List 26.
Gospodarske skušnje.
* Kakošne peške k u m a r n e , din j in e in bučne naj se jemljejo za seme. Sploh znana reč je večidel vrtnarjem , da se 5 do 10 let stare peške kumar (tikev), dinj in buč v rasti bolj ponašajo in čvrsteje zelišče obrode, kakor enoletne peške. Vzrok te posebne prikazni razlagajo skuseni vrtnarji tako in tako; vsak je dražili misel. To pa je gotova resnica, da naj se peške, ki niso še popolnoma tri leta stare, za seme ne jemljo, ker od mladega semena nikdar ni vrlega pridelka pričakovati. Zakaj pa morajo peške tolikošno starost imeti, da so za seme dobre, menda v tem tiči, da peške po eno ali dve leti stare imajo še preveč vlage (mokrote) v sebi, in ravno ta vlaga napravi po obilih skušnjah, da perja obilo izraste, pa zaduši cvetje in sad. Po tem takem se zna pri bučah, kumarah in dinjah ravno to po tem doseči, da se semenske peške dajo sušiti. Iz skušinj se ve, da so se kumare itd. ravno tako obnesle, če se je enoletno seme čez zimo v kakošni topli hiši hranilo in po takem nekoliko osušilo. Iz teh skušinj se je izvedilo, da ni ravno starost peška, ki jih dela rodovitne, ampak da so dovelj suhe. Ravno taka je menda tudi s prosom, ktero mnogi kmetovavci, predno ga sejejo, čez kak razgret pleh ali Čez ogenj pretočijo. Kdor hoče tedaj dobre peške za seme kumar, dinj ali buc imeti, pa nima za seme večletnih pešak, naj enoletne vzame, pa jih koj, ko so se za seme odbrale, več dni zaporedoma na solncu presuši, potem naj jih prinese v hišo in dene blizo peči, ali če tega več storiti ne more, naj jih položi na peč, pa ne prevročo, toliko, da se osuše.
*  Pepel zopergrozdjino bolezen. Nek fran-cosk vinorejec je pepel skusil pri 5 trtah, na kterih je prejšnje leto grozdje plesnilo. Okoli 4 trt je skopal graben 8 palcev globok, vsul je pepela va-nj in potem ga s prstjo pokril; eno trto pa je pustil kakor je bila. In lejte! zdravo je bilo drugo leto vse grozdje na unih trtah, na tej peti pa je bilo* grozdje zopet plesnjivo.
Journal „Sciene pour tout."
*  Zoper govejo kugo. Baron Bek priporoča v „Landw. allg. Ztg.", naj se celi život goveda z oljem riba. Pravi, da so goveda obvarovane bile kuge, kjer so tako ravnali. — To se da sicer brez velicih stroškov poskusiti, kjer je goveja živina v nevarnosti, — al mi ne zaupamo temu čuvalu, ker kužnina (Ansteckungs-stoff) ne stopa v živino samo po koži, temveč po so-pilih (pljučah), ktere poti ji pa ne moremo zapreti drugač, kakor da živina ne pride v nobeno dotiko s kužno živino ali s kužnino, ktera se drži drugih stvari,