi Minnesota Še kot mlad fant pa se je preselil v Cleveland-Newburgh, kjer je od vseh spoštovan, ki ga poznajo. Njegovi starši so doma iz fare Zagradec pri Žužemberku. Ima višješolsko izobrazbo in je poročen s hčerko Frank Hrovatove družine .iz 82. ceste. Nad šest let je vslužben kot pomožni šerif in kadar potrebujemo kaj, se vselej brez skrbi obrnemo do našega Jo-sepha Kovacha in nam prav rad postreže in to vedno brezplačno. On je tudi delaven pri društvih in povsod, kjer ga potrebujemo; je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in večletni blagajnik, pred štirimi leti in sedaj zopet delegat na konvenciji KSKJ; blagajnik SND na 80. cesti že več let. Povsod nam je pripravljen pomagati in sedaj ko on potrebuje naše pomoči, pa je naša dolžnost, da gremo v torek vsi na volišče in oddamo svoj glas za Joseph W. Kovacha.
Pa samo to ga še ne bo izvolilo, ampak ga je treba priporočiti še drugim, priporočite ga pri svojih prijateljih v tovarni in vsepovsod, pa bo gotovo nominiran. Kakor dela čast vsem Slovencem naš župan Frank J. Lausche, tako bo gotovo tudi Mr. Kovach delal čast slovenskemu narodu, če bo iz-
voljen v državno zbornico. Starši opozorite svoje polnoletne sinove in hčere, da bodo šli gotovo v torek na volišče in oddali svoj glas našemu rojaku, ker je v resnici vreden naše podpore in za nas tudi potreben.
Joseph W. Kovach, če bo izvoljen nas- bo lahko varoval pred marsikatero krivico, ki se kaj rada vrine nam revnim delavcem v škodo. On je delavec, kakor večina nas Slovencev in zato pa tudi pozna naš položaj in naše potrebe. Vsi pritisnimo in še drugi nam bodo pomagali, pa bo Joseph W. Kovach gotovo nominiran za državno zbornico v naše veselje in naš ponos. J. Resnik. -o--
Križec mu je rešil življenje
Porotnik pehote Rino Cre-monini, ki je ležal ranjen v la-zaretu v Jakinu, je pripovedoval zanimivo zgodbo. Pred odhodom na fronto mu je neki njegov prijatelj podaril meden krž. Hranil ga je v levem zgornjem žepu svoje vojaške suknje. V nekem boju je drobec bombe zadel poročnika v prsa, toda križec je nevarno malo i'eč odklonil, tako da je ranila poročnika le v desno stran prs. Križec, ki se mu srečanje z bombnim drobcem prav dobro pozna, poročnik skrbno hrani.
Nek moški, ki je bil "pritaknjen," je bil že ukradel pri mesafl šunko. Nažel si je odvfj naj ga izvleče iz kaše.
Pred obravnavo je najprej sam vzel v rok® )rire da ga bo naučil, kako Jjjma ri pred sodnikom
"Kedaj je bila šu« na?" ga vpraša jezica
"Mesar trdi, da je to okrog 11 ponoči." "No in kje si bil tij*^
in polnočjo? Ali si lji?" — „
"Kaj še! Saj sem^ dar. najprej spraviti varno, ali ne?"
Odvetnik se je prti* in začel klijenta ucit'i govori pri obravnavi v lebetu.
Prišel je dan obravi'1 vetnik je tako bril j a"1 varjal obtoženca, da t nik oprostil. Obtožen«1 časa debelo gledal 50 mu je rekel, da je P1'" pa važno vjrašal:
"Gospod sodnih zdaj 'šunko obdržati) ram dati nazaj?"
Članstvu dr. sv. Marije Magdalene!
Danes bom še pobirala ases-ment med 6:30 in 7:30 uri zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Prosim VSE one, katerim je mogoče, da poravnajo \sedaj svoj asesment. Jutri se podam z doma in me r,e bo nazaj 14 dni. Na tretji pondeljek v mesecu kot običajno, se ta mesec NE BO pobiralo asesmenta. če katera izmed vas v tem času zboli, se lahko javi na mojem domu. če pa pride smrtni slučaj, se pa do 15. avgusta lahko obrnete na sestro predsednico Helena Mal-ly, 1105 E. 63rd St., ali pa na blagajničarko sestro Frances Mačerol, 1150 E. 61st St. Po 15. avgustu pa pri sestri Frances Novak, 6326 Carl Ave., in to do 23. avgusta.
Zdaj pa mi bodite iskreno pozdravljene vse članice in želim, da bi v času moje odsotnosti "teta bolezen" ne obiskala prav nobene, posebno pa upam, da bo bela žena "smrt" držala svoje koščene roke križem in jih ne bo stegovala po naših vrstah. Bog vas blagoslovi VSE do svidenja.
Maria Hochevar, tajnica.
Za primarne volitve
Prav lepo je bilo opisano v uredniškem članku Ameriške Domovine v sredo, 5. avgusta "Pa mi bolj pritisnimo . . Imamo tri slovenske kandidate na demokratski listi. O Kandidatih Ogrin in Modic ne bo pisal, ker jih osebno ne poznam. Vem pa, da so zmožni za urad v katerega kandidirajo in jih volivcem priporočam.
Hočem pa predstaviti moža, kateri resnično zasluži, da mu oddamo svoj glas in to je kandidat za državnega poslanca Joseph W. Kovach (State Representative). Kovach se je ro-
Kongresnik Martin L. Sweeney je bil rojen v Clevelandu. Njegovi. starši so bili rojeni pa v Evropi. Prišli so v Ameriko, da se izognejo verskim in političnim preganjanjem v njih rojstni deželi Irski, ki jih je izvajala angleška vlada.
V Ameriki rojeni sinovi in hčere slovenskega naroda bodo lahko umeli kon-gresnikovo vedno opozicijo napram imperializmu Velike Britanije pred vstopom v vojno. Ker tudi tisoče iri tisoče naših ljudi je zapustilo svojo rojstno domovino, bivšo Avstrijo, da pobegnejo preganjanju nemških valptov.
Kongresnik Sweeney je dobil prvo šolsko izobrazbo v naših farnih šolah. Njegov brat, pokojni Rev. Dominik Sweeney, je bil vojni kurat v prvi svetovni vojni ter mnogo let duhovni pomočnik v župniji sv. Tomaža v Clevelandu.
Kongresnik Sweeney je bil oseih let sodnik na mestni sodniji in to v tistih blaznih časih prohibicije. On ni nikdar verjel v to postavo in nikdar ni poslal
koga v ječo radi kršitve te p kongresu je pomagal zrušiti prohibicijo.
Kongresnik Sweeney se je bol'1 nus vojakom, boril se je za delavstvo, za WPA in za CCC . V kongresu je neodvisen demokr' bil prvi demokrat iz države Ol11^' ■glasgval za nominacijo sedanje*9 sedmka Roosevelta. Ako se strinjal s predsednikom, se je 6 mo posluževal svojih pravic
kot
kanec v kongresu.
i b1
Kongresnik Sweeney je moZ' katero vedno drži.
Zato se zavedajte, da je glas neya v najboljši interes si loda ter za slogo in edinstvo v teP nih vojnih dneh. V torek pri volitvah glasujte za ponovno
Martin L.
1» AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 10, 1942
E
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
26
avgust
'o je h Društvo Soča, št. v roKf nredi piknik na prosto-kakofma zapadnih Slovencev,
pison Ave>
šunki pevski zbor Sloga ima
jezi^ «a Stuškovi farmi.
ijeiy^eza slovenskih dru-
či." ,ajsv- Imena v Clevelan-
,ilti|redi Katoliški dan na
si bfl Urn prostorih, 25000 Eu-Ve.
;em> iviti
Hki
SEPTEMBER
uPna društva fare sv. I n|ajo plesno veselico v prijf ^ SND.
— Dfuštvo sv. Cirila in st- 18 SDZ ima plesno v avditoriju SND. Jugoslav Camp, št. 293 ma Plesno veselico v av. u SND.
^uštvo SV. Janeza Krst-4 ' ABZ priredi pro-
SNl)niCe olosto-'a v avdi~
oktober
Guards of SDZ, ^ditoriju SND. urustv0 Collinwoodske ^Tl 22 SDZ priredi , esehc0 v Slovenskem
kMrolmes Ave-Ida godba fare
^Priredi v SND na St.
P e- Popoldne koncert, Pa pies>
^jarniola Hive, št. 493 5^Sria veselica v avdito-
|llcNštv0 C level and ski v' st- 14 SDZ plesna ve-avditoriju SND.
ola Tent, št. 1288 sNbSna Veselica v avdito-
'»eds!mski zbor Ivan Can-
^D Va in Ples v avdito-
""Dr v
Ples,UStV° sv" Katarine, ^ la veselica v avditori.
■Si edj
tefn dr
ir6cj;°V(:nska zadružna zve-Plesno veselico v Slo.
AvrU§tVenem d0nlU na
e.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND.
7.	— Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND.
8.—Društvo	Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave.
14.—Društvo	Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
15.—Mladinski	pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti.
15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd.
21.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
22.—Dramski	zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND.
28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem. domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne.
20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND.
20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND.
31. _ Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. -o-
Ostanite mož beseda!
i
" 'tv * h,
/


)e Martin L. Sweeney
'itos^eeney je poštenjak in °fil - m°ž> ki se je ved-, M pravico in nam de-je , ar je v kongresu.
°intv naj se tukaJ obo" da v.J Varujejo to zem-če2 llašiil fantov ne poši-^bljeiim°rje- Koliko imamo ^ato CV še od zadnje voj-,Pa £a hočejo nje-
ek Drinniki sPraviti s poti. je rei6 en i" spoštovan pikril1: Ko bi bili vsi ta-
«i
ru
i na	in tako dobro
delavce in za na-bl bilo dosti boljše
6tU m _ h
(|da v zahvalo, ker je
• ki i'^edaj Pa mu očitajo ^ sploh storil ni. Vse
h
Besedalomstvo je v očeh vsakega še nižjega sloja podlost in umazanost. Spominjam se iz stare domovine, da naši pradedje niso nikoli medseboj po-pogodb pisali, ker jih niso znali, ampak dali so si možakarsko besedo in ta je držala več kakor vse pisane pogodbe, če se je kdo moških besedi izneveril, ,je prišla sramota na hišo in pozneje na potomce, ki so morali sadove sramote uživati. Slovenci smo iz mladih nog nava jeni, da moška beseda je ne pisana pogodba, katero je treba jz vso natančnostjo izpol novati. Da pišem o tem mi prihaja na misel, vsaj tako smo opazili v našem časopisju za časa županskih volitev, v katerih je kandidiral naš rojak Frank J. Lausche, da če Martin L. Sweeney pride na pomoč Lauschetu z onimi glasovi, ki jih je on dobil ob primarnih volitvah, da mu ne bomo nasprotovali pri volitvah, ko bo on kandidiral v kongres. To tmo sklenili in tega bi se morali držati, če so nam pri srcu grobovi naših pradedov in možatost naših očetov. Veliko krat sem v svojem življenju slišal, če se ne moreš na besedo zanesti, vedi da te je tak človek pripravljen vsak čas prodati tudi za skledo leče, če mu bo tako kazalo, če se lahko zahteva, da mora človek male izobrazbe poznati in upoštevati svetost moške besede, toliko
svoje glasove za Martin L. Sweeneya, bomo zadostili svoji moški besedi in dali drugim viden dokaz, da Slovenci besedo drže, pa tudi če jih ista boli. Vsi vemo, da vse zre na 23. vardo ,kako bo glasove oddala in če hočemo, da operemo čast naroda, storimo to le na ta način, da damo veliko večino glasov za kandidaturo Sweeneya. Z gotovostjo lahko trdimo, če ne bi Martin L. Sweeney zadnje županske volitve potegnil za kandidaturo Frank J. Lau-scheta in pripomogel s svojimi glasovi do njegove izvolitve, bi bila zmaga našega rojaka zelo dvomljiva, če razdelimo večino glasov na polovico, katere si prejel nasprotni kandidat, je
10	samo za 26,000 glasov, medtem ko jih je Sweeney prejel okrog 32,000. če bi šlo od teh 32,000 oddanih glasov za Sweeneya 26,000 na stran Blythina, bi Frank Lausche volitve izgubil. Seveda s tem ne bi imel gospod Vatro Grill, ki je danes načelnik kampanje za nasprotnega kandidata gorkega gnez-leca pri mestni upravi. Tako plačujejo politikaši svojim so-kolegom, kadar ga direktno ali ndirektno spravijo do političnega korita.
Vatro Grill, v letu 1932 vard-ni vodja republikanske stranke v 23. vardi ob času, ko je Roosevelt proti Hoover ju kandidiral, je danes vodja vseslo-anske skupine demokratske stranke. Joj, joj, koliko imamo demokratov iz želodčne po-rebe in ti naj nam narekujejo, kako imamo voliti. Ne vem, )Ji nas imajo za tako neumne
11	imajo že toliko malo sramote v sebi, da več ne ločujejo caj je častno in kaj nečastno za loveka? Včeraj za Hooverja n danes za Roosevelta; včeraj ia Burtona in danes za Lauscheta; včeraj za Sweeneya in ianes proti njemu in to vse brez principa po navijanju želodč-le repetirke.
Rešite čast naroda in volite Martin L. Sweeneya za kon-gresmana v 20. okraju.
Frank J. Turk, -o-
je bil izvoljen Mr
[V v„ > kn	.
6 Vol-t pnšel nalašč za Utiraj e iz Washingtona 'if ^0]))- 2a Lauscheta. Pri *fSajo ftosti" ge tudi nekaj naHje na] kar molčijo,
Va. kai?6 damo nič> tam ni •^ej 8 J?.tam so bili že vse.
blikan . socialisti, potem
0 h tln kornunisti, a se-
®°<len &n Frank J. Lau-iveč se lahko zahteva od člove s0 Mr. Grillu dobro {ka, ki ima visoko izobrazbo. tatje 0sAtali pa goreči de- Dragi volilci iz 20. kongres
nega okraja! Nič naj vas ne moti izjava župana Franka J Lauscheta, ker se je izjavil za proti-k a n d i d at a Martin L. Sweeneya, ker najbrž ni mogel drugače storiti, ker so ga višje politične avtoritete do tega prisilile. Če je moral on ta «/) v-ovo v torek, 11. korak storiti, da si je ohranil JVita? i Martin L. Swee- pri njih ravnotežje, storimo mi
drugače, ker smo dali pred županskimi volitvami svojo mo-škoibesedo. S tem, če oddamo
K i?
Ali

'Ži
O
ni to šviga šva-eriški Domovini,

n
h fo
t " saledn° enega mnenja S, demokratje - a S^av^1 kot so pa pri Hdo,0?1' se Pa ni za-i>, bn °če sam sebi do-S, v'^tovo V torek, 11. ^ U Martin L. Swee-pflko»gvesnika v 20.
F. Skul.
Kralj Peter smatra da je Amerika nepremagljiva
Washington, 4. avgusta (Po-ebna vest "New York Times"-a) — Peter II., kralj Jugoslavije je zapustil to deželo prepričanjem, da "nobena stvar ne more zadržati Zedinje-lih držav na njihovem pohodu k zmagi," smo izvedeli danes iz zmene telegramov med jugoslovanskim vladarjem in pred sednikom Rooseveltom.
V svojem odgovoru na telegram kralja Petra, je predsednik izročil pohvalno priznanje :<h rabre mu j ugoslovanskemu narodu in njegovi plemeniti in neprestani borbi za osvoboje nje sVoje zemlje."
Poslanica kralja Petra je datirana od 29. julija in se glasi:
"V trenotku, ko odhajam iz Zedinjenih držav, je moja želja, da se Vam, g. predsednik zahvalim za topli sprejem, ki ste mi ga priredili Vi in ameri ški narod v poteku mojega obiska v tej veliki zemlji.
"Ne morem občutiti drugače, kakor da smatram, da so mnogi dokazi pristnega prijateljstva in gostoljubja, ki sem jih hvaležno sprejel med mojim obiskom, namenjeni ne samo meni, temveč tudi mojemu narodu, ki je vedno imel največjo simpatijo in občudovanje za svoje ameriške brate.
"Ko sem pred nekoliko tedni letel preko oceana, da pridem v Zedinjene države, sem se smatral za poslanca svojega mučeniškega naroda, ki zdaj preživlja svoje najtežje dneve, upirajoč se osvojevalcu in na-penajoč se osvojevalcu in napenjajoč vse svoje sile za končno zmago.
"Pred letom dni se je zbral jugoslovanski narod na beo-
grajskih ulicah in me prosil, naj bom z njim, da branimo svojo svobodo. Takrat smo našli vzpodbudo v nadi, da bodo Zedinjene države pomagale vsem onim, ki se raje vojskujejo nego uklonejo sramoti suženjstva.
"Danes so amerikanski vojaki postali naši sobojevniki na vseh bojnih poljih—na suhem, v zraku in na morju — povsod kjer se bijejo boji.
Evropski narodi pa v svojih od žalosti zamračenih domovih, v svojih zakloniščih po šumah in planinah, občudujejo dejanja Vaših vojakov, mornarjev in letalcev in vroče molijo za nadaljnje uspehe.
"Imel sem priliko, da vidim del ameriškega vojnega napora v Vaših vojaških taborih, tovarnah in delavnicah. Videl sem Vaše blesteče orožje in letala, pripravljena, da zlete v bitko, tako silna in popolna, da bi bil vsak borilec ponosen, da jih sme uporabljati.
"Opazoval sem tudi duh ameriških mož in žen, videl na nji-lovih licih zapisano odločnost n sem prepričan, da nobena stvar ne bo mogla nikdar ustaviti Zedinenih držav na njihovem pohodu k zmagi. Demokracija, ki se bori s čistim orožjem demokracije, mora izvo-jevati zmago v vojski in v mili, ki bo sledil.
"Jugoslovani, ki so član Zavezniških narodov vedo, da bodo zvezani z Zedinjenimi državami, tako v sedanji vojni, kakor v bodočem miru. Moj narod in jaz sam ljubimo svoje prijateljstvo z Zedinjenimi državami, katerim smo globoko hvaležni za njihovo podporo in pomoč v tej najvažnejši dobi laše zgodovine.
"Želim se Vam tudi zahvalili g. predsednik, za toplo ose-jno prijaznost, katero ste mi wkazali in Vam želini, Vam in Vaši rodbini, kakor tudi vsemu imeriškemu narodu, vso silo in rečo, danes in za vedno.
Predsednik je odgovoril dne 31. julija, kakor sledi:
"Obisk Vašega Veličanstva mi je bil v osebno veselje, katerega se bom dolgo spominjal. Dalo je pa tudi amerikanskemu narodu priliko, da počasti hrabri jugoslovanski narod v njegovi plemeniti in neprestani borbi za osvobojenje svoje zemlje.
"Z veseljem sem opazil energijo in doslednost, s katero ste vstopili v dnevno življenje Amerike v vojski, ko ste poiskali ljudi pri delu in proučevali preureditev naših velikih industrij v svrho izključnega izdelovanja orožja, s katerim bomo v tej vojski zmagali. Veseli me, da ste s seboj odnesli prepričanje o odločnosti Amerike, da stremi za zmago z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga."
-o-—
Slovenski Tabor
(Nadaljevanje s 1 strani)
"In koliko tisoč in tisoč takih uničenih domov je danes po vsej Jugoslaviji, od Trsta do Gorice, Celovca in Maribora, tje do srbskih mest, gora in dolin! In koliko staršev ne ve, kje so njihovi otroci in otroci ne, kje so njihovi starši, ali so živi ali mrtvi!
"Vseeno sem srečna, da vas danes lahko tu pozdravim v imenu slovenske in jugoslovanske mladine, ki se bo borila skupaj z ameriško mladino do končnega uspeha!"
Potem je vrla mladenka pozdravila našo mladino tudi v angleščini ter končno objela in poljubila vse skupaj s tem, da je vzela v naročje ljubko hčerko Mr. in Mrs. Šabca, kar je vzel narod na znanje z gromkim ploskanjem.
Zatem je govoiil senator Wm. M. Boyd, ki je najprej govoril v angleščini, potem pa v hrvaščini. Mr. Boyd je klical, da se Rusija danes bori sama, da se bori i sam Draža Mihalje-
vič, pa da zahtevamo, da zavezniki takoj odpro drugo fronto in pomagajo. 10,000,000 Slovanov je padlo v prvi svetovni vojni, je klical senator, ali bodo tudi sedaj samo Slovani padali za skupno stvar? Ako bo Rusija padla, bo padel ves svet. To se ne sme zgoditi, Hitler bo uničen, ker bo k temu pomagala Amerika in če bo Anglija iskreno sodelovala. Narod navdušeno odobrava besede gro-movnika senatorja Boyda.
Potem je bil predstavljen če-hoslovaški konzul dr. Grdaw-ski, ki v iskrenih besedah pozdravlja zborovanje ter izvaja, kako da je borba češkega naroda prav tista kot je borba Jugoslovanov., za svoje nazore in za svojo kulturo. Poživlja k vztrajnosti in zakliče iskren: nazdar!
Potem je govoril Teodor An-drica od Cleveland Press-a, ki pravi, da so vztrajali Slovenci nad 1,000 let pod nemško Avstrijo, pa da jih sedaj niti Nemčija niti Italija ne bosta uničili. Burno pritrjevanje naroda.
Nato Urbančič prečita brzojavni poprav od Mr. in Mrs. Krasna iz New Yorka ter od Združenih slovenskih društev z New Yorka.
Potem prečita pismo, ki ga je poslal kongresnik Sweeney na zborovanje, ker se sam ne more udeležiti. Kongresnik izjavlja, da bo vedno podpiral težnje Slovencev, zlasti pa ?lavno zahtevo, da pride 600,-000 Slovencev, ki so bili tako krivično izročeni neprijatelju, zopet k bratom in sestram v Jugoslavijo.
Tedaj prideta na oder cleve-landski župan Frank J. Lausche in glavni urednik Press-a, Mr. Louis Seltzer. Narod je z /elikanskim navdušenjem pozdravil priljubljenega župana, a je bil globoko ginjen nad to-iko pozornostjo!
Potem so zapeli skupni pev-iki zbori pod vodstvom Ivana 'ormanaT ''"Jadransko morje" n "Ljubezen in pomlad." Iz 75 |ii je zaorila preko euclid-skih planjav naša večnolepa pesem Jadransko morje. Na-•od je pevce nagradil s toplim iplavzom za lepo petje.
Potem je govoril župan Lausche, ki je govoril v tistem jeziku, katerega govori od svo-ih mladih let, kot je rekel, v naši mili slovensščini. Izjavlja, kako silno ga veseli, da more biti med svojim narodom. Tu-ljegove misli uhajajo z tisočerimi drugih preko morja, v prelepo Slovenijo, ki danes teptana in križana steza roke po >oraoči. Žalostni smo danes, je rekel France, toda naša srca bodo zopet vesela, ko bo napojila svoboda za Slovence, Ilrva-e in Srbe.
Vsak človek ima pravico, da -,me po svojem dnevnem delu prebiti večer pri svoji družinci. Tega danes naši doma ne po-snajo, ker jim tega ne pusti sovražnik, ki jih izganja izpod rodnih krovov. Otroci so odtrgani od staršev, starši od otrok. Toda če Italija misli, je zakli-cal župan Lausche, da jih bo i tem uničila, se moti. Kakor pridejo na pomlad ptički zopet nazaj na naše livade, tako bodo prišli zopet nazaj tudi naši izgnanci.
"Mi se borimo za pravično stvar in pravična stvar mora zmagati," je zaklical župan. "Ve matere, ki ste dale svoje sinove armadi, vedite, da bodo prišli zopet nazaj, zdravi in veseli. Vendar moramo biti pripravljeni tudi na največje žr tve, če bo potreba, ker samo s žrtvami bomo odrešili svet,
Narod je navdušeno pozdravljal svojega rojaka, sina slovenskega naroda in župana milijonskega mesta Clevelanda, Franka J. Lauscheta, ki vedno pokaže in tudi res čuti, da je s Tvojim narodom.
Nato je govoril naš gromov-nik Rude Trošt, ki je govoril v
angleščini za one, ki ne razumejo slovenščine. Izvaja, kako se borimo že 23 dolgih let, da bi dobili nazaj ono, kar so ugrabili slovenskemu narodu po prvi svetovni vojni. Dolgih 23 let je poteklo od požiga narodnega doma v Trstu in šele zdaj prihaja osveta. Dolga so ta leta, a prišla so. Vi, ki se borite za našo sveto stvar, je zaklical Mr. Trošt, zaslužite vse priznanje, ne pa da bi se vas poslalo v ječo k Mussolini-ju. Na nas je ležeče, da bomo znali predočiti zahteve naše rojstne domovine odgovornim osebam in oblastem. Mnogo smo zakrivili Slovani sami v preteklosti, ker nismo bili složni in edini. Toda iz preteklosti smo dobili šolo za bodoče, da ne bomo več delali napak. Slovani bodo doživeli dan, ko bo ustvarjena v Evropi Velika Slavija! je zaklical govornik ob navdušenem ploskanju občinstva.
Potem je govoril Mr. Louis B. Seltzer, glavni urednik lista Cleveland Press, ki je poudarjal, kako je vedno rad med našim narodom, katerega občuduje radi njegovih velikih vrlin. Poudarjal je, da so taka zborovanja narodnih skupin mogoča le v taki demokratski deželi, kot je Amerika ter tudi izjavil, da je Cleveland lahko srečen, da ima v teh kritičnih časih takega župana kot je sin slovenskega naroda, Frank J. Lausche.
Potem je imel zelo zanimiv govor profesor dr. Boris Fur-ian. Govor bomo v celoti priobčili v eni poznejših izdaj.
Moški zbor Slovan je zapel nato dve pesmi, "Slovan na dan" in pa "Oj Doberdob." Zelo ubrani glasovi in posebno je pa užgala pesem "Oj Dober-tob, slovenskih fantov grob.. " Občinstvo se je zahvalilo pev-•em s prisrčno aklamacijo.
Potem je govoril globoko zamišljen govor dr. Ivan Cok, kateri govor bomo tudi prinesli v leloti enkrat pozneje.
Zatem bi moral govoriti še g. minister Snoj in pa dr. Andje-: i novic, toda nebo se je bilo v vsej svoji naglici prepreglo s črnimi oblaki in s programom ;o morali prenehati, ker vsak je hitel, da pride kam pod streho. Zares, velika škoda, ker gotovo bi bili radi slišali še našega g. ministra Snoja in pa resolucije, ki so bile pripravljene za odobritev. Te bomo prinesli pozneje v celoti.
Med občinstvom smo opazili tudi mnogo naših prvakov, kot msgr. B. J. Ponikvarja, inže-lirja Louis Drašlerja, pomožnega okrajnega pravdnika John J. Princa in druge.
Lahko rečemo, da je bil nedeljski slovenski Tabor popo-len moralni uspeh in slične Tabore bi morali prirejati vsako leto, da se ž njimi krepimo in bodrimo za naše slovenske ideale, za skupno slovensko in slovansko stvar. Hvala vsem, ki ste se trudili za to prireditev in sodelovali in iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili v tako sijajnem številu.
Vo jaki za
MARTIN L. SWEENEYA!
Kot bivši načelnik Lake Shore Post, št. 273, American Legion, priporočam vsem svojim prijateljem, da volijo za kongresni-ka v 20. distriktu
Mr. Martin L. Sweeneya.
Mr. Sweeney sedaj podpira naš vojni napor 100%. Pred napadom na pristanišče Pearl je bil proti vojni, ker je obljubil svojim volivcem, da bo proti vojni.
Kot bivši vojak, bom jaz glasoval za Martin L. Sweeneya, ker je tudi on podpiral vojake prve svetovne vojne. V kongresu je volil za bonus vojakom, in sedaj je glasoval za zvišanje plač . ameriškim vojakom na $50 na mesec.
Ako izvolimo Martin L. Sweeneya, smo lahko gotovi, da bo skrbel za naše fante, ko bodo prišli 5z vojalke domov. Na podlagi njegovega rekorda v kongresu smo lahko prepričani, da bo Mr. Sweeney vedno skrbel za dobrobit vojaka in njegove družine.
Joseph Mohar.
Gostilna naprodaj
Radi bolezni se proda dobro idoča gostilna. Zglasite se na 3504 St. Clair Ave.	(186)
želi dobiti stanovanje
Mlad zakonski par želi dobiti stanovanje, obstoječe iz 3 ali
4	sob. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče Joe Alich, tel. HEnderson 1793. (191)
Par išče stanovanje
Zakonski par brez otrok išče i do 5 sob z garažo; oba delata. Najrajši med 62. cesto in East Slvd. ali v collinwoodskem okro-ju. Pustite naslov v uradu tega 'ista.	% (187)
Ugodna prilika
Odda se lep trgovski prostor, mpraven za vsakovrstno podje-je. Istotam se oddasta v najem 2 sobi zgorej, primerni za urade. Naprodaj je tudi ena pro-lajalna miza, 2 tehtnici (1 floor scale), druga primerna za me-■arje, dalje stroj za rezanje meja, vse police in železna blagajna. Kogar zanima, naj se zgla-si na 787 E. 185 St.	(186)
Hiše naprodaj
Dve hiši na E. 36. St., vsaka
5	sob ,cena $2,500. Hiša za 4 družine na 1381 E.
47. St.
Hiša 8 sob na 882 E. 76. St. Hiša 10 sob na E. 97. St., cena $6,500. Za pojasnla se obrnite na J. Tisovec, 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in E. 55. St.
(186)
MALI OGLASI
Demokratska glasovnica!
Volite za guvernerja
WALTER HEER
Za kongres 20. kraj
MICHAEL A. FEIGHAN
Za precinktno načelnico v precinktu J, 23. varda MARY SOMRAK
Trgovina naprodja
Naprodaj je grocerija in mesnica v slovenski naselbini. Nobene kompeticije v bližini. Vprašajte na 1383 E. 53. St. ENdicott 2058.	(188)
Kupim avto
Kupil bi rad avto in plačam zanj v gotovini. Oglasite se na 1054 E. 72. St., ali pokličite HEnderson 5840.	(191)
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna z 3-D licenco in poslopjem. Jako dober promet. Proda se vse skupaj po zmerni ceni. Poizve se pri Mrs. Josephine S t r n a d, 1315 E. 53. St., vogal Hamilton Ave.	(186)
Stalno delo
Voznik za truk, da bi razva-žal pohištvo, dobi dobro plačo in stalno delo. Zglasite se pri Norwood Appliance & Furniture, 819 E. 185. St.	(186)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212

WS5


S «, |,Iti IH 1.1 i 1 lili i
i
i
lili!
V. J. KUIŽANOVSKA:
PAJČEVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOTJK
Kil
Prvič mu je bil bratranec Ludolf skrajno zopern; njegovi divji filozofski nazori, ozko-srčno, skranjo nestrpno rodo-ljubje in vsiljevanje lastnega prepričanja — vse to ni ugajalo mlademu grofu. Drugič je vedel, da si je teta Karolina želela, da bi vzel njeno hčerko Vilmo, in ta namen je baronica zasledovala vkljub raznovrstnim oviram s prav nemško vztrajnostjo.
Ko so se vsi poskusi grofa Zigfrida, da bi svojega sina poročil, izjalovili, je baronica pl. Dauniceva pridobila zase starega grofa, toda pri prvem očetovem migljaju je Egon v šali odgovoril:
— Počakaj, papa! Ce mi do tridesetega leta nobena sirena ne ugrabi srca, morda vzamem tedaj Vilmo, če bo še prosta
Toda Vilma se ni omožila, in ni mu bilo neznano, da vzdihu je po mladem grofu. No, on je ostal hladen poleg njene potr pežljive in mirne ljubezni; pa že sama misel, da bi se mogla obilna "valkirija," ki je bila tako dostojna in vzdržna, stra stno razvneti, se mu je zdela smešna.
O vsem tem je razmišljal tistega jutra, ko se je odpravljal v obiske k teti. Berenklau je sklenil, da ji pove o svoji ženit-vi. Bilo mu je neprijetno, da mora zadati svoji sestrični ta udarec in pokopati njene nade, toda zavest, da se za vedno reši nevarnosti dobiti jo za ženo, ga je navdala z olajšanjem.
To je od Lojze, — je re- pomnila. — Mi nimamo pravi-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Frances Debelak
ki jc izdihnila svojo blago dušo dne 10. avgusta, 1941
Eno leto v hladnem grobu soproga In mati že podiva. Z Bogom Ti srce ponavlja, na Tvoj grob spomini hite.
Večni Bog Ti daj plačilo, storila vse najbolje si za nas, počival v miru, blaga duša, in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali:
MATH DEBELAK, soprog. SINOVA in HČERE sinaha. zetje in vnuki.
Cleveland, O., 10. avgusta, 1942.
in se zaglobil vanjo. Ta očaru-oča, dražestna deklica, nežna takor dragocena umetnina, je mogla premagati vsako srce; s svojimi veselimi, živimi in bleščečimi očmi je bila podobna pravi sireni — živi, omamni in zlobni, kakor je morski val.
Ta ne bo nikoli gospodinjila kakor Vilma, ne bo štela do zadnjega lončka mleka, ne bo tekala v shrambe in kleti in ne bo znala, recimo, sama pripraviti obeda; toda to ni potrebno, da bi ga le vzljubila.
Graščina baronice pl. Dauni-ceve je dobila ime po njej in se nazivala Karolinenhof; veliko, z vrtom obdano poslopje je prezidal in povečal še njen oče
Na predvečer nečakovega obiska je sedela baronesa s sinom in hčerko na terasi z ograjo in rezljanimi stebriči; deset stopnic je vedlo v vrt. Lahka oprava iz bambusovega trsa je krasila teraso. V enem našla njaču je sedela baronesa z ve-zilnim razponom v roki ter ve-zla preprogo.
Bila je to suha, visoka žen ska, resnega obličja; gosti sivi lasje so bili pokriti s črno čipkasto čepico in razdeljeni po sredi in dve zaviti kiti sta j obdajali sence in ušesa.
Poleg ograje je sedel za mi zo baron Ludolf in čital časo pis ter si zapisoval opazke v zvezek. Na prvi pogled si spo znal v njem živčno bolnega člo veka; njegovi dolgi, koščeni prsti so nemirno vrteli svinčnik a časopis je trepetal in šume v nestrpni roki. Temne, upadle oči z gostimi obrvmi so mu go rele v mrzličnem ognju; široko o čelo, črni in gosti ko lasje ter grbast nos so i neprivlačnega; bil j podoben ptici roparici.
Vilma je povila dva šopa poljskih cvetlic za dve veliki japonski vazi. Bila je to moč na deklica, dvajsetštirih let, sil no belega obličja, velikih, sivih mirnih in resnih oči, kakršne je imela mati; gosti plavi lasj so bili poviti v dve kiti. Lepe toda velike in močne roke, buj no razviti život in vsa njena ve lika, krepka postava, — vzor cvetočega zdravja, — so popol noma odgovarjale vzdevku "valkirija," kakor jo je imenoval Berenklau.
—	Ne razumem, kaj se je zgodilo z Egonom in zakaj ga ni še k nam? Gotovo se je vrnil, ker dopust mu je pošel,— je rekla baronesa in prerušila molčanje.
—	Gotovo ga zadržuje služba; morda pa je prosil za podaljšanje dopusta, da bi ostal še nekaj časa pri teti Lojzi. Zdi se, da je* tam zelo zabavno, — je ravnodušno odgovorila Vilma.
—	Da, oni mnogo sprejemajo. Kako mi je žal, da nisi mogla sprejeti povabila Rangval-dovih zaradi moje bolezni.
V tem trenotku je vstopil lakaj in izročil na srebrnem pod-nosu baronesi pismo.
kla in odprla ovoj, vzela iz njega drugo pismo ter ga prožila hčeri: — Evo ti pisma od Me-li.
Karolina Klauzental in Loj-za Rangvald sta bili prijateljici iz zavoda, in dasi je bila Loj-za mnogo let mlajša, sta ostali prijateljici tudi potem, ko ju je življenje ločilo; redno sta si
Matere, pridite po vstopnico v naš urad!
One jugoslovanske matere, ki imate svojega sina ali sinove v ameriški armadi, boste posebno počaščene na prireditvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Gordon parku v nedeljo zvečer 16. avgusta.
Drugega vam ni potreba, kot da izpolnite spodnji kupon, ga prinesete ali pošljete v naš urad in dobili boste brezplačno vstopnico za to sijajno prireditev!
Ime (matere)..............
Naslov ........................
Ime sina-vojaka ........
opisovali, toda redkokdaj sta se videli. Ko je baronesa pre-arala pismo, je nenadoma vzkliknila : — To ni mogoče! . . . Obmolknila je, ko je videla, tako je Vilma pobledela in obsedela s stisnjenimi ustnami ter mečkala Melino pismo v tresoči se roki.
—	No, kakšne neumnosti so vama pisali? Obe sta se izpre-menili v solnata kipa, — je
prašal Ludolf in vrgel časopis na mizo. — Ali je kuga poda-vila vse Rangvaldove, ali pa so jim Rusi zaplenili imetje?
—	Kaj govoriš, nič takega se ni zgodilo. No, Loj za piše, da se Egon ženi ... — je odgovorila baronica.
— Kaj pa je čudnega na tem ? Saj je že davno €as, da bi se poročil. Morda pa te je presenetilo, ker ga je baronesa Loj za namenila eni izmed svojih gospodičen? Ha, ha, ha!
—	Prav nič bi se ne čudila, če bi se v resnici ženil z Meli ali s Kiti, toda on vzame Rusinjo, to . . .
—	Ali se ti meša! — je vzkipel Ludolf ter skočil z mesta ves rdeč od nevolje. — Egon se ženi z Rusinjo, z žensko nižjega plemena, ki je okužena z vsemi slovanskimi napakami? — je vprašal vnovič, poudarjajoč vsako besedo. — Potem se mu je zmešalo in treba ga je zapreti v norišnico.
—	Če se mu je zmešalo ali ne, gotovo je, da se ženi z m-lle Milico Šastunovo, divjo in slabo vzgojeno kozakinjo, o kateri smo že slišali toliko lepih stvari. Zaroka je bila ravno tako čudna, kakof je čudna nje gova nevesta ... je rekla z drhtečim glasom Vilma. — Preberite, kaj mi piše Meli o tej sramotni zaroki . . .
Vrgla je na mizo zmečkano pismo in šla v hišo; a baronesa ga je vzela v roke in začela brati z mehkim glasom zlobno in silno pristransko opisani dogodek v Dembovki.
Pod Melinim peresom se je Janina izpremenila v žrtev strašnega razvratnika, kneza Zaga-rina, a Milica v brezsrčno ko-ketfko, ki je sprva premotila kneza in se celo z njim zaročila na dan plesa, toda po sramotnem dogodku je zavrgla Igorja kakor nepotrebno stvar in na splošno začudenje je praznovala novo zaroko z grofom pl. Berenklavom. Kako si ga je znala pridobiti, je uganka za vse; nihče bi ne bil pričakoval kaj takega od njega, zlasti ker sta si bila vedno sovražna.
"Ne morem vam častitati na novi sestrični, draga Vilma. Ona sovraži Nemce, — izvzemši svojega ženina kajpak, — in delala vam bo mnogo skrbi," — tako je zaključila Meli svoje pismo.
—	Docela neverjetno je, kako se je mogel Egon, — mož strogega redu, — spraviti s tako osebo, ki je poleg tega zapletena v tako sumljivo zgodbo; morala ga je prav začarati, — se je jezila baronesa. — Uboga Vilma! Zaradi neke ko-zakinje, zavestne sovražnice našega naroda, je ta nehvaležnež zavrgel tvojo zvesto ljubezen!
Ludolf je že ni več poslušal; bil je ves iz sebe, potok psovk je izlival na bratranca in barbarski izrodek, ki si ga je izbral za ženo.
Dasi je bila baronesa silno razsrjena, vendar ji je prvi prišlo na um, da bi utegnili žaljivi sinovi izbruhi proti Beren-klavu dovesti do preloma z nečakom.
—	Nehaj vpiti in bodi pameten, Ludolf, — je strogo pri-
ce vmešavati se v to zadevo in Egon bi tega ne trpel; on je trmast in nagel, in če se nečeš spreti z Berenklavom, tedaj zadržuj žaljivke.
— Pljuvam na to, kaj si bo mislil ali napravil, in ko ga zagledam, mu povem svoje mnenje, — je odgovoril razsrjeni Ludolf.
Nato je zagrabil svoj časopis, zvezek in svinčnik ter naglo odšel v hišo in glasno zaloputnil vrata za seboj.
Baronesa ga je spremljala z nemirnim pogledom.
-	Moj Bog, kako je nervozen in razburjen, ubogi Ludolf —! Samo da ne zboli, — je žalostno zašepetala, globoko vzdihnila in se napotila v hčerino sobo.
Mislila je, da bo našla Vilmo v solzah, toda ta je mirno rila po predalu sobne omare; njene oči so bile zares rdeče, toda gledala je mirno, le izraz na ustnih ji je bil nadut in zanič-ljiv.
— Kakšen krut udarec zate, ubogo moje dete, — je rekla baronesa, povlekla hčerko k sebi in jo poljubila na čelo. — Egonove besede, ki nam jih je tedaj Zigfrid povedal, so ti dajale upanje...
Vilma se je oprostila iz objema in začela je odpirati omot in jemati iz njega podbradnike in rokavce.
-	Razrušena je samo prevara, draga mama. Egon — ponosni, pošteni Egon, nesebični rodoljub, z dušo in telesom udan domovini in veri, kakor smo si ga predstavljali, je bil v mojih očeh vzor moža; zdaj pa, ko si je izbral inozemko za ženo, zakleto sovražnico vsega, kar je nemškega, ki je vrhu vsega še pravoslavna, dokazuje, da ga je pohlep premotil, ker govori se, da je tista gospodična silno bogata. Od tega trenutka mi je jasno, da če se ni do sedaj še oženil, je bilo krivo zgolj to, ker je iskal prilike, da bi Se čim draže prodal, jaz pa sem preuboga, da bi ga mogla kupiti. Torej nisem nič izgubila, ker ga več ne čislam.
-	Draga hčerka, ogorčena sem s teboj. Gotovo pride ča3, ko se bo Egon bridko pokesal, da ni znal ceniti takega zaklada, kakor si ti.
Naslednjega dne, po kosilu, sta baronesa in hčerka zopet sedeli na terasi pri delu, ko je prišel Berenklau.
Teta ga je sprejela z dobrohotnostjo, iz katere pa je bila čutiti lahka nevolja; a Vilma, ki je pri šivalnem stroju obrobljala brisače, se ni niti trudila zakriti hladnega prezira.
"Nekaj sta zavohali. Tem bolje," — je pomislil grof in odločil, da takoj preide k stvari.
Draga teta in ljuba Vilma, prišel sem vam sporočat veselo vest: zaročil sem se in črez nekaj tednov privedem svojo mlado ženo v Krenico, ki je osirotela po smrti moje matere.
—A, a! Sprejmi moje častit-ke.
— Tudi moje, —je ravnodušno odgovorila Vilma, zlaga-je blago.
iDalje prihodnjič.)
-i
UY
[D/
Jean L. Musa, star 55 let, katerega nam, predstavlja gornja slika, je bil prijet od policijei, ker se ni ob času registriral kot agent tuje-zemske, nam sovražne države. Obdolžen je, da je bil v zvezi z francosko vlado v Vichy-ju, za katero je hi razširjal propagando.
Brigadni general Ira C. Eaker iz Llano, Texas je vrhovni poveljnik ameriških bombnikov v Evropi.
Boksarski prvak Joe Louis, je sedaj korporal pri ameriški konjenici v Fort Riley,, Kansas.
GLASUJTE ZA
EDWARD
J.
Sklenicka
ZA
KONGRES
v 21. okraju
Demokratske primarne volitve 11. avgusta
EDW. J. SKLENICKA
X
GLASUJTE
JOHN J-
za okrajne^ komisarja
, .cf1 K
DEMOKRAT? ajn GLASOVNI^
J u Jq
Primarne volitve U-
__Pot
JOHN J.	i
t
•f
|	IZVOLITE PONOVNO
JOSEPH J.
OGR1 N
sk'tP
ZA DRŽAVNEGA POSLANCA Priporočen od demokratskih in delavskih
LIBERALEN — PROGRESIVEN j«

ŽENINI IN NEVESTE-'
Naša slovenska unijska tiskar-na vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina ^
6117 St. Clair Ave.	HEndet»°*
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 10, 1942
MAX J. GRUB
za
državnega senatorja
DEMOKRATSKA GLASOVNICA Primarne volitve 11. avgusta
VOLITE ZA