"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yiig»*lav Federation, S, P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. ST. — NO. 1647 »m. c, 1901, •( ut« pMt *mm «1 Cfclt—I, I H., mtm tU Ut * « i« predno so dvignili svojo oboroženo silo ra trtinenje republike. Pet odstotkov spanskega ljudstva je padlo v tej vojni, ki se je pričela proti volji večine in po volji cerkve, ki se ni mogla sprijazniti z resnico, da ne bo mogla vse večne čase posedovati Španije sebi v korist in v zasužiijeuje ljudstva. Papež, ki hoče biti "mirovni" papež, je v svoji čestitki generalu Francu dejal: "Z dna srca se zahvaljujemo liogu, ker je t am, dragi eksclenca general Franco, do~lelU za• zel jen o zmago za katoliško Šumijo, in ga prosimo, da ta nam tako I juha dežela, ulajn ko je našla svoj mir> obnovi s vso svojo žilmostio starodavne krščanske tradicije, ki so ji dale tolikšno shvo Papež Pij XII. bi se moral za to "krščansko"' zmago zahvaliti predvsem Hitlerju in Mussolini* ju, ki mu bosla nedvomno povzročila se dokaj skrbi, in pa niohainedanskim Mavrom iz Maroka, kajti brez teh bi republika ne bila poražena. Kaj neki bo rekla zgodovina čez pol stoletja, ko bo beležila, da se je sveti oče za zmago "krščanstva" v Španiji zahvaljeval sovražnikom kr-acanstvu, ki so ga porazili — namreč taktna, kakršno bi moralo biti? —' Tudi Jugoslavija prihaja na vrsto te ko je Hitler osvojil Avstrijo, so nacijski Nemci v Jugoslaviji — v prvi vrsti v Mariboru in drugod v Sloveniji, dvignili prej pritajeni klic "Heil Hitler!" Nemški nacionalistični klubi so mu brzojavili čestitke in ga povabili, naj pride dalje na jug — v Maribor. Zdaj prirejajo v jugoslovanskih obmejnih krajih (v Sloveniji) i« organizirane demonstracije za svojega firerja v Berlinu. Jugoslovanska vlada ''e v ekrbeh, a si ne upa zatreti '.ch pojavov, ker upa, da «e bo na ta način ognila Hitlerjevim WISCONSIN ZDAJ NA ČELU AKCIJE ZA REGULIRANJE PIKETIRANJA IN UNIJ INDUSTRIALCI SE SKRILI ZA HRBET FARMARJEV. — PREDLOGE ZA ZAVIRANJE UNIJ V MINNESOTI. — ZASLIŠAVANJA 0. WAGNERJEVEMU DELAVSKEMU ZAKONU Država VVisconsin je bila do nred nekaj leti v ospredju socialne zakonodaje in liberalizma. Nedavno pa je njena legis-'atura sprejela zakon, ki je u-darec za unije, ker jim je na- metal v slučaju stavk toliko eraiam. Pa ji ta popustljivost I *>yir, da bo mogla biti le malone bo pomagala. Kadar re bo Hitler odločil, da hoče "ebra- katera zmagovita. Nedovoljena piketiranj* čunati" z Jugoslavijo, bo pred lošil "račun" in ukazal: "Iz- Zakon na primer pravi, da plačajte!" j smejo v *tavkah piketirati edi- Ako je Angliji zdaj resnično no tisti delavci, ki so bili vipo-ra "zaustavi jen je Hitlerja", in sleni v prizadetem podvzetju, * n jn vred Francija, bo za vla-! nikakor pa ne "tuji" ljudje. Ze-do v Beogradu pametno, in za lo stroge so določbe, ki unijam Hrvate, če se pridružijo tej določajo, kako ne smejo agiti- fronti. JSZ PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU Hrvatsko vprašanje na kritični točki Konvencija UAW (unija avt- da si bo opekla prste, če bo šla nih delavcev) v Clevelandu je akupa) z Anglijo, in Francijo, s pomočjo dveh glavnih vodij grozil z oboroževanjem in voj-CIO, Hillmana in John L. Le- no, ampak vendar na tak način, wisa, primorala komunistično da so ga vsi izven Nemčije ra-stranko na umik. Hillman ji je zumeli, da izgublja korajžo. V dejal, da če so komunisti res za Nemčiji jim seveda tega ne sme unije, naj to dokažejo z delom nihče raztolmačiti, zato sma-za unije, namesto da jih izrab- trajo. da ie mož še zmerom Na- Konferenca P. M. in v Chicagu Chicago. — V nedeljo 28. maja bo v Slovenskem delavskem centru v Chicagu konferenca društev Prosvetne mati-?e, kulturnih društev in slovenskih domov, ki to včlanjeni v rati za pridobivanje članov. Dalje so v zakonu določbe proti bojkotnim akcijam, ki jih bodo sodniki lahko poljubno tolmačili in to ponavadi delajo zmerom v škodo delavstvu. Tudi druge države proti unijam in stavkam VVisconsin kajpada ni izjema v kampanji za sprejem zakonov, ki naj onemogočijo us-pcSne stavke, ovirajo agitacijo za unijo in prepovedo sedeče sta*, ke. V Michiganu, v Ohiu, Penni, v Minnesoti itd., sprejemajo nove odredbe za reguliranje stavk. Namen vseh teh odredb v prvi vrsti je preprečiti organiziranje delavcev v uni-ie. ako še niso v nji, in če so že člani, pa jim prepovedujejo pomoč drugih v piketiranjih, prepovedujejo jim siliti delavce pristopiti v organizacijo, in pa ma«na miketiranja. Vsi nasprotniki unij rabijo za svoj argument proti njim "sedeče stavke" in 'nasilna", piketiranja. T*> ko sredstva, kakršnih ame« r Ska ustava ne dovoljuje, pravijo oni. Pobijanje stavkariev ie seveda zmerom opravičljivo, kajti oblast je dolžna varovati stavki toliko škode na imovini ljajo za svojo stranko. Browder poleon, ki bo osvajal in osvajal, j i« biznisu. je na to izjavil, da je to njihov|da bodo Nemci imeli dovolj! Farmarji vzeti sa ščit Industrialci v VVisconsinu se ž? več let bore za omejitev sv v i "red in mir", bodščin delavcev in unij. Am-nji, in pa klubov JSZ. Za pre- pak kakega res ostrega zakona Ofenziva proti Wagnerjevemu davatel ja na tem zborovanju je proti unijam le niso mogli izvo-j zakonu povabljen Joseph Martinek, kij jevati. V stavkovni epidemiji Ofenziya proti Wagnerjeve- ?kozl zadnjih nekaj letna so se mir zakonu za reševanje delav-dogodile stavke tudi v mlekar- skih sporov in Ščitenje pravic nah in v drugih zadružnih in delavcev v kolektivnih pogaja-korporacijskih podvzetjih far- njih je tudi poostrena. V sena-marjev. Velike korporacije so tu so izvojevali zasliševanje se v svojem boju proti unijam proti njemu in je verjetno, da umaknile v ozadje in poslale ga 'bodo koncem konca zelo o-zastopnike farmarjev na prvo krnili. To pa ne bo zasluga sa-mesto. Ker je bila marsikaka mo tistih senatorjev in kongres-stavka res nepremišljena in far- nikov. ki go proti organiziranju marjem povzročila škodo na delavcev, ampak tudi unij sa-pridelkih, je naravno, da ao se mih. ker se v tej kritični dobi kmetovalci navdušili za »pred-1 med srbo pričkajo, namesto da se bi sporazumele za skupni program, skupno delo in enot- je bil eden glavnih urednikov socialističnega dnevnika Pravo Lidu v Pragi in bo lahko razložil sedanje stanje mednarodnega delavskega gibanja v Evropi iz svojih izkušenj. Sedeči stavkarji toženi za milijone odškodnine Apex Hosiery kompanlja toži sedeče stavkarje, oziroma njihovo unijo za $3,515,872, češ, da so ji napravili v sedeči Associated Press poroča iz Zagreba v depeši z dne 2. aprila. da je hrvatski nacionalistični vodja dr. Vladko Maček dne 21. marca izjavil, da bodo1 Hrvati izvojevali svoje zahteve ! za popolno avtonomijo, in jim je čisto vseeno, ako jim pri tem pomaga Hitler, ali pa demokratične države. Izgleda, da se Hr- i vati iz izkušenj Slovakov, katerim je pomagal v "svobodo"! Hitler, niso-nič naučili, pa tudi vlada v Beogradu je zanemari- "Mitrana potuje skozi mrak" | Gornje je naslov satire, ki jo je za prihodnji "Majski Glas" napisal Ivan Molek. članek o civilni vojni o Španiji, ki je bila nedavno . končana . s ..pogaie njem republika, je napisal Joško Oven, kot smo ie omenili v prejšnji številki. Kot običajno, bodo tudi v letošnjem "Majskem Glasu" zastopani na#i stari sotrudniki in med njimi bo tudi nekaj novih nsiih znancev. Torej revija, ki bo res vredna, da jo človek čita in prtpcročfl v naročitev vsakemu, ki razume naš jezik. Posa-tneeen izvod stane 30c. "Majski Glas" se naroča pri "Pro tetarcu*. la vprašanje, ki bi ga lahko že davno boljše uredila kot pa ga bo mogla sedaj, ko Jugoslaviji res preti vnanja opasnost. Slovaška pride prej ali slej ipo Hitlerjevemu načrtu nazaj pod Madžarsko in možno je, da ima sličcn tajen sporazum z Ogrsko tudi glede bodočnosti Hrvatske. Premier Dragiša Cvetkovič ►e jc dne 30. marca ponižal in šei osebno v Zagreb k dr. Ma-*ku. da ga pridobi za sporazum. ki bi bil sprejemljiv ne *amo za Hrvate nego za vso državo. . pravi namen. Novi odbor UAW ne bo pod kontrolo takozvanih komunistov". Tako zagotavljajo predstavniki CIO, katerim so začele komunistične aktivnosti v unijah presedati toliko, da jim hočejo nanraviti konec. Predsednik UAW je R. J. Thomas, ki je smatran za konservativca, ampak n* take sorte, kakor je Homer Martin. Tajnik-blagajnik George F. Addes, ki je bil med delegati zelo popularna oseba, je radikalnih nazorov. Poročevalci so ga označevali za "mi-litantnega socialista". Komunistični vpliv na konvenciji je najbolj potlačil znani delavski vodja in pristaš socializma, Walther Reuther. Hitler je prošlo soboto rohnel proti Angliji, pretil Poljski, »prostora "za življenje". Anglikanski nadškof Canter log, ki naj bi jih ščitil. "Človeške pravice" Governer je v svoji izjavi, ko ne akcije. je podpisal postavo proti unijam in s tem razveljavil nekaj Svoboda v Španiji Vsa pi.-ma v Španiji morajo burški je priporočal v zbornici j biti oddana v nabiralnike odpr- prejšnjih, ki so bile njim v prid, lordov svetovno akcijo proti vl«f*a priporoča, da si naj dejal, da to stori zato, ker ta Hitlerju in za mir pod vod-!1^^6 ra^c P»-*ejo na dopisni-j zakon varuje koristi podvzetii stvom novega papeža Pija XII. Miru s takimi sredstvi prav gotovo ne bo. Hitler in Franco si tudi izmenjujeta čestitke. Prvi je njemu čestital na popoln: zmagi, Franco pa Hitlerju na njegovi osvojitvi Češke in se mu zahvalil za ipomoč, s katero mu je omogočil poraziti republiko. Štirideset milijard dolarjev je ogromen dolg. Imajo ga v tolikšni vsoti Zed. države, ali več ko kdaj prej v svoji zgodovini. Na vsako osebo pride $307.69. (Nadaljevanje na 5. strani.) cah, da bodo cenzorji imeli manj dela, ker jim ne bo treba vleči pisem iz kuvert. (industrialnih in farmarskih) in zaeno varuje delavce, ki bi Pomoč Japonski Japonska ne bi moVa voditi svoje vojne proti Kitajski brez pomoči Zed. držav. Dr. Walter Jud pravi, da vlada v Tokiu Kononi in pivo Nemška vlada je odvzela ljudstvu maslo, da je več denarja za topove, zdaj pa mu j>onuja slabo pivo, podražila mu .ie vino in usmerila svojo politiko tako, da bo moral denar, ki so ga Nemci doslej tro-šili za opojne pijače, v bodoče za municijo. Hitler, ki ne pije nič opojnega, daje Nemcem vzgled, da se naj navdušijo za prohibicijo. Pa jih nič kaj ne mika. Nova "socializacija" zemlje v Zedinjenih državah Pred nekaj desetletji je zvezna vlada zemljo podarjala o-nim, ki so jo hoteli obdelovati, in ^a magnatom, ki so gradili železnice. Tudi marsikdo drugi je je bil deležen. Zdaj amerHka vlada jemlje zemljo, ki jo je podarjala zastonj, nazaj, in zanjo prilično plačuje. Sovjetska Unija jo je kmetom enostavno vzela. Kdor je godrnjal, je bil poslan na prisilno delo bodisi v Sibirijo aH kjer je že vlada potrebovala zsstonjske delavce. Tu je drugače. Vlada Zed. držav plačujo zemljo tudi onim, ki so jo od nje dobili zastonj. Zdaj jo je v njeni posesti že blizu 16 milijonov akrov, brez one, ki je bila že pred to krizo njena posest, kot narodni parki itd. Površina te iemlje je večja, kot pa površina držav Massachusetta, New Jersc.v, Ncw Hampshire. Connectleut, Dclaware'in Rho-de Island. Vsa ta novo pridobljena zemlja v vladno posest je pod upravo notranjr-Ta in agrikulturne-ga departmenta zvezne vlade. Veliko te zemlje je take, ki je bi vlada sploh ne smela nikoli nikomur podariti, ker ni godna za poljedelstvo. Bilo bi pametnejše, da se je bi pustilo bivolom. Drugs, ki jo je vlada zdaj prevzela, je sicer rodovitna, toda v takih krajih, da se farmarji na nji niso mogli preživljati. Nekaj pa jo je vlada kupila v krajih, kateTc je spremenila v umetna jezera, ali pa jo uporabila v velike javno naprave. Te spremembe v lastništvu. Zanjo je vlada njenim lastni- ki so se dogodile v sedanji krikom izplačala nad milijardo, zi, so priča^ kako nesmotreno dolarJtv' • :®o Zed. države razvijale a-grt- kulturo, kako tjavendan so dopuščale, da so se ljudje naseljevali za kmetovanje v pustinje, dasi je bilo dobre zemlje v izobilju. Tisoče družin se je naselilo na zastonjske "home-steade" daleč od prometnih zvez in se virle pomanjkanju od vsega početka, namesto da jim bi vlada rajše pomagala do domačij v krajih, kjer so pogoji vsaj zasilno dobri za ugodno življenje. Planiranemu gospodarstvu lahko ta ali oni reče "socializem", ampak je potrebno in bo v današnji družbi čezdalje bolj nujno. radi služili, pa jih "tuji piketi" ( vedi svoje osva jan je azijske ce-nadletujejo, jim groze in jih line s pomočjo ameriških bomb, včasi ipod takimi pretnjami ce-' ameriškega bakra, ameriškega lo pridobe v stavko proti njiho- bombaža, kavčuka itd. To se-vi volji, ker jih nihče ne protek- ved« ni "ameriška nevtral-tira pred vsiljivci. V bodoče jih nori", s kakršno je vlada v bo morala na podlagi novega VVashingtonu pomagala ugono-zakona ščititi država. biti špansko republiko. \ Cenzura in cenzorji V demokratičnih deželah imamo običaj ostro obsojati cenzuro. Ampak prav v istih deželah, med demokrati, jih je mnogo, ki bi radi bili censorji. Tudi Slovenci nismo izjema. Na predlanski kcnvcnciji SNPJ je nekdo predlagal, da se naj pusti na zborovanje samo tistim poročevalcem, ki pišejo resnico. Človek, ki je to zahteval, je socialist. Imel je dober namen, toda njegova zahteva je bila enaka Hit(erjevi in Musfolinijevi, kajti tudi ta dva zahtevata, da rmejo biti v njunima deželama samo taki poročevalci, ki pišejo "resnico". Vse druge izganjata — namreč vse, ki ne pišejo tako, kot bi bilo njima po godu. Tu in tam kdo zahteva, da bi ta ali oni dopisnik ne smel dobiti prostora v Proletarcu. Enake zahteve dobivajo od svojih čitateljev drugi slovenski uredniki. Cenzorjev, ki bi radi zadušili svobodo izražanja, je terej velike in sreča je, da nimajo moči ukazovati, kdo naj piše in kaj /e po mnenju teh kandidatov za cenzorje "resnica". V Proletarcu sme vsakdo izraziti svoje misli, kajti uredništvo tega lista ne veruje v cenzuro, nego v svobodo izraianja, ki pa se je seveda ne sme izrabljati, kajti svoboda isrsšanja je pravica ljudi, ki zna je misliti, ne pa beznica ra medsebojno zmerjanje in laši. PROLETAREC LIST ZA frgLAVSKEGA UUPITVA. _ IZHAJA VSAKO SREDO. * Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druaba, Chicago, |l|. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA, v Zedinjenih državah u celo leto $3.00; ia pol leta $1.75. " za Četrt leU $1.00. IhoJemstvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi ny>iuJo biti v nuJiem uradu najpozneje do pondeljkn ____popoldne juh prtobčitgv v itevUhi teko*yga tedna. __ _ _ AMERIŠKA VLADA OBSOJA POLITIKO NASILJA SLEJ KO PREJ PROLETAREC Publinhed every Wednf»Uay by the Jugoslav Workmen*s PublUhing Co., Inc. Eatabiished'1006. Editor................................................r......Frank ZaiU. Business Manager.......................................Charles Pogorelec. A s*t. Editor and Asst. Busine&s Manager.......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Tftlephone: ROCKWELL 2864. \omrijn daneK in I5M7 Moderna Nemčija je posedovala največ evropske celine leta 1917. Vsa Avstro-Ogrska je bila pod njeno oblastjo. Vsa Poljska, skoro vsa Rumunija, vsa današnja Jugoslavija, Bolgarija, Belgija, velik del Francije skoro do Pariza, Estonija, Latva, Litvinska, Finska in Ukrajina, katero ji je prepustila sovjetska Unija v pogodbi, ki jo je s kajzerjem sklenila v Brest Lito veku. Kajzerjeva Nemčija leta 1917 je kontrolirala več ko še enkrat toliko ozemlja v Evropi, kot ga ima v oblasti zdaj Hitlerjeva Nemčija. Hitler hoče kajzerja iz leta 1917 doiti in vrh tega ga nad-kriliti v osvajanjih. Svojih namenov ne skriva. Venomer poudarja, da potrebuje 80 milijonov Nemcev več prostora kot 40 milijonov Francozov. Francozi ga imajo veliko, Nemci pa tako malo, da se bodo zadušili, če ga ne dobe več za svoje razgi-banje. Zato v vsakem govoru poudarja: "Dobili ga bomo! Nihče na svetu nam ne more vzeti pravice živeti!" Kajzer je izgubil vse, kar si je prisvojil v svetovni vojni in prej, ker so ga zavezniki s pomočjo Zed. držav na zapadni fronti nabili in njegovo armado pognali v be?i. Tako je tudi sovjetska Rusija dobila nazaj bogato Ukrajino, po kateri se Hitlerju sline neumorno cede. "Nemčija bo imela lahko vsak dan pojedino, če dobi Ukrajino," pravi Hitler. To, kar počne Hitler, je nadaljevanje kajzerjevega imperializma. Razlika je le, da je kajzer verjel v stari "liberalni" kapitalizem, dočim Hitler trdi, da uvaja v Nemčijo "praktični socializem" in s tem nov red in novo pojmovanje življenja. To seveda ni res. Njegova "nova" (nacijska) filozofija in zmaga je posledica bankrotiranja kajzerjeve Nemčije, imperialističnega versaillskega "mira" in pa nesloge nemškega prole-tariata. Hitler je mogočen, ker je državo osemdesetih milijonov ljudi spremenil v vojašnico, ni pa nepremagljiv. Pacifizem ga kajpada ne bo stri, ampak lahko ga spravi na kolena gospodarska fn oborožena sila Velike Britanije, Francije, Rusije in Poljske s sodelovanjem Zed. držav in drugih dežel, kt bi hotele ali mogle pomagati. V dvoboju s tako kombinacijo bi padla Mussolini in Hitler. Vprašanje je le, ali bi bil novi "mir" kaj boljši od versaillske&a? če bi na razvalinah dučejeve in firerjeve države sklepali o bodočnosti Evrope in ostalega sveta taki ljudje, kakršni so diktirali "mir" Nemčiji ,po zadnji .svetaxiu vojni* bo to spet samo le odmor v pripravah za novo klanje. Divjajoča diktatorja je treba poraziti. Prav tako je pa potrebno po zmagi ustvariti mir, ki bo mir in to bo mogoče le, ako fašistično in kapitalistično podrtijo nasledi uredba, v kateri bo sodelovanje dežele z deželo v prid druga drugi temeljni zakon. ^ . *m X. JL Dr. Townsend in Oscar Ameringer Socialisti se bore za starostno pokojnino od početka svojega gibanja. Ampak starih ljudi niso mogli pridobiti v svojo stranko. Dr. Tovvnsend jih je dobil v svojo organizacijo v dobrem letu. In še prilično računal jim je zato. Amrpak ni razvijal teorij. Obljubil je penzije — $200 na mesec in vsakdo bi jih moral sproti zapraviti. Ljudem se je to zdelo tako enostavno, da so trumoma pristopali. Dr. Townsend, ki je bil reven zdravnik, je postal mahoma prominenten človek, ki razpolaga s stoti-sočaki dolarjev in s stotisoči glasovi v volilnih bojih. Oscar Ameringer ga zdaj posnema z agitacijo v ipHd svoje korporacije "izobilja". "Ako ste za moj program izobilja, pristopite v korporacijo izobilja," jih vabi Ameringer in ljudje pristopajo, mu plačujejo članarino in naročajo njegov list. Ameringer je bil včasi socialist — namreč celo vodilen, militantni socialist. V iprvi vrsti je on bil in je ameriški "biznis-man". Tako je sedanjo krizo izrabil, ne v korist agitacije za socialistično stranka in za socialistični program, nego za svoj« tiskovno podvzetje v Oklahoma Cityju in za ljudi, ki mu pomagajo v kampanji za "izobilje". "Verujte! Ubogajte! Borite se!" Italijanski diktator dopoveduje svojemu ljudstvu, da je nepremagljivo. Ako mu kdo, ki je tudi močan, pokaie zobe, pa pravi; "Mi lahko čakamo desetletja, ako treba!" In ker noče, da bi ljudje v Italiji sumili, da se česa boji, jim zapove: "Verujte. Ubogajte! Borite se! Kajti mi gremo naprej od zmage do imagei" Narod ploska, ker ga je v prošlih dvet desetletjih privadil verjeti in verovati. Ampak to ne bo trajno. Pride čas, ko bo za-dvomfy*$(rtflo udarec fašizmu — težji udarec, kot pa bi mu la di ga mbtfla dati kaka vnanja sila. Lincoln je dejal, da je mogoče varati,v^f ljudi skupaj nekaj časa, nikakor pa ne vseh ljudi vse čas*. Italiji in Ncn&čiji so druge imperialistične sile morda storile ko eno krivico, Te se lahko odpravijo, ampak na s še večjimi krivicami, ki jih hočeta svetu naprtiti diktatorja s svojigi^ jlekreti iz Berlina in Rima. . i Ker sta postala evropska fašistična diktatorja Hit« Ier ia Mussolini proti« mesece posebno arogantna, veno-mer preteča • silo in Hitler jo je tudi isvajal, oba pa sta jo iavajala v Španiji do konca civilne vojne, je ameriški pomožni tajnik aa vnanje aadeve Sumner Welles iajavil, da ameriška vlada take taktike ae odobrava. Ne le, da je proti nji, nego jo obsoja in ji bo nasprotovala. Na sliki a Wellesom so časniaki poročevalci. Kako daleč bo šla ta deaela, ako Mussolini In Hitler povaročita obo- rožen konflikt, je danes ae nemogoče ugibati, kajti opozicija proti vmešavanju Zed. dršav v "evropske aadeve" je ogronsra. Roosevelt u očita, da se namenoma trudi raplesti svet v vojno in pognati v njo tudi to deselo, da esenci a tem svojo neuspehe. V resnici je Roosevelt \-nel nekaj aelo stvarnih govorov proti fašiamu, le ial. 'a ne Anglija, ne Francija, ga nisfa podprli takrat, ke je bil čaa aato najprikladnejši. Zdaj se je Chamberlain nekako iaparnetoval, najbrž samo navideano. Komunisti so si dali udarec v unijah, ker so delovali v njih vse s stališča izrabljati jih za svojo stranko, namesto da bi delali za unije! — Današnje delavsko politično gibanje v Zed. državah razkopano v nebroj struj Piše FRANK ZAiTZ Ko so jugoslovanske sekcije imele svoj prvi zbor, niso bile pridružene, razen nekateri klubi— še nobeni delavski politični stranki. Prvega zbora JSZ leta 1910 se je udeležil na povabilo slovenskih in hrvatskih sodrugov tajnik ameriške socialistične stranke Mahlon Bar-nes. Zastopniki srbskih, bolgarskih in macedonskih klubov, ali bolje, njih posamezni člani, so se navduševali za pridružuje k SLP. Slovenski socialisti so bili za pridruienje k S. P. (soc. stranki) in hrvatski delegati so jim pomagali. Mahlon Barnes je bil unijaki voditelj. Unija, v kateri se je udejstvoval, je bila one dni ena najvplivnejših v deželi. Ameriški delavski federaciji je dala tudi predsednika. Bil je Samuel Gompers. Oba sta bila člana unije izdelovalcev cigar. Danes je brez važnosti. One dni pa je bila skoroda x ameriškem tinij-skem gibanju klavna »po vplivu. Sodrug Barnes je delegatom na našem prvem zboru razjasnil stališče soc. stranke in tudi odgovarjal na zelo ostre, včasi skoroda surove napade eselpi-stov. Zedinjena Jugoslovanska socialistična zveza se je odločila za pristop v socialistično stranko. Delegati, ki so bili temu nasprotni. sd ae osredotočili okrog "Radničke Borbe", ki izhaja v Clevelandu, in delovali naprej za SLP. 2e takrat — to je — leta 1910, je bila socialistična stran-» ka edina upoštevanja vredna delavska politična skupina. To je ostala vseskozi do leta 1920. SLP je sicer nominirala svoje kandidate v vsaki volilni kam-j panji, kar ji ni bilo težko vzlic njeni šibkosti, kajti volilni zakoni takrat nfso bili tako strogi napram radikalnim skupinam, kakor so danes, ko jim onemogočajo priti na glasovnico. Resnična delavska stranka, ki so jo napredni delavci in liberalni intelektualci upoštevali, tpa je bila fcamo socialistična stranka. Tudi nasprotniki so jo i spoštovali. Že med vojno se je to stanje zelo spremenilo. Vsled stranki-} nega protivojnejra stališča se je j nanjo navalila oblast z vso svo-j jo močjo. Vrh tega so ji Škodili tudi notranji boji, kajti velika skupina, ki je obsojala proti-vojno resolucijo strankine večine, je smatrata, da je vsled svojega nerealističnega pogleda sama pomagala reakciji uničiti samega sebe. Marsikak socialistični voditelj je moral pod pritiskom vojne histerije zapustiti svoj javni urad, bodisi v zakonodajah ali kjer te. Kongresnika Ber-gerja na primer so parkrat pognali iz zbornice, čeprav je bil poslan v njo po volji večine ljudstva v svojem okraju. Socialistični poslanci v newyorški legislaturi so bili izključeni. Socialistični alderman v Chicagu DELAVCI V PENNSYLVANI.il, V BRAN ZA SVOJE KORISTI! V nedeljo 26. marca 1939 so zborovali v Moon Runu, Pa., zastopniki društev Prosvetne matice, dalje zastopniki klubov JSZ, slovenskih društev, ki la-stujejo dvorane itd. Med drugimi je bila sprejeta tudi resolucija, ki je važna posebno za delavce v premogovnikih v naši državi. „ Apeliramo na vsa društva, da jo pošljejo na naveden naslov. Vsako društvo, ki pripada k Prosvetni matici, naj to besedilo (navedeno spodaj) prepiše ,na svoj društveni papir, resolucijo naj nato podipišejo društveni uradniki in jo potrdijo še s pečatom društva, in jo odpošljejo na merodajno mesto. Resolucija se glasi: Senator John H. Dent Rarrisburg, Pennsjrlvaaia Dear Sirt We, the membera of Lodge ■ ■ of the Slovene National Benefit So-cietjr believe that any vietim of sili-cosis and anthroailicoais should be entitled te compensation urhen paretially disabled g« well aa urhen tetallj dis-abled. Aa U»e laur neur reada the vietim must be totall? disabled and neer death before being entitled to bene-fita. Therefore, we ask that jrou evert jrour influence to have Bili No. 122 enacted so as to amend the original Rili on Occupetional Diseases. Reipectfully jrours, ........................... Pres. ..................................Sec. To resolucijo je odobrila na* Sa konferenca na svojem zborovanju dne 26. marca v Moon Runu soglasno. V navodilu navajamo zaradi forme le SNPJ. Društva SSPZ in KSKJ naj namesto omenjenih besedi navedejo ime svoje jednote in zveze, enako lclubi JSZ, slovenski izobraževalni klubi, ki lastujejo dvorane v teh krajih, in razni drugi klubi ter samostojna društva. Ta naša akcija je v korist ljudem, ki so si nakopali bolezen pri svojem garanju, torej nikakor po svoji krivdi, nego v boju za vsakdanji kruh. Za odbor Jfcrrrference Prosvetne maticcki delavski federaciji, katera posega v politične boje pod znamko LaFol-lettove progresivne stranke. Socialistična stranka v New Vorku — politično po Številu oddanih glasov najjačja izmed vseh socialističnih organizacij v Z. D., je izšla iz lanske volilne kampanje toliko poparjena vsled neugodnega rezultata — dcibila je namreč prav malo glasov — da je sklenila v bodoče politično delovati v newyor-ški American Labor Party, Tako je tudi tu nehala biti politična sila. Lani je dobila socialistična lista samo v dveh krajih častno število glasov: v državi Connectieut in v Readingu, Pa., toda obe ti dve listi sta bili socialdemokratski. Slednjo (v Readingu) je podpirala tudi aoc. stranka proti volji svojega lokala v Readingu, katerega je vsled »abotažne akcije suspendira 'a, oziroma čiiala iz franke. Socialistična stranka je torej v tej 4obi nehala biti politična stranka. Njeni nekdanji i»mta-ši in člani so aktivni v drugih delavskih političnih skupinah, ki delujejo v-aka za^e, nekateri so v delavski ne.ki ligi, ki jo kontrolira CIO in a-gitira sa new dan!, za Roise-veltove načrte, v volilnih bojih pa nsjvr * za demokratske kan-d.Jate, v VVisconsinu in v Minil c *o t i za progresivne in far-nur-!abor, v New Yorku pa za demokrat ke kandidate na listi Američan Le bor Paj;ty. Komunistična stranka, ki se je s svojo novo taktiko v prošlih par letil* zelo opomogla— vel.ko po krivdi socialistične ftranke, tetotako agitira za RooseveJta in njegove kandidate v demokratski stranki. V lanski volilni kampanji v Penni je nekatere demokratske kandidate zmerjala z izdajalci in kruki. Ker so bili v primarnih volitvah zmagoviti, jih je vseeno indorsirala ter agitirala za te izdajalce in "kruke", in isto-tako v Illinoisu. Zadnji tak slučaj na pr. so županske volitve v Chicagu, ki so se vršile prošli torek. Komunisti so agitirali za dem. županskega kandidata, katerega so še pred dobrim letom zmerjali za kapita-lihtičnega plačanca in morilca stavkarjev v ne še pozabljenem south-čikaškem masakru. Kaj naj v teh okolščinah počne socialistična organizacija, kakor je JSZ? V ponos je nam, da smo mi še edina federacija v Socialističnem gibanju te deiele, ki kaj šteje, z izjemo finske, ki je večji in bogatejša tradicij. Nemška in mnogo drugih je pod pritiski in vsled nesposobnega vodstva v kritičnem momentu razpadlo. Mi vztrajamo. Kakor socialistična stranka sama, tako mora tudi naša zveza iskati prilagoditve sedanjim razmeram. Skozi par desetletij smo vedeli, da v (političnih kampanjah nimamo druge naloge kakor agitirati za socialistične kandidate. Danes imamo takozvane delavske liste v vsaki državi pod drugimi imeni, ali pa od takozvanih delavskih predstavnikov indorsirane demokratske in republikanske kandidate. Ker je položaj tak, je treba dati naši zvezi v soglasju s temi dejstvi — bila nam ljuba ah' ne — moč, da sama ukrepa, kakšne naj bodo njene naloge v volilnih bojih, namesto da bi čakali navodil od kake druge skupine, ki jih ne zna dati niti sama sebi. Glavna dolžnost vseh sličnih organizacij, kakor je naša, pa je delovati za zed in jen je vseh delavskih političnih skupin (ki so res delavske, in ne kake pustolovščine). ki bi bile potem skupno v stanju zgraditi delavsko politično gibanje s socialističnim programom, za kakršnega se soc. stranka bori od svojega začetka in je na tem polju izvršila ogromno vztTioje-valnega dela. Nihče v zgodovini ji ne bo mogel izbrisati teh zaslr*g. Ni ya bila kos ne pod enim ne pod drugim vodstvom ostati to, kar bi morala biti, v svoji najkritičnejši uri. Zato je to, kar se iz nje zdaj poraja, nova stranka. Le ime ima iz prošlosti. Prvomajsko sldvje Detroit, Mich. — Kot vsako leto bo tudi leto* zavedno delavstvo \ icja šveta pro^avilo delavski praznik — .prvi Maj. V Kvropi je "le še par takozvanih demokratičnih dežel, k j jih še ni zaaj ni pijača, kar stane, ne hra-la. Mi moramo plačati davite. vi pa za to kar pojeste in popi-ete, naš dobiček, in vse davke povrhu. Jasno, mar ne?" Seveda, jasno! V Figa r o nismo več šli. Peg-gy je smatrala, da se dobi v Zed. državah za pol dolarja kvort boljšega vina, kot pa na Dunaju za tri dolarje. Spet se je čudila — Evropi. Mislil sem že, in bržkone sem celo že pričel s pojasnjevanjem, da so te cene najprvo navili socialisti. Z davki, ki so jih dobili na ta način, so zgradili sijajne palače, v katere so nastanili dunajski proletariat. Ampak kadar človek kolovrati tako ob poznih nočnih u-rah po Dunaju, mu ni bogve kaj. da bi filozofiral, še manj pa tistim, s katerimi je skupaj,) opazovati naše ljudi. Sedeli smo v tej restavraciji do policijske ure. Slovencev in Hrvatov je še prilično na Dunaju. Mladih jako malo. Večinoma so to ljudje, ki so imeli državne službe še pod monarhijo. Vsled penzij so ostali doma (to je, na Dunaju), ali pa, ker niso imeli kam iti. Njihni otroci so se počutili domačini tega mesta in marsikdo izmed njih je danes bolj navdušen naci kakor Hitler. Kolovodja dunajskih nacijev je bil slovenskega porekla. Letos ga je Hitlerjeva vrhovna komanda vrgla med staro šaro. Ime odstavljenega kanclerja Sušnika tudi priča, da so bili njegovi predniki Slovenci. V hotelu "Pošta", v restavracijah ali kjerkoli sem skušal poizvedeti o tem ali onem, sem uvidel, da je treba vipradevati silno oprezno, čim začuti*, da tisti, ki ga vprašuješ, zaaumi, da nisi kar ai, si izgubljen. Ničesar ti ne pove. Vsi se boje špijonov. In kdo ti more brati na obrazu, da nisi eden izmed njih! Drug drugega tožarijo, drug drugemu grene življenje z denuncijacijami. "Dunaj je silovito izgubil, od kar ga je vzel Hitler," mi jp po-tihoma govoril človek, katerega sem uveril, da nisem nikomur nevaren. "Turistika je padla, in še bolj bo prihodnje leto. Letos je prišlo sem tisoče ljudi gledati, kaj počno naciji z Židi na Dunaju, čez nekaj mesecev to ne bo več zanimivo," NESLOGA LAHKA STVAR, A DELO ZA ENOTNOST SILNO TEŽAVNO Dogaja par ar krega odgovornih ljudi na kaki ».ji porsroci raakol s pogubnimi posledicami. Za tak napramiiljan korak ja po Um treba par Ut, ali celo mnogo Ut naporov, da m prepad »pot premosti in po stanejo Ijudjo, ki spadajo skupaj po delu in koristih, ■•pot enotni. Na gornji sliki so odborniki unij AFL. ki so bili določeni sa sastopniko na pogajanjih sa združenje unijskega gibanja s CIO. Od leve na desno, Matthew Woll, T. A. Rickert, Daniel J. Tobin in Harry Bates. Pravijo, da je iamed teh samo Tobin resnično sa adru senje, drugi pa voi ali manj ma nadaljevanje boja s uni-jami CIO, ramen ako so jim brespogojno podajo in se raalike med njimi šele potem isravnajo. slu. Recita mu, da tikete že imata." In res, komaj je dogovorila, le je bil mladi človek v uniformi ipred Tonetom in menoj s "tiketi". "Jih že imava," sva mu oba hkratu odgovorila po angleško in ga odrinila. Te vrste usiljivcev je res veliko posebno v Parizu. Najboljše je, da se ne ustaviš in nič ne rečeš. Angeli smo verjeli, da je to eden izmed takih agentov in . flra odrinili kakor še nobenega mi je dejau Ali boste v Ame-,v Pari2Uf ne nikjer drugje. Tik riki kaj storili za nas? I • . - ------- na istem oglu je bila reatavra- To ni lahko vpraianje —-|cija. Sli smo v njo *nad kavo", namreč odgovor nanj je teža- Ozrl sem se ven. Ha, na troto- ven. Kaj naj storimo? Mar vam nismo posodili stotine milijonov šilingov, vas zalagali s potrebščinami, se potegnili za vas — pa ste se zdaj na ljubo Mussoli-niju samega sebe vrgli v žrelo obsoje! Kajti verjemite, vašetga arju, glej. Tone, množica se zbira! Nedvomno smo zašli v židovski restavrant. Korajla velja. Nisem še dokončal, ko je isti policaj prihrumel notri s par civilisti in zahteval: "Paaas — paaas?" Sele tedaj sem opa- skoka v klerofašizem vam ne 2il( da ima ob jermenu bodalo Zdaj, ko je tu Hitlerjeva dik- da bi ga poslušali, tatura, pa te reveže še bolj pre-j Tone Žagar je nekje iztaJcnil ganjajo. Mnogim družinam so naslov jugoslovanske reetavra-vzeli očete in sinove v prisilne cije, gostilne ali kar že naj bi delavske tabore, hčere pa — bilo, ki ne more biti daleč, kajti da otino malo deco, in matere,(tudi ta je v "prvem pecirku". posebno če so matere bolne, gredo na ulico in vabijo. Saj se ne prodajajo. Žele le, da daš marko ali dve ne da bi od dekleta kaj (pričakoval. Nato teče domov, ali v prodajalno, da kupi,--kar družina najnujnejše potrebuje." . Verjel sem temu človeku, kajti poklicnih prostitutk res nisem videl, dasi jih je gotovo tudi na Dunaju v izobilj". I" kot je dejal on, nihče ne ve, dokler sam ne skusi, kam je v stanju človeka vreči glad, kam jok lačnih otrok, kam bolezen matere, ki tma v družini odra-fcčene hčere. Korakali smo pozno zvečer mimo katedrale sv. Štefana in atOhie palače, v kateri je bil pred naciji absoluten poglavar kardinal Innitzer. Ob večernih urah so ta (poslopja temna, zato smo sklenili, da si jih ogledamo naslednji dan zjutraj. • "Figaro", se je blestil velik električni napis ob nekem oglu na Ringstrasse. In spet še malo naprej enak električni sij, potem po ovinku stranske ulice ln Vprašali smo stražnika, ki je nam dal navodilo, nato še par poznih meščanov, ki so kolov-ratili domov, ali pa še kam drugam, in nato smo šli kar peš v odpustimo, in to ne samo socialdemokratske stranke po svetu, ampak liberalen svet v splošnem vas obsoja. "Ni naša krivda, da smo prišli — da smo padli tako daleč. Zdaj. kajne, je Hitler nad nami in on je naš Bog. KatoliAki je izgubil veljavo," je gren-kobno pripomnil. Vrnili smo se v hotel ob jutranjem svitu. Klerku smo naročili, da naj nam poskrbi prostor na avtobusu z angleškim tolmačem, da si ogledamo Dunaj. "Ob 10. zjutraj morate bi- tisti lokal. Luči je bilo malo, j ti pripravljeni," je nam pojas-hiše umazane, skoro sama sta- nj|, ko smo mu plačali. Po par urah počitka smo bili rinska, pusta skladišča živil, ki so me spominjala na čikaAki Ha n dol ph St. tik Halsteda. "Kaj, če nas kdo napade v tej divjini." Ne smemo se bati, l# naprej, in Žagar je spet zapel italijanski verz o rdečem ban-deru. Nobenega policaja ni bilo blizu. A kar iznenada se je eden vendarle pokazal izza ogla. Po kolovratenju kakih 15 minut smo končno le našli "jugoslovansko restavracijo". Vsi v nji so znali naš jezik, razen par uslužbencev. A nihče izmed njih — zdelo se mi je tako, ni bil navdušen, da bi govoril "po naše". Kajti to zdaj ni bilo v modi. Ko smo vstopili, se je nam zdelo «koro nespametno, ker »mo prišli. Končno se je nam vendarle dopadlo, deloma ker smo se lahko nemoteno prerekali, in ker smo imeli priliko pokoncu. Klerka smo vipraAali za potne liste, katere je policija že vrnila. Nevarno je potovati brez njih. "Malo kave bo dobro popiti," je pripomnil Tone. Pa smo šli, kot večer preje, Pegg.v in Angela skupaj, zadaj pa sva reševala Dunaj, Avstrijo in ves svet v živahnem po-menku on in jaz. Blizu katedrale sv. Štefana je nekdo onkraj ulice pestil Angelo. Mlad človek v uniformi. Ponujal ji je "tiket", -ki pa ga je odrivala in ga nikakor ni hotela. Enako ga je potiskal v roke Žagarjevi soprogi. **Ne vzemi ga," je ukazovala Angela po angleško. Medtem sva prišla midva preko ceste. "Tale človek ponuja tikete za ogled Dunaja," je rekla Angela. "Tako je uailen, kot še nobeden, kar sem jih videla v takem po- Jugoslovanske revije, kakršna je MAJSKI GLAS, i;: ne dobite za enako vsoto, niti ne s tako bogato vsebi-i: | no. Ni je, ki bi se ji mogla primerjati. Ne v Jugoslaviji, : | ne v nozemstvu, ji ni mogel doslej še nihče tekmovati, i p Majski Glas je bil in bo v ponos delavskemu gibanju \\ j:i in triumfalni uspeh v naši delayski literaturi. Izide i! III koncem aprila. Zavedni delavci, razširite ga, da pride ji i! če le mogoče v stan vsakega rojaka. Kajti namenjen !\ :; je delavski izobrazbi in resnemu delu za delavski po- j jj si kret med našim narodom. .............. in samokres. Sakrabolt, ta že ne prodaja tiketov za "sight-seeing", sem pomislil. "Paaas... šur, tu ga imaš!" Pogledal je mojo sliko na potnem listu, nato njeno in rekel: "Je to ona?" Ravno je naročala kavo. Brez besede je odšel in v hipu raz-gnal gručo na trotoarju. Tedaj pa sem se jaz raztogotil in klel, da čemu sploh treba teh neprijetnosti. ... Pregrešili smo se, ker smo križali ceato proti rdeči luči. Na Dunaju mora biti red. Tu ni kakor v Ameriki, ko se ljudje puste pobijati v avtnih nezgodah vsa prižem. Na Dunaju je cesta Imftko še tako prazna — ampak moraš čakati, dokler ti prava luč ne dovoli preko. Ko smo se po par minutah v restavraciji umirili, je pristopil k Žagarju in meni prijazen človek in v lepi angleščini vprašal, koliko smo plačali. "čemu, komu, v kak namen?" In je pojasnil: "Tisti ti-keti so kazen. Določajo globo. Ako niste ničesar plačali, ste srečni. Policaj je bil koncem konca dober z vami. Kajti na Dunaju ni kakor pri vas, kjer imate besedo "disciplina" samo v slovarjih. (Dalje prihodnjič.) IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ DNE 3. MARCA 1939 Navzoči Frank Alesh, D. J. Lotrich, Frank Zaitz, Anton Garden, Justin Zajec, Vinko Ločniškar, Angela Zaitz, Louis Beniger, Joseph Drasler, Mary Oven in Chas. Pogorelec. Odsotnost sta opravičila Joško Oven in Rok Božičnik. Odsoten tudi Frank Udovich. Predseduje Frank Alesh. — Zapisnik prejšnje seje sprejet. Dopisi. — Tajnik Pogorelec prečita pismo posebnega odbora stranke, v katerem so vprašanja o reorganizaciji urada in njeni bodočnosti. Dalje prečita pismo o istem problemu, ki ga je poslala Ina VVhite. • Garden obširno poroča o seji eksekutive soc. stranke, ki se je vršila prve dnfl februarja. Večina njenih članov je za združenje s SDF, a nekateri jo smatrajo za bolj konservativno nego je bila ob času ločitve in njeno glasilo (New Leader) pa le za "anti-fašistično". Lokal S. P. v Bostonu je ini-ciatiral predlog za sklicanje združevalne konvencije, ki ga je podprlo več klubov. Po razpravi jc Garden predlagal, da naj na pismo posebnega odbora S. P. odgovorita urednik Fr. Zaitz in tajnik Pogorelec. Sprejeto soglasno. Nato tajnik prečita v informacijo še par drugih pisem naših članov o razmerah v gibanju v njihovih krajih. Tajnik prečita Mooneyjevo «nt*mn, v katerem apelira za prispevke v Billin^rsov obrambni sklad. Zaitz meni, da zdaj lahko le v Califomiji — vseld Mooneyjeve osvoboditve, organizirajo uspešno obrambno akcijo, ne da bi bilo treba zanjo kdo ve kako visokega fonda. Garden pravi, da je zdaj res delavsko gibanje v Califomiji prvo na vrsti, da stori korake za oprostitev Billingsa. Seveda je naša dolžnost v tej akciji pomagati. Pogorelec pravi, da bo JSZ zanj storila kolikor mogoče. Poročilo tajnika.—Chas. Pogorelec poroča, da se je JSZ štvu Priklad v Chicagu $2,620, hranilna vloga na Kaapar A-merican State banki $1,136.08, in zvezni bondi $300. Vse te številke se nanašajo na stanje 31. dec. 1938. V stavkovnem skladu je $627.47, in v dijaškem skladu $267.02, kar skupno tvori prej omenjeno vsoto. Izdatki, vključivši obresti v tiskovni sklad Proletarca, poroštva itd., so lani znašali $199.-71. Omenja, da je bilo finančno poročilo o podrobnostih predloženo tudi SNPJ. Razno. — Zaitz predlaga, da se na bodoči seji razpravlja o bodočem delovanju JSZ z ozirom na naš prihodnji zbor. — Odobreno. Garden predlaga, da se (pošlje pismo CIO in AFL za enotnost unij. Odobreno. Justin Zajec priporoča, da naj navajamo naše ljudi v smo-treno, složno delo v korist unij. V razpravi o problemih našega gibanja govore nato še drugi člani, navzoči na tej seji. Frank Zaitz pa je poročal o svojem obisku v Springfieldu. Anne Beniger, ki parkrat nI mogla priti zaradi bolezni svoje hčerke Mire, ki je tudi članica Comrades. Dobrodošli na to sejo ao tudi nečlani Mladinskega gilda JSZ. Za predavatelja na to sejo je bil povabljen Oscar Godina, ki bo govoril o delu staršev te mladine v organizacijah, ki jih bo, ali jih že zdaj sprejema ta na«ia mladina in nadaljuje v njih delo svojih staršev. Ko bo Oscar, ki o tem predmetu veliko ve vsled dela, ki ga je izvršil v naših organizacijah njegov oče, svoj referat končal, bo splošna razprava. Oscar je že kot majhen deček rad poslušal, ko je oče doma pravil o shodih, o konvencijah, o klubu in društvih, v katerih je bil aktiven,, in so mu tisti vtisi ostali za zmerom. Zato jih vsakikrat s ponosom povdarja. Ko bo razprava zaključena, bodo imeli zabavo, dekleta pa bodo vsem postregle z lunčem. Dne 16. aiprila bo proslavila 35-letnico SNPJ čikaška federacija njenih društev. V sporedu bosta sodelovali dve članici mladinske šole — namreč sestri Pluth. Obe sta nadarjeni v gJa-sbi. Ves spored, ki ga bo na tem slavju predvajala federacija, bo zanimiv in vreden pomena te prireditve. V čast bo vsem, ki so danes aktivni v SNPJ, in onim, ki so jo ustanovili in zgradili v delavskem duhu. Verjeli so v vrednost izoba-zbe, podpirali kulturo, in tako se dek) v tem smislu nadaljuje. Pridite vsi na to slavje. Vršilo se bo v dvorani SNPJ. Kristina Turpin. Naša mladinska odseka. — Priredba čikaske federacije SNPJ Petletnica pevskega ibora v Waukeganu W»ukeg«n, lil. — V naši na-l^™ ;'pM~ potrudila aranž7-selbini smo imeh že prece^pevj ^ ghode na katerih je ri! JoAko Oven, da bi bili čim- skrh nborov. Eden poslednjih je pevski odsek SND. Prejšnji so bili večinoma, ali skoro izključno. stvar rojakov, ki so prišli sem iz starega kraja. V sedanjem prevladujejo njihovi sinovi in hčere. Posebno hčere. Izmed vseh 33 pevcev in tpevk sta samo dva, ki sta bila rojena v starem kraju. Ta »bor bo imel SND koncert v nedeljo 9. a- uspešnejši, in prebitek je šel v korist žrtvam španskega fašizma. V Clevelandu sta se vršila dva shoda, in eden v Strabanu, Pa. — Dalje Pogorelec omenja, da se mu zaradi zaposlenosti ni bilo mogoče udeležiti sej eksekutive soc. stranke, ki je zborovala februarja v Chicagu. Prosvetna matica. — Pristo pri la. To bo ob enem slavje z bo- pjlo je ^ orRanizacij v tem rove petletnice. Ustanovljen je bil na pobudo članov SND, ki so hoteli, da se udejstvujemo tudi na glasbenem polju. Poročevalec. Ml........... Seja odborov JSZ in uprave Proletarca Chicago, — V petek 7. aprila bo v SDC seja odborov JSZ in »pa seja upravnega odbora Proletarca. Slednja bi se imela vršiti proAli petek, a se vsled neke druge seje nI mogla pričeti ob času. Zato je odložena na 7. aiprila. Ker bo važna, je potrebno, da se je udeleže vsi Člani uprave in ostalih odborov JSZ. času, je poročal tajnik Pogorelec. Meni, da skupno Število ne bo manjše nego lani. Poverjentttvo JRZ. — Tajnik poverjen»tva C. Pogorelec predloži finančno iporočila o vsotah, ki so mu prepuščene v upravo. Račune so pregledali za JSZ Anton Garden in Justin Zajec, za SNPJ pa Fred Mal-gai in Milan Medvešek. Skupna imovina je $20,163.29. Od te je posojilo Ljudski tiskarni v Mariboru $9,242.96. Prosvetna matica za tisk literature $507.-04, vloga v Jugoslovanskem stavb, in pos. društvu v Chicagu, $5,300, vloga v stavb, dru- Cicero, III. — Grmičevje na vrtu Slovenskega delavskega centra že zeleni in znane ptice selivke — "red robins" — so se vrnile in po*kakujejo po travi. Nasproti Centra je velik sadni vrt, ki že tudi oznanjuje pomlad. In onkraj Centra pa je majhen mestni park, v katerega se je tudi naselilo pomladno Življenje. Otroci mladinskega odseka kluba št. 1, ki so organizirani pod imenom Mladi sodrugi (Junior Comrades) prihajajo v svojo šolo v Center vsako soboto spet v večjem številu. Nekateri izmed njih so jo posečali tudi pozimi v najslabšem vremenu. Drugi, posebno oddaljenejši. seveda vsled vremenskih neprilik niso mogli priti. Vsi, ki so prišli, in drugi, ki bi bili radi, pa jim starši v takem vremenu niso mogli dovoliti ven, so nam jamstvo., da bodo iz te mladine vzrast 11 vztrajni ljudje. Prva leta se je ta skupina imenovala Red Falcons (Rdeči Sokoliči). Ko so starejši v nji dorasli, so se reorganizirali v novo skupino, ki se imenuje JSF Junior Guild. mlajša skupina pa v Junior Comrades, kot že omenjam. Oba imena so si izbrali snmi. Mlajša skupina se pripravlja na zabavo, ki jo priredi meseca maja. Predvajala bo tudi spored, s katerim misli presenetiti udeležence. Na tej prireditvi bo sodelovala tudi odrasla mladina JSF . Junior Guild. Prebitek je namenjen skufpnl blagajni, ki bo omogočil kriti stroAke za izlete na deželo, k jezerom, ali kamor Že jih bodo priredili sebi in prijateljem v razvedrilo. V petek 7. aprila bo imel sejo in diskirzijo JSF Junior Guild. Sklepali bodo o svojih bodočih aktivnostih. Navzoča1 bo učiteljica in direktorica1 Jennie Dagarin poroča Cleveland, O. — Prošle tedne sem bila zaposlena z nabi-iranjem oglasov v Majski Grlaa. Dobila sem jih prilično, dasi še nismo vseh obiskali. To storimo te dni. V Collinwoodu in v Euclidu mi je pri tem delu znatno pomagala Mrs. Barbich in ipa njen sin, ki je naju vozH z avtom. Obema iskrena hvala za prijaznost. Nekaj oglasov so dobili Fr. Suhadolnik, John Babnik in Zofka Strumbel. Tako torej delamo z združenimi močmi kot najboljše moremo. Agitacija za Proletarca mi gre še dosti dobro. Zmerom dobim kakega fiovega naročnika. Kot že poročano, priredita soc. pevski zbor "Zarja" in klub št. 27 JSZ koncert in prvomajsko proslavo v nedeljo 30. aprila, torej dan pred 1. ma-Jjem. Predvajane bodo pevska točke, spevoigra "Snubači", kratka dramska predstava v angleškem jeziku, glavni govornik pa bo Etbin Kristan. Vstopnice v predprodaji so po 25c, pri blagajni pa po 40c. Dobite jih pri članih in članicah soc. Zarje ter kluba št 27. Jennie Dagarm. Prireditev SNPJ v Bar-bertonu Barberton, O. — Tu bo v nedeljo 16. aprila velika prireditev SNPJ. Predvajane bodo filmske slike, nastopita dva naša pevska zbora, glavni govornik pa bo Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora S. N. P. J. Spored se prične po* poldne. Ko bo končan, bomo imeli prosto in plesno zabavo. Poročevalec. Iskrena hvala sodrugom, sodruiicam, prijateljem in prijateljicam za prijetno presenečenje VSEM ISKREN POZDRAV! JOHN KOSIM GIRARD, ORIO • • f m w . t ^ * ■ - Proletarec, April 5, 1939 — KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI OJjljiMN veliko, pa kam prideš. Dr. To.vn end je uspel le S.", nekatere v "metropoli" itd., dočim so vse druge bile ob z ob ji 'jami. kakršne vsak čl o- par stotUcS dolarjev, ki bi j'n, vek Ui h k j razume. Zdaj ga na *e bi hotele biti pametne. Ca-svoj način posnema ()>car A- hko porabile sebi v korist, na-meringer. Dne 2. aprila je bil mesto da so jih zmetale gospo-v Chicagu sklical zbor svoje or- dom v malho, ganizacije — oziroma inkorpo- racije "izobilja". Beseda, ki jo vsakdo razume, kakor razume vsakdo kai iJcmeni $200 na mesec". D. J. Lotrich meni, da se nam te vrste propaganda zdi morda smešna, ampak zaleže. Za viaokodoneče marsksistični* teorije se masa ne zanima. Ona hoče, da ^amo dvakrat na mesec, namesto tedensko, kakor doslej. O-stal bo tudi v bodoče glasilo \visconsin«ke JPZS. ki je imela prošle mesece prilično teiav zaradi nereda v glavnem uradu. Odbor izjavlja, da bo stvar poravnana brez škode za članstvo. Uprava "Obzora" je vz-hiitena, razočarana, ali kar Že, ker ne gre, kot bi moralo iti. Mogoče bodo tudi pri JiPZS začeli bto, kakor pri SDZ v Cievelandu: namreč, da ustanove svoje glasilo. To bo moralo ipi-sati tiko, kakor bo zahtevaj odbor, ne pa po volji vnanjega urednika. Nerodno sicer, za svobodo tiska nič kaj prikladno, ampak razmere so take. Deloma jim je F. R. Staut, kar se tiče JPZS, sam kriv. * Opustitev jugoslovanske bratske federacije ni bila pravilna. še manj pa koristna stvar. Tako imamo zdaj spet tekmo, v kateri ena organizacija šenkuje toliko in druga pa ae več tisočakov. Ljudje v naselbinah pa se začudeno vprašujejo, čemu taka darila! Ali mar preveč plačujemo? članom so opustitve asesmenta gmotno kajpada v prid. Da-li bodo organizacije s tem v agitaciji za nove člane in ohranitev starih kaj prida pridobile, je seveda druga storija. PRESTOLNICA, NA KATERI SE ŠOPIRI SVASTIKA Vsak Ceh j« ponosen na ifodovinik« Hradščane v Pragi. Starodavna poslopja. ki »o videla velik ko« evropske in svetovne ggodovine. V Hradščanih jn bil stan pokojnega predsednika če-hoslovaške republike Masarjrka in do monakovsksga mira stan njagovega naslednika Beneša. Potem je prišel v Prago Hitler, šalil Cehe s nastanitvijo v Hradtča nih —- čeprav j« bil v njib le nekaj ur, in zdaj je v njih stan 1 "češkega narodnega odbora". Ravnati sa mora po Hitlerjevih ukasih. A por vpračen Čeh varajo da pride spet čss. ko bo nad Hradščani vihrala češka nsrodna sestava in bo narod sopet svoboden. men in Pire ter Debevc se ne bijcune morajo izginiti. Zadruge imela vzroka režati. Amipak imajo pogoje za razmah. Na-komunisti so vztrajali pri svoji rodnosti pa — žal — te izumi-trmi, — J. P. rajo. • T "Dišim4" po "komunizmu', se Tisoče španskih beguncev po- vpije. In vendar je resnica, da trebuje pomoči. Vsak k v oder je v sovjetski Rusiji vsaka na- ifi. rodnost zaščitena v vsakem o-ziru. Kako pa je z nami v demokraciji? - Dopis ali odmev iz Puebla brez nodpisa ste napisali v Chicagu. Pravilno, jaz bi lahko več znal. Pravzaprav toliko, da b? jim je v pomoč. Naša solidarnost z njimi se mora nad al je vati tudi zdaj, ko so poraženi — torej v času, ko ima človek najmanj prijateljev. ♦ Urednik "svetovnega slovenskega dnevnika**, ki dela v u- lahko bil kje pri fefttt«m M*j-radu. kateri izgleda "kot kak- hnem koritcu. če *em vama re-šna banka", ugotavlja, da je kel, da ti in oni ne znajo slo-med ameriškimi Slovenci še o- venščine, s tem nisem trdil, da krog 100.000 nedržavljanov. j jo znam jaz. Znam pa materin-Morda opira to svojo trditev na ščino. Prepustite slovstvo Ijub-člane fare sv. Vida, morda najjanski škricariji. Pripadam v jolietsko slovensko župnijo, "rank and file" proletarske ar-mogoče še na druge, če oni ni- made in trudim se, da mi ni vse so državljani, ni naša krivda, tuje. Vsak izmed "armade" bi Vemo pa, da so naši ljudje zdaj moral znati toliko kolikor zna-že skoro vsi državljani. In ve- te vi, uredniki. Dogodilo pa se dostne pokojnine. Oscar Ame-j ringer pa si je mislil: Ponudi ljudem kaj takega, da bodo ra-i zumeli, kot razumejo v trgovin ni. In zdaj tudi on uspeva. Mc i | nami ima nekaj pristašev in ni«M vduše neg a agitatorja. Kaj hočemo. Taki so ljudje, jih ne *procbr.ics, pa če Se tako argument ir»š. — Opazovalcc. "Vseslovenski kongres" Prej« i >mo pismo s podpisom Pavla Kluni iz Pittsbur-gha, v katerem obžaluje, da so tfe slovenske organizacije za vseslovanski kongres, ki se je vršil decembra rpr«»šlo leto v Pitsbarghu, najslaMe odzvale. Kaj na primer so je zgodilo s kongresom slovanskih pod^ po m i h organizacij, ki so ga sklicavali isti ljudje prav tako v Pittsburgh? Fiasko, ali kaj? Ni več glasu o njemu. Ni šlo? ^Vseslovanski kongres ni kaka politična klika," pravi Paul Kiun. Torej kaj je potemtakem? In pojasni (neon, ampak tisti, ki so si izposodili za slovenske liste njegovo ime), da sklicujejo ta vseslovanski kongres slovaška evangelska unija (organizacija samo na (papirju), češka društva (posamezni Člani), narodna slovaška jednota, Hrvatska bratska zajed-nica. Srbski narodni savez "in mnoge druge", kot poljske, u-krajinske in druge skupine. Španski fašisti so zrnata Kdor se hoče zahvaliti, naj da za maše. Lemont in vsi drugi slovenski gospodje jih bodo z veseljem braii (namreč, če plačate). mo tudi, da so postali to brez Pirčeve 'državljanske" šole. Pika. Pogorelec in Zaje spet deležna pridige • Pueblo, Colo. — Cenjena Ch Najnesrečnejši znak v pro-1 Pogorelec in Frank Zaitz. V šlem letu in do tega poletja je tem pismu zopet navajam ne-"marela,\ Bila je tudi v pro- kaj stvari, ki vaju bodo morda škw»ti. Kdor ima korajžo in pre- zanimale. V prejšnjem, ki sta pričanje, se naj je ogiblje. Le ga objavila v Proletarcu, ni-mešetarji, ki znajo glihati in sem imel namena žaliti niko-goljufati, naj jo uporabljajo! gar, najmanj pa našo naselbi-Inače zadostuje marela komaj no. Odmevi pa so taki, kot da proti dežju, to je, da se 61ovek bi pobiral kamenje in ga metal vsaj z vrha ne zmoči. a Pinčeva "Domovina" se sku ša poboljšati. "Milijonski fond' je znižala z enega milijona na na šest lat zapora, po prestani kazni pa mora biti deportiran v USSR. Co- terem vemo, da je OSREČIL sa- **** \*mo * kot mo družine najbliŽnje žlahte ll v demokratski stranki. Bra-duhovnih gospodov, na pr. "A. JJ Pranje »n tako da- PO KRIVEM OBSOJEN "Bartuloviča#sečezdalje bolj Mihajio Gorin (slika spodaj) je bil z veseljem spominjamo," Tako tt CaJilorniji obsojen radi špijonaze pravijo Zdaj v Pittsburghu. Dali so mu najmanj deset tisoč dolarjev težko prigarane^a denarja hrvatskih proletarcev, da nas uniči, zdaj pa so ga nam vrgli pred vrata. Mi smo bili njegovi soigralci, »pravi "Naprej" (istotako po plačani metodi, kakor jo je za too svoja* vršil Bartulovič). "Vzemite časopise iz tedanjih časov. Kako lepo so se žogali. Lump tja, lažnjivec nazaj, goljufija tja, prevarant nazaj itd. Tako je šlo par let, v tistih ?ep"ih časih, ki si jih v Chioagi tako prisrčno, a tako brezuspešno želijo nazaj..." To pomeni, kakor da smo mi dobili Bartuloviča iz Nemčije, ali od kjer je že prišel, in da smo mu mi dali tisočake dolarjev, ne pa Radnički Glasnik, in da smo si mi najeli grobarja, ne pa oni za nas. Tako falotskega zavijanja ne dobite nikjer nego res samo v takozvanem •laži-žurnalizmu lumpenproletariata. Ali se je potem čuditi, če je po zaslugi takega "proletariata" zmagal fašizem v Italiji in Nemčiji? In da zmaguje dalje in. dalje? In bo zmagal tudi v tej deželi, če se delavstvo »pravočasno ne zdrami in spozna provokatorje, kakor je bil na primer Bartulovič, katerega zdaj nepošten jakoviči v Pittsburghu v človeka, če sem povedal tako kakor mislim, je to vendar moja pravična stvar! Saj imamo demokracijo! Jaz sem vedno mislil, da gra-$60,000 in je s tem priznala, daldimo zadružni dom. Nu, če ho- je, in menda se še dogaja, da uredniki drug drugemu očitate neznanje slovenščine. Odmev "pionirja" pa je ko da bi pujski hrulili, ali kot da bi hreipeč lev Inka! koga bi požrl. čuden je ta vaš pionir. Vedno na korajžo kliče. Kakšen hombre je ta vaš druže! Ta vas 'sotrudnik', vaš intimni prijatelj ki seka, grize, tolče, ubija, kot da se DOM podira. Tudi v Pro-sveti je klical na korajžo. Nehote se vprašam: Kaj sem mu storil, da tako hrope? Ej, 'modre glave', ste brale Filipiča?! To je "odprto" pismo. V naslednjem pismu mogoče povem tebi Frank, ker te cenim za razsodnega človeka, zakaj "dišim", ko se vendar nisem še nikoli z dišavami ali s šmirom rin j« bil * Los Angel*«« glavni uradnik sovjetske tnristične agencija. Dobil ja "dobre" zveze in iskal od amo-rišldh ipij^ffVv skrivnosti a oboroževanj« In • vojni mornarici* Japonske. Njegov zagovornik ja izvajal, da ja taraj iskal le podatka, ki bi jih pot#a-bovsla njegova deiela na proti Zod. državam, nego proti skapni "sovražnici". Ampak to ni drialo. In im bi. bi zamerila japonska vlada J2LiZZJTŠZttZ -vojl zlobi hoiejo nam prlpops-sojene. 'ti na grbo po pravilu tata, ki Je se je nabralo manj v boju za osvoboditev Jugoslovanov kot nabere far a sv. Vida v šent-klarski soseščini vsako leto za rešitev svojih duš na "prugem svetu". Seveda, mogoče so dobili "milijon-fondarji" kak eks-tra milijon podkupnine, ker so podarili Italiji Gorico in Trst. Tako je v zapisniku, pravi Pire, in zapisnik je v njegovem arhivu. Svetovni dnevnik ima pač privilegij imeti v arhivu marsikaj. kar ni resnično, pa trditi, da je resnično. Saj so spovedniki pri sv. Vidu, dobri in vse odpuste (za denar). « Frank Kerže "krtači" slovensko časopisje v Ameriki. Pravi, da Ue zanič, najslabša izmed vseh ipa so po njegovi u-gotovitvi glasila podpornih organizacij. Nekaj njegove kritike je zdrave, ne pa vsa. Ako so tu sredstva za dobro slovensko časopisje, pa ga vzlic temu nimamo, komu naj naprtimo krivdo? To poglavje je tesar klopi pod vaško lipo kar nekam prezrl. » Ha-ha-ha, se smeje "A. D." zaradi ambulance — češ, bo vendarle nekomu dobro služila — generalu Francu! (Morda za odvažanje republikancev na pokopaJMča. ki jih Franco na debelo pobija, dasi je civilne vojne konec.) če se spominjate, smo nekateri že v pričetku ambuJančne akcije svetovali, da ae naj lojalistom rajše pošlje gotovino ali živila, ali pa zdravila, nameuto ameriški avto. če bi bili to storili, bi tista vsota kaj zalegla v nabrani na- čemo, naj bo "narodni bo! Jaz bi rad, da bi res vse bilo narodno. Pueblo, njena je-klarna in vse drugo njeno življenje tod okrog. Vama je naša naselbina znana — oba sta živela v nji. Lahko vesta, kje je bila farovška topilnica, v kateri so nekoč topili svinčeno in druge rude. Zdaj je ni več. je pa na tistem zemljišču res farovž in farna šola. Včasi so hodili v ta kraj v topilnico rojaki na delo s kravatami. Zdaj pa je to "naroden" prostor. Saj lahko rečemo, da je "naroden", mar ne? če sem rekel, da se bo 'zalilo", mar je bilo to kaj slabega? Starodavna slovenska šega iti navada je, da se pri vsaki dodelani stvari pije tudi "likof'\ To smo storili tudi. ko smo formalno otvorili slovenski zadružni dom. V odmev se je »potrudil tudi Ix>uis Korošec. Pravi, da je bil to njegov prvi dopis. Upam, da ni bil tudi zadnji. Korošec se moti, ko pravi, da bi jaz nasprotoval. če bi bil vprašan pomagati. Ko se je začelo z iz-boljšavanjem tn gradnjo Doma, je bilo glavno vprašanje, kdo je boljši inženir ali arhitekt. Ampak če rečem to, bo spet kdo dejal, da hočem biti "smart". Da, Ix>jzc, pravilno si povedal: Je Slovenski zadružni dom. Seve, ako naselbina hoče, da je "narodni", naj bo — kaj morem jaz zato! Uradno je la-kho tako označen, ali pravo u-radno ime je samo kjer se davki plačujejo. Saj bi bilo nič več ko prav, da bi bila vsa naša na selbina zadružna. Privatne šta- Koko v Detroitu? Detroit, Mich. — Kar je za premogarje konvencija UMW, tako je za detroitske delavce življensko viprašanje delo in boji njihove unije UPfN. V par noticah ste že omenin, da se je pri nas radi razkola v UA\V dogodil že marsikak pretep, in zdaj (to pišem 30. marca) pa z zanimanjem čitamo poročila o konvenciji večinske struje U. A. W., ki je začela pred blizu dvema tednoma zborovati v Cievelandu. Nič kaj dobrega se nam ne obeta. Delavci ne znajo biti složni. Zato ni čudno, če si nevedna, razočarana masa včasi zaželi kakega "Hitlerja" — dasi je Hitler zanjo prav tako poguben, kakor za vse ostalo delavstvo. V Detroitu se je soc. stranka lani ne,koliko zamerila, — namreč nekaterim— ker je nominirala svojo listo, namesto da bi agitirala za demokratskega go-vernerskega kandidata Mur-•phvja, kakor je bilo v dopisih že tudi nekajkrati poudarjano. Murphyju ni soc. stranka s tem nič škodovala, in tudi komunistična mu ni koristila, če prav je agitirala zanj. Verjetno je, da mu je odbila veliko več glasov, nego mu jih je pridobila. Ampak to je zdaj že proŠlo*t. Gre se nam, kaj storiti v bodoče, da ne bomo izumrli. Ljudje si žele izhoda,.pa nevedo, kako si ga na jti. Dr. Tovvnsend jim je ponudil po $200 na mesec po gotovi starosti, in je sijajno us-(pel. Stari so še zmerom brez ža- loval tudi pevski zbor Slov. nar. doma. Zapeli bodo par /pesmi. Naslednji dan (v nedeljo 9. aprila), bo imel ta zbor svoj koncert z bogatim sporedom. V soboto večer se bodo po govoru predvajale zanimive filmske slike. Naših priredb s tem še ne bo konec. V soboto 15. aprila priredi mladinsko društvo Little Fort F»NPJ "večerno zabavo v Sloveniji". Torej nekaj posebnem. A ne mislite, da na odru, marveč pod vaško lipo. Kako se bo spored nadaljeval, je pa skrivnost omenjenega večera. Pridite vsi "očanci" in se prepričajte pod vaško lipo, kako je bilo nekoč in potem boste tudi ugibali, kako bo. V soboto 22. aprila priredi zadružna mladinska »liga plesno zabavo v spodnjih (prostorih. Vse te prireditve se vrše ne le v razvedrilo nego v korist prosvetnim in zadružnim aktivnostim. Zl izobraževalni odsek, A. Možek. Prvomajska proslava v Detroitu Detroit, Mich. — Kluba št. 114 in 115 JSZ bosta imela prvomajsko slavje v nedeljo 30. aprila v Slovenskem delavskem domu. Eden govornikov bo Walter Reuther, predsednik VVest Side 'lokala UAW, ki bo nam med drugim kaj omenil tudi o zadnji konvenciji te unije v Cievelandu. v Vprizorjena bo slavju primerna igra in čuli bomo razne pevske točke.J . mazal, ko na primer mažejo osi pa na|: pri kolesih. — Jože Hočevar. Shod za zadružništvo in drugo VVaukegan, 111. — Izobraževalni odsek ima v načrtu pod-vzeti akcije »predavateljskega in drugega podučnega značaja, da zainteresiramo ljudstvo za naše zadruge, namreč, da postanejo ljudje odjemalci v zadrugah v čimvečji meri. V ta namen bo aranžiral sestanke, na katerih bo sodelovalo vodstvo, uposlenci zadruge, njen ženski odsek, mladinska liga in kajpada delničarji ter odjemalci v splošnem. Tako se bomo skupno čimboljše zainteresirali za zadružništvo. Sedan ja doba zahteva, da ji zadružniki pokažejo pot v pravo smer. Kakor je bilo »pri ustanovitvi potreba delničarjev za povzdi,? trgovine, in s tem v korist odjemalcev, tako je ta naša naloga važna danes, če bomo svoje lastno podvzetje omalovaževali in s ponosom kazali na "verižne trgovine" (chain stores), si bomo skopali grob po svoji krivdi. Vsled tega so potrebni sestanki, da se z dejstvi seznanimo in jih sporazumno rešujemo v skupni dobrobit. V ta namen sklicujemo javni zadružni shod pod (pokroviteljstvom izobraževalnega odseka zadruge in Co-op Trading Co. v soboto 8. aprila ob 8. zvečer v gornji dvorani Slov. nar. doma. Glavni govornik bo Joseph Martinek, ki se je nedavno vrnil iz Prage. On se udejstvuje v delavskem gibanju, vključiv-ši v zadružnem, že mnogo let. Martinek pozna zadružno gibanje do dna, je izboren govornik, in bo gotovo vsakdo vesel, ko ga bo slišal. Torej pridite. V zabavnem sporedu bo sode- Priredbe v Cievelandu Cleveland, O. — Vprašanje, "kako bomo vse to vzdrževali", je res težko, a vendarle rinemo dalje še dokaj uspešno in snujemo načrte za nove prireditve. 1 "Naprej" SNPJ je svojo izbor-no zaključil. Predstava "Naš gospod župnik" prošlo nedeljo v SDD je bila tudi uspeh, bodisi za igralce, kot v namen, radi katerega se je vršila. V nedeljo 30. aprila bo imel kencert soc. ipevski zbor "Zar-j ja". Sodeluje klub št. 27 JSZ, kot običajno. To bo o(b enem tudi naša prvomajska proslava. Naj še omenim, da priredi klub št. 27 piknik v nedeljo 25. junija in soc. klub "Delavec" JSZ pa 30. julija. Slov. del dom bo imel v nedeljo 9. aprila veliko prireditev s sodelovanjem organizacij, ki zborujejo v tem domu. V nedeljo 16. aprila bo imelo prireditev društvo Strugglers SNPJ. Mladinski pevski zbor SDD bo imel koncert v nedeljo 23. aprila, ženski odsek Slovenske delavske zadružne zveze pa priredi banket v soboto 29. aprila. Ker že navajam prireditve v Collinwoodu, je pravično, da poudarim posebno še koncert, na katerega se pripravlja pevski zbor Jadran. Vršil se bo v nedeljo 30. aprila. Prav tako številne so prireditve v SND na St. Clairju in v raznih drugih dvoranah v na&i prostrani naselbini. Vzdrževati vse to je res težko, ampak vzdržujemo vse, kriza gor ali dol. — J, P. Naša prvomajska proslava Chicago. — Klub št. 1 JSZ je sklenil, da bo vsled spremembe Savine&a datuma praznoval prvi maj skupno z drugimi organizacijami, ki bodo imele prireditev v pondeljek 1. maja v dvorani organizacije Work men's Circle, zvane Dougla> Auditorium na So. Kedzie in Ogden Ave. Mitzi Oven hvali gostoljubnost Mehikancev Montorrey, Menico. — Naše potovanje nam res nudi obilo užitka. Mehikanci so us užni. da nas vse veseli. Gostoljubnost med njimi je zares kar vzorna. — Mitzi Oven. "Prešeren" praznuje 10-letnico Chicago.—Pevski zbor "Prešeren" bo imel v nedeljo 23. a-prila v dvorani SNPJ koncert in slavje svoje 10-letnice. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. ia38 N. HAIJSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS IVAN VUK: ZGODBA Z MANEVROV (DROBEC IZ SPOMINOV) * "Vojaščino sem služil pri 87.1 -Naj bo baganet", je rekla pešpolku v Pu»ju tista leta, ko Cilka. "Dve zvezdi je imel na je ie I ulj »»II /. v*o Istro prftvsaki Strani. Korporal je bil, A^troogr?ki monarhiji. Bog ji|sai vem. Dobro sem \idela. Tu-ilaj nebesa , jo pripovedoval j di Franca Jožefa je imel na moj znanec, ko smo pogS- glavi." varjali o - tarih časih". -Bil! "Vsi imrmo Franca Jožefa >em ra unki podčastnik. I na glavi", je rekel adjjtant. "rehtaum . kakor se je tako "Ali bil je em zadnje leto. Nt kega dopoldne je priSlr v pi«amo starejša ženska in z njo mlado dekle. Ker sta si bili podobni, sem vedel, da sta mati in hči. Dekle je imelo v naročju sveženj iz katerega jc kukal debeluškasti obrazek s porednim noskom trimesečne, tfa otroka. "Kaj bi pa radi," sem vprašal in se mi je nekako čudno zdelo, po kaj prihajati ti dve ženski s trimesečnim otrokom v pisarno polka, ker nimamo nobenega opravka z ženskami. "Z gospodom polkovnikom bi rada govorila", je rekla starejša ženska in stopila bližie. Dekle s svojim svežnjem pa ,>e je sramežljivo stisnilo k peči. "Kaj bi pa radi govorili'*, sem vprašal. "Neko prošnjo imam",' je rekla. "Kakšno prošnjo?" "To bom že njim povedala." "To ne gre kar tako", sem rekel. "Najprej morate meni povedati, da lahko go&podu adjutantu sporočim in da vas potem popelje h gospodu polkovniku." Sedel sem in pripravil papir, E "Katera bo govorila", je t vprašal a d ju ta nt. "Govorite vi, mama", je zaprosila Cilka. "Cilka", se je nekako vjezi-la mati. "Ali aem bila jaz z njim ali ti? Ti govori", je odločila mati in postavila Cilko pred adjutanta. "No, pripovedujte kako je bilo!" "Gospod, tako je bilo. Prišla je k nam lani strašna vojska. Mama so rekli: Pojdi Cilka in pazi na fige. Letos so lepe in precej jih je. Vojaki pa radi kradejo. Pojdi in pazi! Sla sem in pazila. Tedaj pa je prišel nek korporal in začel trgati fige." "Zakaj ga nisi odgnala", ji je segla mati v besedo. "Kako ga naj odženem, ko pa je imel handžar. Rekla sem mu, da fige ne sme trgati. Sme- da pogrebi, kr lije in ohcUi, jšastva. Po-ebno 4e zato, ko per nese j o noter ej dobiček za ve, da koi *no ne bo že! nikakih zelo majhen trud: toda kmalu uspehov. i1 T^T r 1? 1d0hbiskala pisati na tak nam taku krivičen1 ralo skrbeti ljudstvo vseh onih dežel, v katerih sme še zmerom rvobodno vršiti hifjnanitarne akcije. Ti liter jr na viu m«,«, ta mir Aiupak samo pod tvojimi pogoji. Pravi, da mor« pod očetnjavo vse, kar ji je bilo vseto.. To povsroča skrbi Poljakom, Rumuncem. Jugoslovanom in tudi velesilam. Na sliki je Hitler, ko poadrav-I ja prebivalstvo mesta Memel, katerega jo v zel nedavno pod peruti "mogočnega nemškega orla". VČASIH JE LUSTNO BLO... Piše Spela Potovčen Ksm prebrala dopis v Prosveti iz Clevelanda. Ohio, pod katerim je za odbor "Zveza najsvetejšega imena" podpisan fajmošter Oman in štirje njegovi pribočniki, mej kar pograbiva vroča želja takoj obiskati našo slavno metropolo. ial se ie in vnrašal- Kai ae nalNekaten metraP°^ani sme utrgati? Ni* mu nisem od- J /uradi kai ie govorila. Ker tudi nisem znala, f* k'i i V slavna , nn ?e bila VMM ta- velka zagone tka: zato sm en> kaj naj na tako vprašanje odgovorim. Pa je stopil k meni. me vščipnil za brado in rekel, da s^m Jepa. Rekla sem, da nisem lepa. On pa je rekel, da skup zaferdamov, pa družba in delavska unija ne zapopadeta, kakšna "krivica" se s tem dela krajnskim katoličanom na obeh straneh Klare, pa tud ist n vest na nji, ko derže Barbi£a v službi. "To je za nas ta prava uganka," mje »pojasnu gaspud O-man medtem ko sva sedela v njegovem farovžu in pi!a tarna-šno vino. Vcčkat mej postran naiin. Mi ga^pudje z odzad zapetimi kmzlci, rtlsmo študirali zato, dab zdej prpjuktivnu dejlu delali. Smo namreč tukaj le zato, da vodjmo grešnike nazaj v naro?je svete :-erkve, ter da tih pri Um za ve nj h •< u tepu jito čistimo, estrižemo in ot\o je bilo pozvano oddati orožje vojaški oblasti v 24. urah. Kdor *e bi zakasnil, bo kaznovan s smrtjo, se je glasil Francov ukaz. APRIL CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarje" in prvomajska proslava kluba it. 27 JSZ ▼ nedeljo 30. aprila v SND na St. Clair Avenue. DETROIT, MICH. — Prvomajska proslava klubov 114 in 115 JSZ s sodelovanjem soc. pevskega sbora "Svoboda" v nedeljo 30. aprila ob 3. pop v Slov. del. domu na Livernois Ave. MAJ CHICAGO. ILL. — Prvomajska proslava »ocialistične stranke v pondeljek 1. maja v Douglas Park avditoriju, Kedsie in Ogden Ave. WAUKEGAN, ILL. — Majska pro-•lava kluba it. 45 v nedeljo 7. maja e SND. — Govornik Joško Oven. CHICAGO. ILL.—Koncert "Save", v soboto 20. maja v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne ma« Dva najstarejša Člana vsake družine, ali v hišah z več družinami, sta morala na vojaški urad in poročati o vsem, kar ki ga je priobčila s komentar- j veMa ,Hlabe«a" o sosedih in pa jem, iz katerega se je zrcalilo | s<> 8e zadržali v civilni ___________________________ _ nekoliko strahu, kot da bi naša vo-ini- Hočejo ali nočejo, mora- tiče m se*emi Illinois in Wisconsin v grožnja res kaj pomenila. Mi V in Prkiljeni tOŽariti, ali nedeljo 28. maja e Slov. del. centru, resnici samo blufamo, ker tmo Pa sami sehe izročiti mučenju, jUN|j i kozi leta že dovolj denuncirali1 namesto dru*e- Vsako d«nun- cleveland, o. - Piknik klub« vsevprek, toda na žalost smo le c,Jac,j° morajo zaipriseči, da je it. 27 JSZ in "Zarje" v nedeljo 25. delno uspeli. S takimi rečmi je P°t€m res "resnična". Vlada je junija na Močilnikarjevi farmi. namreč precej de'a in pa tudi izdala §e cel° vrsto drugih de- JULIJ kretov na primer proti vsem CHICACOt ILL _ pikBik T kopUt uradnikom republikanske Spa- ProleUrca v torek 4> julija pri Ke. nije, ki morajo poročati o sv o- glu r Wiiiow SpHngsu. jem delu in svojih naporih za waukegan. ill. — Piknik klu. poraz fašizma. To je pred in-!u 45 JSZ * nedeli° 30 inkvizicijo mučna stvar. kaj*; 1 cleveland, o. — Piknik mi ne brigali za njegovo pisa- kostanja, česar se pa mi gaspu« dje izognemo, če je le kako mogoče. Resnica pa je, da smo dovolj zlobni, da bi spravili človeka, ki nam ni ljub, ob delo iii zaslužek, če bi nam to le bilo mogoče. Toda za zdaj se moramo zadovoljiti le z blufom; da bi se nam le posrečil! V to svr-ho smo zagrozili Barbiču ucaj- PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU vo čeb ravno s temi dopisi ne iengHK da bomo mi ^ ^^ odbijov naših Idi od ofrov in od najst drUKih far iz .Zveze naj_ dajanja za maše m v puace ^etejšega imena' .pritisnili na akul oltarjev ter knževih, po- vodabso Mritkar korapanije, da tov To so nase tanarbolš m naj Barbida vrŽ€ iz siužbe. naJftalnejše kolekte, brez kte-, Vem da te 8€ prov to 2jrodi no nh b nam .prov tarda sla. Res, bo nitj pot^m jrmaha day A1 - nekaj zadoščenja bi pa s tem le imeli, če bo res delo zgubu n da bo z njegovm otrocm vred za-čev stradat. Mi upamo, da bi ja nikjer potem nobenega dela ne dobiv!" AVGUST Fašisti hočejo zlato in • • srebro Španska fašintična v|ada je ljudstvu ukazala, da ji morajo oddati zjato ip srebro. Zlata je med njim sicer malo, veliko pa ima skritega denarja v arebru. Vsega so morali vrniti do 2. a-prila. (Cerkve so bile izvzete.) Slabo za Slovake Slovaška je v "neodvisnosti", ki jo je ji žajamčil Hitler, .postala popolnoma odviana deželica. (Nadaljevanje a 1. strani.) Italijanske izgube v Španiji m> velike v denarja, materijalu in v življenjih. Vlada v Rimu pravi, da je izgubilo življenje v vojni v Španiji 174 italijanskih letalcev. To pomeni, da so bila unijena tudi njihova letala. Isto poročilo iz Rima trdi, da so italijanski letalci zbili na tla 908 republikanskih vojnih | stranke, letal. Nedvomno so v takih npo-padih izgubili tudi Italijani najmanj 500 svojih. Strah pred resnico je v Nemčiji velik. Namreč, vlada se je boji, zato je poostrila kazni za vse, ki poslušajo vesti iz ino- kakor so Murphyju v Michiga-nu in demokratskim kandidatom v Penni. Kajti Kellyju ne more nihče očitati, da je pro-tektiral "sedeče stavke", ali da se je branil zadušiti kakršnekoli stavke z oboroženo silo. "Iz vas pa prov zares puhti sama 'milost božja', ko želite tako strastno spraviti ob delo in zaslužek človeka samo zato, ker ne nosi svojih groŠev za maše, pač pa skuša pomagati njegovim sodelavcem, da bj se soc. .. . . • kluba "Delavec" it. 28 JSZ na Zor- človek mora biti strahopetec, nori Urmit Br.diey Rd.. Brookiyn, denoncijant, ali ipa se opogu- v nedeljo 30. julija, janstveno in se podvrže posledicam. _ . _ Canonsburg, Pa. — Piknik kluba Apeli "za milost" p ll8,i" ^Z ^ Penno 20. avgusta na Drenikovem Angleški in francoski diplo- P*rku * strabane, Pa. mati namigujejo Francu, dal oktober naj bo milosten s premaganci.! chicago, ill. — Dramska pred-kajti zmagal je ne samo s Hit- k,uba 1 J$z * »^'io 29. lerjevo in Mussolinijevo po- oktobr» * korani snpj. močjo, ampak v ,prvi vrsti vsled november CHICAGO, ILL. — Koncert "SaeeM v nedeljo 26. novembra v dvorani SNPJ. Kaj neki bi rekel pokojni Ru- otresli vseh pijavk in postali thenberg, če bi vstal iz žare v aktivni v delavskih organizaci Kremlu in zazrl to velikansko spremembo v taktiki svoje jah. Tudi če to dosežete, s tem dobrohotnosti Velike Britanije, ki je ovirala obrambo republi-j ke s Chamberlainovo politiko; "neumešavanja". Franco je baje obljubil postopati milostno, toda interes fašizma zahteva, da opozicijo zaduši s terorjem. Tako je njegova e>bljuba (ako jo je res komu dal) brez vrednosti, kot so vse obljube fašistov. i« • M • O 'V Briga za begunce V Franciji, kamor je pribe-žalo tisoče lojalLstov, bi jih veČino radi vrnili in deloma so jih .Ž!" *e mnogo tisoč, smejo pa ostati v nji oni, ki so bili V uradih, ali poveljniki,. ali žurnalisti in v Ijenega uspeha, pač pa baš ne- „ ... ..... A «.JkaJ nasprotnega — namreč, Poljska je dobila v Angliji ekaodua celih krdc] j2 Va- 50 milijonov dolarjev posojila, ki je pravzaprav &enk ;poljskj vladi v igri Chamberlainovega režima s Hitlerjem. Njegova "marela", dasi že vsa zbita v nevihtah", ima Se zmerom u- zemstva po radiu. Onim, ki jih darno moč gkoda ,e da je n, bi potem še ustmeno širili, je zapreteno z giljotino, če so vesti take, da so kvarne "interesom tretjega rajha", "Španija vstaja!" so klicali fašisti, ko so okupirali Madrid. Zadnjih sedem milijonov svobodnih Spancev »o vrgli .pod Francov teror. Španija je torej pogažena. Premagale so jo fašistične sile s pomočjo demokratičnih držav. Ampak klic "Arriba Espano" bo vzlic temu dobil svojo pravo veljavo. Seveda, ne letos, Čeprav ga fašisti vneto ponavljajo, da z njim zakrijejo avoj zločin. "Komunisti so za Kellyja"f je vzklikal republikanski kandidat za župana D. H. Green. Volitve so se vrnile prošli torek. Zmagal je Kelly g ogromno večino. In komunisti se prištevajo k — zmagovalcem. Kelly jih ni nič potreboval. Niti jrh ni hotel direktno odbiti. Naj agitira- porabil lani v Monakovem Milijoni, ki jih je posodila Anglija Poljski, bodo potrošeni za oboroževanje. V Nemčijo se naseljuje glad. In Nemci, ki ^adi dobro jedo — in so bili tudi navajeni dobre hrane, godrnjajo. Ni "putra" in he celo masti smejo kupiti le v odmerjenih količinah, če imajo denar. Minister propagande pa Nemce tolaži: "Se ipar let počakajte, da spravimo v naše gospodarsko območje Rumuni-jo, Jugoslavijo, in Madžarsko, in reorganiziramo tudi agrikulturo na Češkem in v Avstriji nam v prid. Tedaj boste imeli kokoši, piščancev, jajc, prašičev, govedine, ovac in sočivja v izobilju. Naše mize bodo obložene kot še nikoli. In Nemci verjamejo in čakajo. Kdor izmed njih noče verjeti, ga pošljejo na prisilno delo in za hrano ima ničvreden komi* ter ri- jo zame, škodovali mi ne bodo, čet najslabše vrste. ših temnic, ki se bodo preselila v naša svetla taborišča... Potem boste pa sprevideli, kako se človek počuti, ko mu odipove krava, ki je bila skozi tisočletja silno dobra za molžo ... Takrat va* bo morda minula želja po denuncijanstvu in atarove-škem pretenjut" sem mu rekla ogorčeno. "Spela — vrag te pocitraj!" je precej jezno zakričov. "Sm mislu, da boš z nami držala, pa itrovorift kot an taprav rdečkar! čeb biv vejdu toje misl, bj ti nebiv povedov o podrobnostih naših načrtov. Zdaj boš (pa gv išn vse zblebetala, tku da bojo France in tadrujg rdečkarji dober vejdl, da je. vsa naia banda popolnoma skrahlrala ter da je dokraja brok in vsestransko impotentna -— vsaj za odprte boje ,. . . Pomagati si bomo morali le »starimi verskimi triki in obrabljenimi žegni, dokler imamo saj še nekoliko sledilcev in kimovcev v naših razpadajočih grupah, ki so še voljni deliti njih skromne zaslužke 7. nami." Mož je zdibvaje priznov, da mu je žal, ker se je lotu tega prav nič krščanskega deunuci- svojih pozicijah vodili ostro borbo proti Francovim Četam in njegovima zaveznikoma. Te bi čakala ali smrtna kazen, ali pa druge take kazni, ki jim bi življenje vseeno uničile. Veliko beguncev iz Španije je tudi v Mehiki in Angliji, Za te bo mo- Liaten le the Yuf oslsv Radio Hour of PJUAOEaCS TUNEL BUREAU ANO FOREIGN EXCHAN6E Stati en WWAft. Ev©ry Sundsjr X to t S. Clark St., Chieago. — Bar. 3006 .................... PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOTI i » a« 99 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Stana aa colo loto $6.00, pol Uta $3.00 Ufttansvljajto nova drufttv*. Deset Članov(ic) je treba ta novo drultvo. Nsslov sa list in sa Ujniltvo jo: 2657 5. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarje na Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Are. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plesna veselica kluba it. 49 JSZ n* božični dan 25. decembra v Slov. del. dciru na VVaterloo Rd. CHICAGO. ILL. — SilvcAlrova sa-bava kluba it. 1 dne 31. dec. 1939 ▼ dvorani SNPJ. , 1940 MAREC CHICAGO. ILL. — Priredba e korist Proletarca v nedeljo 4. marca e dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca e nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Fino pivo, vino in igsnje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koftja. — Fins postrežba. Dobra ffodba. Dr. John J. Zavertnik PHVSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—R:30 Dsily At 3724 W. 26th Street Tel. Crpwford 2212 A t 1856 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dsiljr Tel. Canal 1100 Wednesdsy snd Sunday by appointmenta only Residence Tel.: Cravrford 8440 If no answer — Call Auatln 8700 ■ ; .................... ! BARETINCIC & SOK : POGREBNI ZAVOD Tel. 147» ..................i............................... 424 Broad Strmet I JOHN STO WNt PA. A Yugoslav Weekly Devoted to thr luterest of the VVorkera OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC BPUCATION O KG A NIZ A TI O N CO-OPKRAT1 VE COM MONWE ALTU NO. 1647 Publiihod We»kly al 2301 S«. Lawndala Ave. CHICAGO, ILL., April 5, 1939 VOL. XXXIV. "Antis" Would Smash Labor Laws in Many States Organized labor is girding itself for a real battle in various state legislatures where the bigyrest crop of anti-labor bills in years has been introduced. If enacted, many of them would wreck or destroy unions and do away with many hard-vvon rights that laibor now possesses. ( J Labor leaders and progress i ves outdde labor's ranks voiced alarm over the trend and organized their full strength to fight the vicious a Follette regime, legalize "company unions" and virtually outlavv strikes. In Pennsylvania likevvise an attempt is being made to emasculate the "little Wagner act" adopted during the Earle administration. The old reactionary crovvd in the Indiana le^islature have a nuirtber of bills pending vvhich vvould adversely affect labor conditions in that state. The "antis" have attempted to reipeal the full-crevv lavv vvhich vvas put through by the standard Rail-way Organizations after years of battling. Hovvever, the efforts vvere abortive and those seeking the repeal vvere beateii. iln Oregon, which already has a law that straitjackets labor, two other vicious bills are before the legislature. One vvould outlavv e!osed shop ccntracts and another vvould penalrze pickets as "rioters" if they fail to disperse at police orders. One of the most amazing measures has been entered in the South Carolina legisiature. It vvould require unions to report all dues coKections monthly to the state, vvhich vvould then lcvy a 50 per cent tax on the ,proceeds. ______—United Mine VVorkers Journal. Consiimer Notes Issued by Counsel Division A. A. A. Fact« for Easter Eggs Artiiti Easter cgg* not only should look good, but their color should bc safe, cautions the CONSUMERS' GUIDE, publication of the Consumers* Counsel Division of thc AAA. Color often seeps through thc por-ous shell of an" egg onto thc whitc. If there is any harmful substance in the dye, such as arsenic or lcad, ill-ness may result if hungry small consumers lay hands on rolored eggs. Almost all Easter egg dycs on the market today are made from harm-les coal-tar dyes. Many of the latter are composed of dyes certified for their purity by the United States Department of Agriculture. Certified coal-tar dyes are practical^ the only food ingredient for the purity of nhich the Government takes responsibility before it is added to a food. At the present thcrc are only 16 colors on the pcrmitted list of dyes which may be legally added to food. A samplc from each bateh of a per-mitted dye made by a dye manufac-turer must be tested by the Food and Drug Administration and pronoun-ced free from harmful impurities before it is a certified color and only that bateh is thus certified. Once approved, the manufacturer I niay label n color as "certified by the Dept. of Agriculture." The color is given a lot number which is »tated on the label of each package. Dyes packaged for the Easter trade,, although possibl.v obtained from * certified bateh, are generally sold in auch small amounts as to be imprac-1 ticable for thc manufacturer to go through the procedure cntitling him to )»bel them as certified. No sy*t*m of certification is in ef- j fect for animal or vegetable dyes. Look Before You Sign Ruying on time is all right for tho*« who don't have the ready cash,' but be sure you knem what the sale* contract before you sign on the dottod line. Here are some of the qticstions thc ! instalment buyer should ask himself —and the dealer—before he signs:' 1) vvkat Will thc crsdtt act.mik cost me in money? What rate of interest iajcharged? 2) Are all the dollars and cent* figure* in the contract correct? "Are there any blank spares to be filled in lster? 3) What are the itosurance charges, if any? What insurance ia actually provided? 4) To whom will I owc the pay- ments? ft) What penaltv charges may bc iir.posed for late payment? Are there anv other extra charges? 6) Do I have a right to fair notice bifore the mcrchandisc can be re-pcasessed? What repossession charges may be collected ? 7) >Vhat security have I given? Does thc security include other mer-chandise prcviou*ly bought? Does it include a wage assignmcnt? 8) VVhat legal safeguards and guarantees have I waived? 9) Do term* in fine print commit me to additional obligationa? 10) Is there provi*ions for a fair refund on carrying charges if early payment is made? COST OF PR0DUCIN6 WHISKY PLACED AT 25 CENTS A GALLON But Contumeri Continue To Pay Fancy Pričet i Tht> whiaky business "is good work if you can get it." It ia a fantastically profitable buhine.ss, but to get into it and stay in it you have to bc a monopolist, with small seruples and big bank conncction*. That about auma up disclosures made recently at hearings of Senator Joseph C. 0'Mahonc.v's "Anti-mon-opoly" Investigating Committee. The witnes*cs were (»ene Tunney, former heavyweight champion, now chairman of the Amcrican Diatilling Company, and other top officials of whi*ky concerna. The first questions were: What does it cost to produce a gallon of whisky, and what is the priče paid by the consumcr? VVkitkjr Coit Small A typical an»wer uas provided by James E. Friel, vice pre«ident of Joseph E. Seagram A Sons, a hugr American-Canadian whisky. combinc. The cost of producing a gallon of "Kentuckv bourbon," Friel admitted, is only 25 to 30 cents a gallon. The Federal tax is $2.25, so the total cost is about $2.50 a gallon. The retail priče of such whiakies was given as $1 to $1.20 a pint, or $8 to $9.60 a gallon. "Bonded" whi»-j kies, which co«t no more to produc« and pay no more Federal tax, were said to coat the consumer up to $16 a gallon. Baakor« Roal Bo«*«« How are those wide margina main-tained if, as the witnesaes inaUted, the whisky business is "highly com-petitive"? s Part of that riddle was answcred by 1 Tunney when he testifiod that amalier cornpanies like his find it hard to com pete with Seagram and the rest of the "Big Four" diatiller*. because the latter can furniah unlimited bank credit to wholesalera who buy their wares. "If you can throw $300,000 to $400,000 of whiaky into a te\\w'% store without any payment, and wait until you can get the money," Tun-ney explained. "of course you are iroing tc seli a who!e lot more whis- Prico Fising Law Help« Another cxplanation of the main-tenance of high whiaky prices, deapite the fact that whiaky supplio« and produetion have far outrun demand, wma given as the Federal and state laws enabling distillcrs to dicUte the prices at trhich retailers must seli their produeta. The Federal law is the Tydings Act which Sen. Millard E. Tydings. reactionary Democrat of Maryland, slipped through as a "rider" to a Dis-triet of Columbia appropriation bili. AH the witncs*cs insisted that these price-fixing law» are a fine thinir for the Whisky Trust. Whcn Senator 0'Mahoney asked them whether farmers sbouldn't be given similar "sssured prof its," the witnesses sai/d they "could not answcr" that qu^-tion. On The Labor Front By NORMAN THOMAS War Referendum Therv is uothiug that anyone can »ay by way of, even partial, excusc ; for thc latest act of Naii brutality | »nd itggrc»<*ion. Hitler has again ! crudcly and cynically broken his word. This time he has not even the excuae that he ia taking over a terri-tory prcdominantly populated by Germans. He has revealed his government as one which no person or nation can trust;;his aetiona are based soluly on national aclf-interest as he conceive« it. In this čase it is possible that the Nasis have oveireachcni themselves. They have apparently finally turned away even their Tory symphatizera in Great Britain. The.v have acquired eight million Csechs who will bc their unplacable enemiea in peace or war, no matter how long they bide their time. It is almost inconceivable that the proteetorate the Germans have »et up work a* well as Japan's pupprt state of Manchukow. • • o One of t)w »i niste i aspvcts uf the German pcrformance is the use made by the Natis of the extreme national-iat and separatist feeling of the~Blo-vaks. Originally, it i* true, the Czechs did not deal with that špirit in suf-ficiently tactful and tolerant fashion, but in recent years the Slovaks had no considerable grievances of any sort. Their nationalism i* a stupidity of the sort for which the pea»ants and workers pay dear, but Its exist-ence of a corrt^pomiing nationalism among variou« groups of Europt*ans is one reason for the disorganization of Europe. There is no answer to Europe^ problem until the exploited -.nasaes can forget a divisive national- ism and unite in opposition to the ex-ploiter. This unity is consistent with some cultural autonomy. It is not consistent with the kind of nationalism which the Nazis exploitcd rather successfully in what was once the democratic republic of Czechoslovakia. It may be added that another war betvveen capitalist nations will not era-dicate this nationalism; only a posi-tive Socialist fraternity of workers offer* hope of its cure, and this we should aid by every means in our power. Our State Department is right in denouncing Hitler's lawlessness. Our Trea*ury Department, of course, had to rule that the Oaech province« were no longer under the most favored nation* division as to trade. All that is to thc good. It is not equally to the good that Hitler's erime should be the occasion of giving the President dic-tntorial power over peace and war and that'* what it would mean, nhould thc President be given discretionary power to determine the degr«*e of American neutralit.v and to decide, on his own motion, with ahat nations wc shall'trade in time of war71»uch trade is all too likely to be a road to war and the power to decide upon it is very probably a power over peace snd war. It is a decision, therefore, »hieh should be made, if at all, only by Congres* and not by this or any other President. It is important to make institut and widespread protest against any chr.ngc in thc Ncutrality Law which will inerease Preaidential diacretion. Socialists should make such protests their business, in what-ever maaa orga nizat ion they belong to, and the.v should do it at once. The Advocate hails the movement vvhich has been launched recentl.v by Congrcssional liberals under the leadership of Wis-consin'8 Senator LaFollette. The.v are again demanding a referendum of the American people on war. They are content to let the quc*tion of war in the hands of the Congress in the event that thc American people should be attacked by a foreign nation. liut thcy vvant to make it possible for the people to have the last say on the question of vvhether or not American troops shall be sent to foreign shores. That states the questlon plainly and in a manner which should not be hard to ansvver. Most Americans are vvilling to repel invasion. But we do not believe that a majorit.v of the American people are vvilling to protect the investment of American capital b.v invading other countries. Most people now realize that they were duped in the last vvar. They were told that they vvere fighting to make the vvorld a dccent plače in which to live—and they have lived to see life become harder. They vvere told that the.v vvere fighting to save democracy—and thcy have vvitnessed the rise of dietatorship. They were told that the.v were sacrificing to erush militarism— and this very week our ovvn national congress is preparing to spend $358,000,000 for vvar planeš alone! VVhat vve vvere fighting for vvas to preserve the profit in-terests of our nationals. That, too, vvas vvhat the British, French and German \vorkers died to preserve. And if we are vvise we'll vvant no more of that. If this is a nation of, b.v and for the people, then the people should demand a larger stake in the profits of vvar before they consont to murder on mass for those profits. But the fact is that American capital abroad becomes a burden to the vvorker at home as it operates industries vvith cheap labor and thus undermines and weakens American labor standards. Another vvar vvill be a very serious piece of business. Američana should demand a "say-so" in the matter before they are sent abroad to fight it. —Reading Labor Advocate. THE NEWS REEL By Charles Edward Russell RATHER LATE TO L0CK THE BARN DOOR a TRUSTS . Testifying before the Temporary National Economic committee, the ao-called "monopoly-investigation" committee, Statistician VVillard Thorp, a Dun and Bradstreet man, staggered the committee'* imagination with a recital of how a few corporations control the bulk of employment and produetion in many great industries: Indu*try Aluminum Com binders Platc glas* Com planters Cans AutoTjnobilc* Cigaret s Copper Lead Steel Whiskv Zine Cement Coal No. of Co's 1 4 2 • 3 3 3 4 4 3 4 4 5 4 % Control 100 100 95 91 90 86 80 78 60 60 58 43 40 10 ZARJA'S" SPRING CONCERT APRIL 30TH CloToland, O. — Socialist singing society "Zarja" will present its Spring Conccrt on April 30, at the Slovene National Home, corner of St. Clair and Addison. The group will present a dramatic-ation entitled "In Heaven and Earth." Tony Elersich will play thc leading part Ti a new Fascist state was bom when Franco en-teAed Madrid. Thc Associated Press says the same in different words. So do the special correspondents of vari-ous papers. Franco received hearty congratulations from Hitler and Mussolini. Up to Feb. 11 the state department and the White house received 167,106 telcgrams, letters, posteards and printed forms regarding the embargo, of trfcich r.umbcr 15.8*8 opposed the lifting ©f thc same. There have been many sinee then but their number has not been tabulatcd; they probably would inerease the proportion in opposition, as there was a spurt in the sending of the printed forms. The rcnators and representatives also received great numbers of cominunica-tions on this subjeet. Having definitely played into the hand* of thc aggressor Fascists in this instance, the administration is not in a very good position to ask congress to give it carte blanche in using means short of war to stop aggressor*. It might again mistake the de-fenders for the aggresaors. In I>oyalist Spain the Communists, while they fought for the Loyalist cause, nevertheless made trouble all the wuy through. causing division and strife within. That they were in a uiinority is shown by the ease witb which they were vanquished recently when they rebcllcd against the plan to surrender after thc cauae became hope less Undoubtedly thoae who al-u ays rcfcrred to the LoyaliaU aa reds or Communists kncw it was not true. It was a grood way to arouse prejudice against thc democratic govemment. —MiUaukee Post. Catlin Anti-Picketing Bili Is Signed by Governor Heil in Wisconsin MadUon, W»».—Labor prepared a speed.v appcal to the courta to have thc Catlin "starnger picketing Iaw" j passed last week declared unconstitu-tional as labor organizations of all denominations rnassed their forces i for a legal battle which may cxtcnd to thc U. S. supreme court. iSignaturc of thc bili by Governcr Heil placcs him c!car!y in thc ranks of thc reactionaricn, l»bor declared. Hcnry Ohl, president of the Wis-consin State Federation of Labor declared the present session of thc legisiature would "go down in history as the one bloch on the seuteheon of Wi*consin." "It may be a comfort to labor'* enemies to enact laws seeking to stiangle a movement which has been one of the greatest influence* in an advancing civilization. Labor, never-theless, will live through this period," he added. — - A bull-headcd driver was buricd today. He met with another who drove the same way. EASTER B0NNET "Corporation* with less than $50,-000 total assets accounted for over half the number of all corporations but only 1.4 per cent of total aasets," Mr. Thorp explained. "At the other end cf the scale, corporations with ovci $60,000,000, accounting for only 0.2 per cent of the number, con-trolled over half of total asaets for all corporations." And 6 per cent of all corporations own 86 per cent of all asscts. WISH Y0U VVERE HERE Vscatloning the past few wecks in Mcxico, Josko, Mary and Mitii Oven send greetings stating that the eoun-try ia "beyond deseription and the Mexican people certainly hospitahlc." Upon their return JoAko will write a series of articles on Mexico for our paper. WORDS OF W15DOM Pove rt y ia uncomfortable, aa I can testify, but nine tlmea out of ten the best thing that can happen to a younc man ia to bc toased overlMNiid »n« compellsd to tink or rwim for him-mIf — GaVflold KID GLOVES FOR KUHN Thc libcrty-k>ving Germans may appcar patient and long-suffering to any t .vran ta that may oppreaa them, but let those tyranU bcware. Dcarly the Germans love peace and pursuc it. as any one can see, but there is a limit to their patience. For ycars they suffered in silenec the hardships im-posed upon them by the terriblc man-eating Czechs, but at laat, goaded to des)>ciation by having the same rights as others but no more, th?y rose against their wrongers and demon-strated thcjr unquenchable thirst for freedom by rushing into the delcct-able conditions prevailing now in thc Reich. Similarljr. tbey aro riticj todajr against their sorvitad« to tho crool, oppro«iv* Folo*. Thc Garata« pr««*, with iU usaal moder« tion and ro- • taint, point« out tkat th« lot of German« living in Poland Ha« bocom« ab->olutely intolorabl«. In Danaig, ioni Pole« Kavo attainod to «och a piteb of insoUnco that th«? will not got off th« «id«walk whcn a German come* along. Of court« th« German špirit cannot roallj b« espected to eadur« • neh atrociti«« and th« annesation of Poland majr be enpected at an oarly date. I suggest that from tJicsc notable examplcs wc in this country may wcll take tvarning and uateh our step. It must be well-known in Germany how we have persccuted thc uncomplain-ing, niild-mannered, modest and re-ticent Fritz Kuhn, compclling him to conform (more or less) to thc law like other persons and objeeting in our nenspapers to his announccd purposc to overthrow this government and set up another. Suppose thc Fuehrer and the genial Berlin press should take umbrage al these wrongs and demand the "li-beration" of Hoboken and Vorkville? Piudcncc, s e I f - p r es e r va t i o n and Senator Borah aiikc would indicate that wc had better take heed to ouraelves b<»forc it is too late. FOOTBALL FIELDS AND "CULTURE" The repoi-ts of the first two ycars of pugilism in our most eminent seats of thc Higher Learning are moat cn-couraging. Thc introduetion of this form of refined culture was vicwed at the time by some persons with mis-givings, but thc reports should alla.v all doubt as to the admirable results. It is confidently and with reason believed that with the aid of plcnty of fisticuffs, our best universities and eolleges can nove turn out a more ruf-flanljr ruffian than even the football field could hope to produce. This should not be taken to mean that thc foodball field is coming into a diminished favor among our fore-most educatora. On the contrary, it is found that the best bruisers among our undergraduates are always young men that have had ample training in football. Pugilism doea not In thc least supplant that noble paatime, but it ia to be regarded as a higher form of thc samo delectable study. a kind of post graduate courae, as it wcre, in battering up artistically your fellow-man. Of course, these results have not boen attained without some acci-dcnU, There have been aplit lip«, broken noaos, mangled ears, and many a bright young novice carrled inscnsible from the checring ringaide But nhat are these tHnea compared wtth the main object mlready. we are told. fully aaaured. For listen a mo-ment. Vou see, pugilism is a valuable as-sihtant in that field of endeavor to which our best eolleges moat con-tribute. A pugilistic bond salesman has a tremendous advantage. When-ever he cncounters sales resiatance, hc can effectively resort to his fists. LITTLE ESSAYS IN SOCIALISM By John M. Work A while ago I wrote in thia collec-tivist corner, "I have no objeetion to anyone believing in real fairiea—-if you know what I mean." I am asked what did I mean? I stand pat on iny objeetion to the currcnt practice of believing fairy tales mercly because they are told by those to vhom publicity has given more prominence than their inatrinsic north justifics. Fairy tale* are not confined to campaign years. We novv have thc one to the effcct that if government and busines.-« will cooperate, all will be well. The ncwdealers are aware that the ncw deal is a failure so far as put-ting thc uncmployed to work is con-ccrned. They fear thc result of thc 11*40 election unless more progress in this dircction is made. Business claims it COutd put thc unemploycd to work . if government would let it alone. Government, it seems, agrces to do so. I do not doubt that a fcw temporarv guins may bc made here and thcrc. e.spceially if the government keeps on i spending. But to assert that prosper-ity for the masses can bc attained by private industry is thc shecrest fairy tale. However, I shall be glad to scc it tried again. After the plan again for the stccnth time demonstrates itself to be a failure, perhaps there vvill be more of a disposition to try produetion for use. That is what should have boen commenced in March, 1933. it is tragic to have wastcd six precious year*. Newspaper Guild Wins Wilkes-Barre Strike Wilkc*-B«rr«, Pa. — The 26-week strike of the Wilkea-Barre Ncwspapcr Guild against three local dailies came to an end as strikers overwhclmingly acccptcd an agreement arranged by ; leader* of thc Guild and the CIO. Fortjr Hour W««k Thc agreement covers cmployes in the editorial, commercial and adver-tising department* of the three papers. It providca for the five-day, 40-hour iveek to go into effect ncxt Labor Day, severance pay running up to 20 weeks after 19 yean» of service, thc Guild ahop for all employcs and arbitration of wage inerease demands. Be Careful! Did you know that: One out of every four famllica in the United States was affectcd by a disabling automobile accident last year? Every time metal eruahed metal in this nauseating pereustion. four familie* drew figurative *Uws from the Hat of Sorrow. Three eacaped; one dren-tragedy. Wc are sure to fet the better of fortune if we do but Rrapple with her. Sonoca.