Noficc 12 ipan§li€ $rfmt~wmtir wlm Edeči zavrli Fraaeovo prodiranje Mnogo smo pisali o zmagoviti Francovi ofenzivi v smeri proti Saguntu in Valenciji. Ko so že bile nacionalne čete na tem, da zavzamejo Sagunt in Valencijo, je prišla rdečim znatna pomoč iz Francije. Francoska vlada je dopustila, da so odšli v rdečo Španijo komunistični prostovoljci z orožjem, ki ga dobavljajo francoske, češkoslovaške in ruske tovarne. Francosko nadstraiikarstvo se je v odločilnih trenutkih izjalovilo in zaradi tega je prišlo do rdeče ofenzive, katera je zavrla Francov pohod, ki bi naj bil zaključil državljansko vojno. Vrhovni poveljnik rdeče Katalonije, general Rojo, je v noči na 25. julij z več mednarodnimi rdečimi divizijami začel iofenzivo proti Francovi armadi ob spodnjem toku reke Ebro, da bi tako na eni Btrani dajšal položaj Valencije ob Sredoeemskem morju, proti kateri sta Francova generala Valina in Varda počasi prodirala, na drugi strani pa prisilil g^ierala Pranca, da oslabi svojo južno armado pod poveljstvom generala Quiepo de IJana, ki prodira z juga in jugozapada v provinei Estramadnra v smeri na Madrid. Rdeča armada je na več mostovih na dolžino 25 kilometrov prešla reko Ebro v smeri proti mestu Gandesa, ki je zelo važna poetojania. kar tiče zvez z Valencijo. JKdeča predorna nevarnost odstranjena V očigied nevarnosti, da bodo prcpadli ~i uspehi končne Francove ofenzive, so rali nacionalisti 27. m 28. julija toliko oja^enj, da so začeli napadati preko reke prodirajoče komuniste. Pri tei proti- ofenzivi so zac1-li naeiofialisti na rtTeče prostovoljce iz Franci;*, Rumje, Nemčije in Kanade ter so jih vi^li na levem m desnem kriJu nazaj čez imenovano reko. Polovica rdeče armade pod generalom Rojora pa še vedno vztraja pred Gandeso. Za te rdečkarje je nevarnost, da bodo popolnoma ©drezani od glavne crte umika. Poraz rdečih ob Ebro je povzročil v Valenciji burne demonstracije. Razljutene Ijudske množice so vpile: »Dol z Negrinovo vlado! Dajte nam mir in kruhaJ« Rdeča vlada je poslala nad demoostrante nekaj napadalnih oddelkov, kateri so razkro- pili nasilnim potom zaradi vsestranskega pcMnanjkanja obupane noase. Z ravnokar opisano m za dve tretjini ponesrečeno ofenzivo so si rdeči toliko opomogli in oslabili Franca, da ni računati l€tos s koncem državljanske vojne. Nacioualiste rešila umetna poplava Pravkar smo opisali, kako so Francove čete po doepelem ojačenju zaustavile in že deloma zdrobile rdečo ofenzivo, ki se je že bila raztegnila preko reke Ebro. Zadnji teden so prodria v javnost poroala, kako bo uacionalieti uničili 42. rdečo divizijo s pomočjo umetne poplave. V odseku pred mfcstom Mequinenza do kraja Fayon se vijc Ebro v polkrogu. Ta vijuga je bila pozori^če zadnje strahovite brtke, ki je kcmčala z zmago generala Franca. V noči na 6. avgust je narasel Ebro od mesta Mequinenza kljub suši. Reka Segre, ki se zliva v Ebro pri Mequinenzi, jt privalila ogromne količine vode. Nacionalisti so odprli jez velike električne centrale pri Trempu. Voda je vdrla z vso silovitoetjo po strugi reke Segre in je povzročila poplavo Ebra, preko katerega so zgradili rdeči most. Moet je zalila voda iznenada pokirugi meter visoko. Reka za hrbtom rdečih je naraala in naenkrat je bfla komunistična 42. divizija v pasti med nacionalno fronto in naraslo reko. Francovo topni^vo je začeio obdeiovati zajete niečkarje, katJM*i bi bili naorali braniti mostišče pri Mequinenzi ia Fayonu. Od 6000 mož republikanske 42. divizije se jih je rešilo komaj tisoč, 1800 se jih je predalo, mnogo se jih je rasfoežalo na vse strani, osrtali pa «o padli ali utoniii.