Naši dopisi. Iz Ljubljane. Vdovsko učiteljsko društvo je imelo dne 19. grudna m. 1. svojo redno sejo, v kateri so se v društvo sprejeli gg. Horvat Rudolf, učitelj v Oreheku, Ivo Trošt učitelj na Razdrtem in Jezeršek Janko, učitelj v Križih pri Tržiču, ker so zadostili zakonitim predpisom. Odbor se je nadalje temeljito bavil z nasvetom g. nadučitelja Letnerja, stavljenega pri letošnjem občnem zboru glede nastavljenja društvenih poverjenikov v posameznih okrajih ter sklenil, da se to iz raznih vzrokov opusti, ker mora pač vsakemu članu kot skrbnemu družinskemu očetu biti na tem, da pravočasno vpošlje po pravilih mu odmerjeno letnino oziroma pristopnino. Stroški oziroma delo se pa s tem itak ne zlajša. Gospej Mariji Lukan, učiteljski vdovi v Koprivniku, se je priznala pokojnina letnih 100 gld. Končno se drzne podpisanec vse častite člane vdovskega učiteljskega društva opozoriti na § 10. društvenih pravil, na podlagi katerega je vplačati letnino do konca prosinca vsakega leta, ne glede na to, kdaj je kdo v društvo vstopil. Dosedaj je došlo še jako malo letnine. Cepuder, t. č. blagajnik. Iz Ribnice. f Marija Peterlin. Dne 21. grudna 1895. smo položili v hladni grob še le 24 let staro gospico Marijo Peterlin, učiteljico v Št. Rupertu na Dolenjskem, zadnji čas na odpustu pri svojih roditeljih tu. Službovala je v Dobrepoljah, na Poljanah in v Št. Rupertu; povsod si je znala s svojo prijaznostjo in živahnostjo pridobiti zaupanje in priljubljenost prebivalstva. Njenega pogreba se je udeležilo kljub skrajno neugodnemu vreinenu 15 učiteljev in učiteljic tukajšnjega okraja, vsa inteligenca iz trga ter velika množica naroda. Po običajnih molitvah v krasni ribniški cerkvi zapel je kvartet, obstoječ iz gospodičin Gstzl in Šuflaj ter gospodov Pavčiča iz Lašič, Cvaia s Poljan vedno lepo žalostinko ,,Nad zvezdarui" s toliko dovršenostjo. da je le malokal.ero oko ostalo suho. Od tod se je pomikal dolgi sprevod na grobišče, kjer so se pozemski ostanki blage pokojnice izročili rodbinski rakvi. Tožne misli obhajajo človeka na takem potu in nehote se mu stavlja vprašanje od kod to , da u-čiteljstvo v najlepši dobi tako pogosto — odmira! Ali, kedor dobro pozna razinere kranjskega šolstva, ta si hitfo najde stvaren odgovor. Dolgo in temeljito priučevanje uinogoterih predmetov na pripravnici ob slabi brani in bivanji, prepičle skoraj izobraženega človeka nevredne plače, vzgoja 80, 100 do 150 in še več učencev vsakdanje šole s celodnevnim poukom, to so kragulj, ki kljuje pljuča od zore do mraka, od mraka do dne. Za doklado prenašaj vestno učiteljstvo še večne, opravičene in neopravičene napade na se in na šolo. Napade, za katere zve množica le kolikor je tiskanih in javnih, a koliko prikritih in zavratnih mora po nezasluženji utakniti učiteljstvo v žep, to ve ono samo! Ljudstvo se je vsled vednega zabavljanja na šolo in učiteljstvo privadilo temu in — nekoč pel je pesnik: ,,Kdor govoriti kaj ne ve, ta vreme hval' al' toži. Dandanašnji pa se lahko reče, da kdor ne ve drugega govoriti in početi, ta hrabro udriha po šoli in učiteljstvu. Nihče ne trdi,'da je pri šoli vse vzorno dovršeno, kar sploh ni nobena stvar pod rumenim solncem, a pomisliti je, da ima šola opraviti s prvirni pojavi človeške duše ter da je vsak začetek težak, torej tudi ta. M. Poklukar.