duhovno življenje la vida e/pirrtual Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal.. . Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetlice dobrave si venčajo glave, raduje se polje in gaj... Naslovna stran: Pomlad v Martuljku duhovno življenje la vida e/pirrtual Leto XXVI. št. 5 Maj li tatica ma^niko. j,. Ko j« bil sveti Janez Vianney star štiri leta, mu je mati podarila kipec ■p(jrj b‘e božje. Ob tem kipu, ki ga je iz lesa izrezljala roka preprostega je bil sv. Janez kot otrok nepopisno srečen. Dostikrat so ga n..b l> kako je v kakšnem, kotičku postavil Marijin kip na stolček in pred Pozr m°M- »Oh, kako rad sem imel ta kip!" je dejal svetnik 70 let ryifJ( eje' »Ne ponoči ne podnevi se nisem mogel ločiti od Marije in nisem do !>il rnirno sPati’ če nisem imel tega kipa poleg sebe v postelji. Ljubezen z c..., lc brata in čisto nič nisem truden." je9a -arsikdo ^med nas bi lahko povedal kakšno podobno zgodbo iz svo-^r,dof)jli^enja’ zlasti iz svoje mladosti. Tudi nam so bile ljube Marijine ^iih ^r6’slike in kipi>' lcPi so nam bili njeni prazniki, še preden smo dojeli 0°žja °e ‘le10' Drage so nam bile Marijine cerkve, romanja na Marijina riii'nii[JOf"' Pa nai bo nn Brezje ali h kateremu izmed mnogoštevilnih Ma-p s' etišč. Enako ali še bolj ljubo nam je vse to tudi danes, redvsem pa se verno slovensko srce vsako leto veseli meseca maja s „šmarnicami“. „Šmarnice“, ta prisrčna pobožnost na čast Kraljici nika, se že nad sto let vrši po naših cerkvah, kapelicah in domovih. Kakor je ljubezen in otroška vdanost do matere najlepše znamc^ dobrih sinov in hčera, tako je ljubezen do Marije in češčenje, ki ji ^ izkazujemo, zelo zanesljivo znamenje vernega katoliškega človeka. In pravzaprav je čisto naravno. Če je sam Bog Marijo ljubil —' ^ jo še ljubi —• ter jo povišal nad vsa ustvarjena bitja, je nujno, da častd Marij,o vsi oni, ki Boga poznajo iz razodetja in slavijo njegova Marija sama je izpovedala: „Ozrl se je na nizkost svoje dekle in veli^ reči mi je storil On, ki je mogočen, in je njegovo ime sveto“ (Lk 1, 68-^ ' Ali ni Bog po prerokih napovedal ženo, ki bo dala svetu Odrešenika? ^ ko je prišla polnost časov, ali ni Bog k Mariji poslal nadangela Gabrije’a^ ki ji je spoštljivo naznanil čast, s katero jo je odlikoval troedini B0"’ Visoka naloga Matere božje, za katero je bila Marija izbrana, 1 pa obilje milosti, s katero je bila njena duša ozaljšana, je navdajala beškega poslanca s spoštovanjem pred nazareško Devico. „Zdrava, mn°s \ polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena ti med ženami!“ (Lk 1, 28). krščanska zgodovina, Bog in človeštvo, nebo in zemlja častijo Devico Mai"1? Marijina veličina pa je tudi v tem, da se je izkazala vredna izred71]1, časti, s katerimi jo je bil Bog obdaril. Božje besede in naročila so na>-srce Matere božje odprto in pripravljeno, da jih sprejme in izpolni. ‘ je bila vredna, da se je druga božja oseba — Beseda v nji učlovečila, 'rnl' postala. In kakor je bila kot mati s svojim Sinom, našim Odrešenik0"; združena v življenju in trpljenju, tako je sedaj z njim združena, ko 'Prvj Očeta za grešno človeštvo. Kakor je še vedno mati Odrešenikova, tako še vedno priprošnjica vsem, katere je njen Sin odrešil. V nekem velikem mestu je na oglu ulice stala, slepa deklica in Pr°s vbogajme. Da bi čim več nabrala, je pela; toda njeno petje je bilo rel ^ in le tu in tam ji je kdo stisnil kak novčič v roke. Mimo je prišla slavna pevka. Ko je videla ubogo slepo deklico, se ji je zasmilila. je k nji in namesto nje začela peti ter s svojim glasom privabila '>ww0'“.Vi ljudi. Slepa deklica je dobila ta dan več milodarov kot kdaj koli v življe" ^ Podobno je tudi z našimi molitvami, ki bodo bolj gotovo usUsa ,, če z nami moli Marija, Kraljica majnika, katere prošnja vse velja. ^ apostolih beremo, da so enodušno vztrajali v molitvi z Marijo, Jezusovo (Apd 1, lU), potem nam mora biti jasno, da bomo tudi ^ Marijini roki najbolj varno prišli k Bogu. iivi'"1 Bodimo srečni, da imamo takšno Mater in v mesecu maju pc^1 01 svojo ljubezen do Matere božje ter zaupanje v njeno priprošnjo. čas Marijo v dejanju in posnemajmo njene čednosti, zlasti ponižnost - korščino, čistost in gorečnost za slavo božjo! J O Gospa Sveta, Mati božjega Sina in ^aša mati, poslušaj prošnje svojih otrok! Tebe, Srednico vseh milosti, prosimo, ^ nam pri božjem prestolu dosežeš za zve-icanje potrebnih milosti, zlasti iskreno Iju-fzen do Boga, in nehlinjeno medsebojno JUbezen in spoštovanje. Brezmadežna Devica, uči nas posne-^ti Jezusa, zlasti njegovo usmiljenje in ll,,frPežljivost, njegovo ponižnost in goreč-n°st v izpolnjevanju volje nebeškega Očeta. Pomočnica Kristjanov, stoj nam ob rani v boju za vero, poštenje in čistost, a borno vsak dan vrednejši udje Kristuso-Veba skrivnostnega telesa, katoliške Cerkve. Marija, pomagaj nam, da bomo stalno ži VeB v posvečujoči milosti in se trudili za k0. no večjo svetost in polnost. Mati vedne pomoči, izprosi milost spreobrnjenja trdovratnim grešni-milost zedinjenja razkolnikom, luč prave vere krivovercem, poganom 71 brezbožnikom,. Pribežališče grešnikov, bodi naše zavetje v smrtni uri, da bomo v ' ''losti v Tvoji družbi skupaj z angeli in svetniki gledali iz obličja v ^'čje troedinega Boga in se veselili njegove milosti, dobrote in lepote. Za kaj bomo ta mesec molili? ZA DUŠNO PASTIRSTVO V VELIKIH MESTIH Z ljubečo in bolečo skrbjo matere gleda sveta Cerkev na velika mesta, te ogromne centre človeškega življenja, kjer biva in upa in snuje in umira na stotisoče in milijone ljudi, v neštetih nevarnostih za svoje zveličanje. Da bi te množice zajela odrešilna akcija uspešno organiziranega dušnega pastirstva in jih mimo zank in skušnjav srečno pripeljala k večnemu cilju, za to nas prosi Apostolstvo molitve, da molimo v mesecu maju. 1. Dušno pastirstvo je duhovno vodstvo vernikov z nadnaravnim ciljem večnega zveličanja. Ime pastirske službe je dobilo to poslanstvo Cerkve po prelepi priliki v dobrem pastirju. Tam pravi Gospod Jezus v svoji neskončni ljubezni do duš tako lepo: „Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in one poznajo mene. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda in en pastir“ (Jan 10). Iz navedenih Jezusovih besed lahko razberemo glavne lastnosti, ki naj jih dušnopastirska služba Cerkve in njenih služabnikov poseduje. So v glavnein štiri: Najprej se morajo dušni pastifl prizadevati, da svoje vernike spoznaj0; zatem jih je treba učiti; jih posvečevat1 in jih varovati pred nevarnostmi ter braniti pred sovražniki. Po Gospodove0^ naročilu tudi nikoli ne smejo izgub1 izpred oči apostolata za tiste, ki se n* bajajo zunaj Cerkve. Sveti Gregor Veliki imenuje du?00 pastirstvo umetnost vseh umetno81’ Dušni pastir mora imeti veliko znanj0’ mora biti dober psiholog in vešč orSa nizator; ne sme biti plašljiv in neodl° čen, marveč pogumen in vztrajen. K° zvestega služabnika božjega Učenika mora prešinjati globoka, nadnaravnä; očetovska ljubezen do zaupanih mu öus' Dober pastir mora biti svojim vern . kom in ne najemnik, ki ga za duše skrb. Pripravljen mora biti, da se vse?' žrtvuje za blagor zaupane mu čred0’ Pod temi vzvišenimi vidiki mora z vse. mi naravnimi in nadnaravnimi sreds* neprenehoma stremeti za tem, da 11 niči med svojimi verniki čim idealne!5 stanje duhovnega življenja. Dušno pastirstvo je v Cerkvi °r^e nizirano po škofijah in župnijah-gledamo na župnije, bi mogli reči p\ slednje: Idealna je župnija, v katc^ velik del vernikov živi v milosti bo*!’.^ vrši krščanske dolžnosti z vnem0 epP sveto stanovitnostjo. Glavna znam® ^ tega so: Zvesto posvečevanje nedel)^ praznikov pogostni nrejem svetih ' • . , ■ „„tre0 kramentov; beg vernikov pred nexff nimi in nevarnimi zabavami; krščanskih kreposti, predvsem u16 ,„ ve°n bojne bratske ljubezni, ki je glavni znak Jezusovih učencev; v' eld“1 ljubezen do Cerkve in apostolska vne ^ za dosego njenih ciljev. Temelj mlir tega krščanskega življenja in s*;ren(jfti' nja v župniji so resnično krščanske «'ne. Brez njih je ideal katoliške žup-tl|Je nedosegljiv. 2. Ako gledamo na problem dušno-j^jstirskega dela v luči teh vzvišenih Jev> moramo reči, da je ideal dušnega Jastirstva v sedanjih časih že v na-n,n in preprostih podeželskih žup-. Ijah težko dosegljiv. Kaj šele v mestih in V* mestih. Ljubljana ni veliko esto v primeri jVeta> kot p ^rugi taki kolosi življenja v svetu. a smo že v Ljubljani čutili težave pa-Miro in z ogromnimi centri so naš veliki Buenos Aires Vanja, ki so postajale vedno večje s° vedno novi problemi vstajali pred isl{,n*ni* Pnstirji, ki jim je bilo treba ,, . uspešne in hitre rešitve. Dušno- Uici 'rS^a uskrba velikih mest je v res-]j: llekaj ogromnega, silnega, pretres- ftv^a- Nepopisne so težave, neštevilne str e’ se stavii° dušnim pastirjem v Vadn 'Jen^U Za *^ea*om nasproti. Na-Vejj^0 s° župnije po velikih mestih zelo {jej e Po številu vernikov. Le gotov odh sta^n‘k- drugi prihajajo in liljo Ja)° kakor valovi velike reke. Ve-sat(1 S^rk nalaga dušnim pastirjem že vrjj , Cerkveno bogoslužje, ako naj se °dpn 0^°jn0 *n V rec^lK ^e^no mora biti ^ a župnijska pisarna, odprt telefon drilgelne klice in vprašanja. Cerkvene in Oj;roe katoliške organizacije zahtevajo časa, priprave, skrbi in Iju-Sltrh' ^ ProsPevajo in rodijo sad. Za hoia-Ill^at*'no številnih šolah, skrb dp; ;nnia:e *n umirajoče je skrb vseh in°ra Vsake ure. Kakor zvest čuvaj Ve(ltio • Pastir vedno na straži, l°!aji,.^r'Pravljen pomagati, svetovati, kiesta *’ reševati, življenje vele- brp, . kot razburkano morje, ki ieč** na ladjah nalaga stalno ču- ietp ,St' ®veti oče Pij XII. pravi v svo* em nagovoru na župnike in skrb ? Pr'digarje mesta Rima, da mu Za duše kot rimskemu škofu često ne da spati, zlasti če misli na predmestja, ki se tako naglo in silno širijo, in na tako številne nove naseljence, ki prihajajo v vrtince velemesta često nepripravljeni, neodporni proti nevarnostim in slabim vplivom, ki jih tu zajamejo. Vse to velja že za dušno pastirsko skrb v velemestih s pretežno katoliškim prebivalstvom. Kaj naj šele rečemo o velikih mestih v drugoverskih, poganskih deželah. Kako majhne in neznatne so tu često postojanke Kristusove Cerkve, kakor malo otočki v ogromnem oceanu življenja, ki hrumi svojo divjo pesem strasti in pogubljenja... Misleč na vse to, pravi sveti oče papež v že omenjenem nagovoru, se čuti duša apostolov zajeta po globoki žalosti, ki pa jih ne sme streti, ampak jih mora nasprotno razvneti s tem večjo gorečnostjo. Vse, kar le more, mora storiti in tvegati Cerkev, da pokaže dušam pot življenja in jih pripelje v večni pristan. Vedno novi morajo biti v dušnem pastirstvu načrti pridobivanja, učenja, utrjevanja v silnem duhovnem boju za Kristusovo zmago v dušah. Nikdar se apostoli ne smejo utruditi, nikdar obupati, naj bi bile razmere še tako težke, sadovi dušnopastirskega dela še tako majhni. Proti upanju morajo upati apostolski delavci in v trenutkih malodušja misliti na veliko Jezusovo besedo: „Ne bojte se, jaz sem svet premagal!“ 3. Vse to je pred očmi svetega očeta, ko nam v apostolstvu molitve za mesec maj naroča moliti za dušno pastirstvo v velikih mestih: Da bi se pomnožilo število duhovnikov in apostolskih delavcev. Da bi se z veliko vnemo in stanovitnostjo delalo na vedno uspešnejši organizaciji katoliškega življenja po župnijah in bi tako Kristusov evangelij zajel vedno širše kroge, vedno večje množice. Da bi Kristus postal resnični kralj teh modernih Babilonov in to ne le ob velikih verskih slovesnostih in izrednih priložnostih, ampak za stalno. Apostolom Rima govori sveti oče, pa velja njegova beseda vsem dušnim pastirjem in apostolskim sodelavcem vseh velikih mest: „Prišla je ura velike akcije, akcije, ki je nadvse nujna. Delajte brez oddiha in kličite na pomoč velikodušne duše. Povsod jih boste našli, zakaj, Bogu bodi hvala, povsod žive. žive v vseh predmestjih, v vseh hišah, često v vsaki družini. Napravite iz njih misijonarje, ki bodo sposobni, v herojski žrtvi, vzdržati neizogibno trčenje s svetom brezbrižnosti, odpada in verskega sovraštva. Treba nam je svetih duhovnikov, svetih redovnikov in redovnic. A treba je tudi, prav posebej, množice svetih laikov... Vsem, duhovnikom in laikom, naročamo, naj molijo in delajo M to, da bi Jezus našel prosto pot do duš, da bi mogel priti v sleherno srce, v vsako družino, v vsako hišo, v vse šole in delavnice... “ Da je ta namen Apostolstva molil'£ določen prav za mesec maj, ki je rijin mesec, v katerem obhajamo Praž nik Marije, Kraljice sveta, nam to u«) stvo odkriva nove vidike in upe. Ma™ je izročena po Bogu usoda sveta. rija, Kraljica sveta, je tudi Mati Kraljica velikih mest. Povsod, kjer S‘1 tan razburja valove življenja in ra^11* svoje peklenske sile v boj proti Kri- stusovi Cerkvi, povsod tam je navz®1 Marija, večna zmagovalka in strah klenske kače. Kjer so napadi pekla sil- nejši, kjer so nevarnosti za duše več)<> tam je tudi večja in zmagovitejša rijina pomoč. Molimo torej v Mariji11^, mesecu maju za dušno pastirstvo v ve kih mestih z veliko vero v Marü'11 moč, z velikim zaupanjem v njeno m® ^ rinsko ljubezen, s katero objema ■ uboge Evine otroke v tej solzni de sveta. Naj pride tudi v velika mesta h°“ kraljestvo po Mariji! ALOJZIJ KOŠMERLJ, Argen!1" VALOR CRISTIANO DEL TRABAJO Si deseamos dar al trabajador su parte correspondiente de responsabili-dad, de cultura y de bäenes materiales en un orden social plenamente humano, es necesario considerar al trabajo como tal, como debe ser segün el plan de Dios. EL TRABAJO, DOMINIO DE LA MATERI A EN COLA BOR AC ION CON DIOS El hombre trabaja para producir bienes litiles, para crear una verdadera riqueza que debe valorarse segün los fines humanes a que esta destinada a servir. “Nadie ignora que ninguna na- af“! ciön logrü salir de la indigencia escalar un grado de mas elevada !,r‘ peridad, sino por el esfuerzo intensa(j, combinado de todos sus miembros, ta^, de aquellos que dirigen como de 3<‘^ llos que ejecutan los trabajos”; asi Pa ;|, por el trabajo, el hombre domina la fil teria, humaniza la tierra; contin®3 ^.. cierto modo la obra de la creacion triVf, fermando y haciendo utilizables l°s ^ nes creados y puestos por Dios a ^ posicion del hombre a fin de f|(i sirva de ellos para conseguir sU cect& propio. La vida de trabajo, en ei p asi sea el cultivo del campo, c0’r'<’tr retribuida labor de ocupaciones 1 ,ectuales, lejos de envilecer el espiritu, de las ^ enoblece: no lo reduce a servidum-e.s*no mas bien lo convierte en dueno cosas que le rodean y manipula 0n su trabajo”. yL trabajo, factor de union ÄlnC0LAB0RACI0N PARA LA PR°-‘ °CI0N DE TODOS LOS TRABAJA- DORES DEL MUNDO 8 ^ trabajo ime a los hombres en el ICI° del pueblo en un esfuerzo co-, I,ara el perfeccionamiento de cada v de todos para la gloria del Creador del Redentor. Conscientes asi los trabajadores de la ^ 0,1 Providencial que mas marcada-aj n*e Lenen en la bora actual, daran ba *ral)ajo una inmportancia social y i'ec n RcRuc a ser una experiencia de 'ortante de amistad y exponente t» p na s°lidaridad humana e intimamen-fraternaL Blj trabajo, PERFECCIONAMIENTO DEL HOMBRE Rl ti '«lu a°ml)re, dotado de inteligencia y ^ab*1^^’ debe Potler encontrar en sn 8on Un medio de desarrollar su per-Cqn öatl humana disciplinando sus fa-lra^a.es Intelectuales y morales. “El IftresJ0 es uno de los mäs grandes va-*’<>,bbr^e ^ v'da”’ Porclue permite al T-I. 6 elevarse y cultivarse. HnABAJ°’ SERVICI° «ECHO A ^UMANIDAD Y COLABORACION ^ PaRA EL BIEN COMUN daj hanibre aislado es impotente, en Siis S,>c'eilad organizada, para cubrir l>ace eces'flatles. La division de tareas ^da'111^ todos deban contar con la sari0 aiePa para procurarse lo nece-fšcii v ^enef'cia''se con una vida mas Ca(jaConfortable. Entonces el trabajo un° toma una importancia so- cial y el espiritu de ganancia se sub-ordina al sentido de servicio al bien comun, Se perfecciona asi la conciencia pro-fesional y al comprenderse el bien que a todos se procura con su trabajo, se ejecuta este, pese a los esfuerzos reque-ridos, con sana alegria. EL TRABAJO, SERVICIO DE DIOS Y COLA BOR ACION CON EL EN SU OBRA REDENTORA “En el orden sobrenatural el trabajo adquiere un significado aiin mäs profunde. Si e! hombre lo efeetüa con la graeäa de D:os en e! corazön y con una inteneiön recta, da a su actividad labo-riosa un valor de eternidad”. Entonces “el trabajo es servicio de Dios, don divino, vigor y plenitud de vida para el hombre, promesa de descanso eterno”. El esfuerzo que desarrolla, el dolor que experimenta trabajando, hace participar al hombre del misterio de sufrimiento redentor. Ademäs, en la voluntad de servil- a los hombres por su trabajo, el hombre encuentra una ocasiön de prac-ticar el mandamiento que Cristo nos dio de amarnos y ayudarnos mutua-mentc. Hemos demostrado asi, queridos hi-jos, cömo el trabajo es factor importan-tisimo en la promoeiön de los trabajadores. Por otra parte hubiera bastado para ello el considerar el plan divino, que para restaurar el verdadero sentido del trabajo, llevö al Divino Obrero de Nazaret a trabajar durante largos ahos en una vida de fidelisimo cumplimiento del deber cotidiano, dejando asi un ejemplo a todos los que tienen que ganar el pan con su trabajo, sea inte-lectual, sea manual. (De la pastoral del Episcopado Argentino) LABODJA PESEM V ČAST PRESVETI DEVICI MARIJI V imenu Očeta (ki me je ustvaril zase po svoji podobi) in Sina (ki me je odrešil za nebesa) in svetega Duha (ki me je posvetil za večno življenje). Amen. Bog je ljubezen. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Bog pa je šel v svoji neizmerni ljubezni do sveta še dalje. Njo, ki jo je izbral za mater svojemu edino-rojenemu učlovečenemu Sinu, je obudil od mrtvih in jo je vzel, vsekdar Brezmadežno, vsekdar najsvetejšo Devico, k sebi v nebesa ter jo je izbral tudi za svojo poslanko, da jo pošilja,, Devico najmodrejšo in Mater lepe ljubezni, med nas, bedne zemljane, da spreobrača neverna in na-puhnjena ter nečista srca v verna in lepa in utrjuje v dušah vero v vse, kar nam je Bog razodel in nam po sveti katoliški Cerkvi zapoveduje verovati. V mojem srcu kipi radost, ko Te pozdravljam v ponižnosti in ljubezni, visoka Gospa, ki pa si obenem tako ponižna in dobra, da nisi zavrgla mene, ubogega grešnika, in si uslišala prošnje, ki so prihajale k Tebi iz zaskrbljenih src znanih in neznanih ljudi, Bogu in Tebi vdanih. Našel sem Te in vem, da brez Tebe ni življenja. „Kdor najde mene, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda.“ ((Preg 8, 32, 35) Premišljeval sem mnogobroj1^ čudežna dela, ki jih vršiš, Roža skrir nostna, božja Poslanka, med na^1 svojimi otroki. Spoznal sem Tvoj0 čudovito materinsko ljubezen do in Ti si vnela moje srce v ljubek do sebe, Začetek našega veselja. Pozdravljena, Modi božja s svoj^ ljubim Jezuščkom, Marija Pomagaj ^ j Brezij, ki si naša ljubljena Kraljič' Pozdravljena, Ti, BrezmadePl Mati Kristusova, po-tolišk^0' ie edtno sveta ka-ker ie Vera prava in vesoljna vera, 'M skrila hra/ni v sebi vse te molitve ti ‘Posti, ki so njen pravi znak. !,0brOj^r^u^eš vse to in tvoja mno-kakor i7? svet pretresujoča dela so k^r je esčeči božji pečati pod vsem, a^toliški °n raz°del in nam po sveti Sede*67"^* zaP°veduje verovati. 'm-ost, jtjZ Modrosti, si v resnici zlati '^'dnimi tostranski vidni svet z ^Vetom 6 ^ z opostranskim nevidnim ^r^st'usof J1?^ dopovedati s podobo rižanega na križcu, ki visi na Tvojem rožnem vencji? —• Da je Tvoj ljubi božji Sin v resnici trpel in umrl na križu in je tako izvršil v ljubezni do Očeta njegovo sveto voljo in do nas v naše odrešenje. O naj svet odpre oči, dušo in srce in naj zažive v njih vse te skrivnosti v globoki veri, saj jih potrjuješ Ti, Mati naša duhovna, in ti želiš, da ostanejo v nas neizbrisne in zveličavne, da se bo vse to, kar verujemo, kazalo tudi v naših delih. In ali naj me Tvoje besede o pokori ne ganejo? Ganile so me in njih odjek je močan v mojem srcii ter ga ne more prevpili ta svet. Srečno, ura zame, v milosti božji porojena, ko sem, zgubljeni sin, vstal in se skesan vrgel pred Očeta na kolena. Vse mi je odpustil in po Tvojih rokah, o Devica milostljiva, sem prejel novo svatovsko oblačilo, ki mi ga Ti varuješ pred novimi madeži. Zaupam popolnoma le v Tvojo pomoč, zakaj zanjke našega strašnega sovražnika so nevarne in nič manj zapeljivosti tega sveta in našega mesa. Zato Te mnogokrat kličem na pomoč, zakaj Ti si Stolp Davidov! Saj Ti veš, da si ti moja nepremagljiva trdnjava, odkar sem Te našel. V trenutku sem pri Tebi, moj Stolp kraljevi, ki mi nudiš vselej varno zavetje. In v Tvojem svetem varstvu molim zopet vse tiste molitve, ki sva jih molila v detinjstvu z ranjko materjo. Z družico na poti svojega življenja premišljujeva ljubezen božjo, ki je poslala Odrešenika na svet in njegovo vedno deviško Mater. Odslej nama obema vre iz srca molitev apostolske vere, Gospodova in druge in svetega rožnega venca. Bog sam ve, da se imam zahvaliti Tebi, o Mati, če molim lažje v duhu in resnici... V mojem srcu živi tako trdno upanje, da ohranim svatovske oblačilo, v katerem prihajam na kraljevske pojedine, nedotaknjeno in v vsej lepoti, zakaj moj Kralj je neskončno milostljiv in me neprestano vabi in kliče. Poznam glas svojega najboljšega Prijatelja in Pastirja, ki ga ljubim nad vse. V varstvu Kraljičinem sem vedno na tej poti in Kralj mi daje piti iz svojega vira žive vode, ki teče v večnost. Le tako bo utešeno nekoč v neznani uri in neznanem dnevu moje neprestano hrepenenje, ko se dvigne moja duša k Tvojemu Kralju za vse večne čase v nebeške dvore in k Tebi, Gospa in Kraljica angelov in svetnikov, vseh izvoljenih, ki so tu na zemlji izvolili tebe za svoj Stolp kraljem, za svojo Kraljico. — Amen. E. Š. ZNAMENJE V POLJU Marija v naročju Sinka drži, mu zgodbice svete pravi; čez polje škrjanček prileti, ob znamenju se ustavi. Zagleda ga Jezušček in vesel povabi ga bliže k sebi, da pesmice svoje zažgolel, kar zna jih, do konca, vse bi. Uboga škrjanček, tja zleti, dotakne se plah Marije; ponižno pred Jezuščkom obsedi, srebrne strune navije. * jij In kmalu pred znamenje s trat i11 vse ptičice priletijo, Mariji in Jezuščku spev ganljiv s škrjančkom gorko zdrobijo. Ljubka š°rlJ Oporoka prelata dr. Odarja (Ob petletnici njegove smrti) .ZgotInii jutranji uri dne 20. maja i,,.0, nenadoma, tiho in sam, umrl g. ^.e at- Že pet let je minulo, čas hitro ? , eva in nosi s seboj nevarnost post; 6 t*0 težko pozabiti, vsaj ti- tn’ ^i snio živeli ob njem in doživljali tako°VO ^ drveči čas oddaljuje in jo • zai,risuie njegovo podobo in treba jI ,e Vedno spet priklicati nazaj v se- smoJ°St’ ^ nam’ me<^ nas' Toda mi’ k’ Prih -Sa t)oznaii’ odhajamo in nov rod ]\I( aia' Ta ve malo ali nič o njem. r0(jH a ie ®e ime. Vendar je na tem r0-j njegov spomin ohrani in ga iz-^god naprei- i'*6 Sre toliko za hladen živ); °V.'nski spomin na nekje zapisane tnedv*1^8^6 P°datke dr. Odarja, gre oSebVSem za živ spomin na lik njegove ki g”0?1’’ na njegovega duha, na delo, nfi 'i6 vršil med nami; gre za to, da Comamre njegov klic, ki ga je Sloven-Se(j0 tuiini s pisano in govorjeno be- znov "eprcstano Pošiljat- in da vedno a na' 'vor. meci nami svoj odmev in Gos ?0roke. Prelat ni zapustil nobene Vsaj najti je ni bilo mogoče. Č0h(lva-' I”'62 nje. Zapustil nam je Zfl nasU Or>orok° v tem, kar je v skrbi v besunstvu zapisal, kar je za •’a« Z Želj UreaniČe o3' nam kil- To nam je zapustil jv’ ki njegovo oporoko izvršili: e'e-'ali, kar nam je naročeval. kar je ' e rase sem prebral domala vse, ^a,no napisal. Veliko je tega. 1 ‘n Dol "k*ul'0vnem življenju“ (v samo ^naostv etn*kik) — 75 Člankov. Niso to je treba drugje. Velikokrat v nemor‘' nem življenju. Le tisti taji Boga, ka‘e„ remu bi bilo ljubše, če bi Boga ne b1^ (DŽ 1952, 24). Opozarja nas še na druga P0*-3 nevero: „Vse okolje je tako, da ver0 duši. Moderni način velemestnega ži'" uuoi. iTUMiemii itaciii veiemesiiiej;0 ^ Ijenja ne pušča časa za razmišljanj® najvažnejših resnicah. Tempo je P iren3' izil’b- gel. Vse teka in se preriva po voz Gon za zaslužkom in iskanje uživanj;. Kaj drugega ne ostane. Doma ne sl1*. ničesar pametnega o veri, v šoli t11'1 ne, v obratu in tovarni prav tako 1 v kinu in zabaviščih še manj. člo' odraste in živi v strašni lahkotni8^ nosti. športni rekordi, spolni užitk* denar izpolnjujejo njegovo življenj1’ (1- c.) ki v tem oko j Svojo skrb za nas, ki v iem in vzdušju živimo, je izrazil v bese' „Varuj se vzrokov nevere! Bodi V010 ren, kadar se te nevera loti!“ ^ Prvo naročilo njegove oporoke-izpolnjujemo? Je naša vera trdna, ^ gata, pogumna, živa? , O njej je napisal 15 lepih in . člank»: kih, predvsem pa potrebnih Tolikšna je bila njegova skrb- ^a ------J - — , jj| ohranili ali našli, vsekakor pa pog10 ^ svoj odnos do Cerkve. Tudi tu natf^ velja: „Izven Cerkve ni življenja- Predvsem si je prizadeval, da bolje in globlje spoznavali, kaj j® Cet' uti’ kev, posebno notranjo njeno stran: stično telo Kristusovo. „Največja katoličana je dejstvo, da je član nostnega telesa Kristusovega“ 1949, 132). Koliko vemo za to ' in koliko se je zavedamo? Mnogo je zapisal v obrambo J V, J; il [J I o <1 i V U L» L proti očitkom nekatoličanov, slabih tolig. čl0Vev ov *n nas samih, ko vidimo la vre(jS 0 strnn in po njej sodimo in bistv10«- Cerkev, ki je v svojem tiSfe U, „Spada pa Cerkev med krat °^e re^*» Pr' katerih se največ-Sestav)°'Z^*’ ^0^a- Cerkev namreč ^jepa Ja3° po*eR božjih prvin ljudje. ljud'°'5^aS^ t0(^a izvršujejo Je> njen nauk je božji, toda uče ga ljudje; njeni zakramenti so božji, toda dele in prejemajo jih ljudje. Sestavljena je torej Cerkev iz božjih in človeških prvin, človeške prvine v Cerkvi, ki so po božji volji sestavine Cerkve, pa prinesejo s seboj slabosti in grešnosti, ki niso po božji volji... Nekateri vidijo na Cerkvi samo to človeško stran. . . Kdor pa prezre na Cer- kvi to, da je Cerkev božja, je prezrl njeno bistvo“ (Dž, 1949, 36, 37). To notranje bistvo ostane vedno nedotaknjeno, pač božje. In božje so dobrine, ki nam jih v človeški podobi deli: božjo resnico, božjo življenjsko moč (v zakramentih), božje življenje (v realni zvezi s Kristusom). To so tako velike dobrine, da jih človeški um na more prav preceniti. „Pokopani v morju nadnaravnih dobrot, teh dobrot niti ne vidimo ne“ (1. c.), kaj šele, da bi jih zavestno cenili, kakor zaslužijo. V nadnaravnem življenju imamo vse od Cerkve... Naj bi tega v življenju nikdar ne pozabili“ (1. c.). To je drugo naročilo v oporoki gospoda prelata. Tretje je: krščansko življenje. Krščansko življenje je življenje po nauku, ki nam ga je Bog v Kristusu razodel in nam ga Cerkev razlaga, podaja. Je hoja za Kristusom in Kristus je edina pot: „Jaz sem pot...“. „Vera brez del je mrtva,“ vodi v smrt. Ni mogoče niti omeniti, kaj vse je o tem, kako naj živimo, da bo naše življenje krščansko, g. prelat govoril in napisal. Vse pa moremo povzeti v eno besedo: „Oblecite novega človeka,“ je klical s sv. Pavlom (Ef 4, 24). „Obleči novega človeka, pomeni, postajati podoben Kristusu, živeti tisto notranje-nadnaravno življenje, ki ga je živel Kristus, prisvajati si čednosti, ki so krasile Kristusa, zlasti pa si pridobivati njegov način mišljenja, ocenjevanja, vrednotenja, čustvovanja, hotenja. Skratka: postati drugi Kristus“ (Dž, 1950, 14-15). Med nevarnostmi, ki to življenje ogrožajo, je ena, ki je pred njo dr. Odar posebno in pogosto svaril: življenjski materializem, „to je tisti način življenja, po katerem ljudje živijo, kakor da bi Boga in posmrtnosti sploh ne bil° (DŽ, 1952, 346). „Ljudje, ki so zašli * ta materializem, z besedo na taje Boga in posmrtnosti, a se za Boga kratko i11 malo ne menijo ali vsaj zadosti ne. in kar je duhovnega, jih ne interesir3' Življenjski materializem označujejo Pr* dobivanje samo materialnih dobrin, ž® Ija po uživanju, skrb za lagodnost |n beg pred trpljenjem... Je v nasproti11 z vsako nravnostjo, ki je naravnan3 na Boga, zlasti pa s krščansko“ (**" 1953, 12). Z veliko zaskrbljenostjo je tožil, k» 12* ko se loteva ta miselnost tudi nas seljencev. „Kri nam pije,“ je dejal. „Ni bolj nevarnega strupa, kot ic življenjski materializem. Zato PoZ°f pred njim, če hočemo sebi dobro!“ 1952, 346). To je tretje naročilo v njegovi op° roki. Četrto je: domovina. Gospod prelat je zelo ljubil svoP1 domovino, svoj narod in svojo nar0 nost. „Visoka naravna dobrina sta movina in ljubezen do nje,“ je zaPlS (DŽ, 1952, 188). Zato ga je bolelo. ®e \ slišal, da se je ta ali oni odtujil slo'®11^ ski skupnosti, ker povečini primero? P° meni to notranjo odtujitev od domo?1 in narodnosti, neredko tudi od kršč3*1 skega življenja in vere. Razložil in l|t*_ meljil je dolžnosti do domovine roda, ter nakazal, kaj nam je v storiti. „Slovenski izseljenec naj v svo žini goji slovensko zavednost, otroke mora naučiti slovensko slovensko govoriti, brati in pisati-^ Slovenski izseljenec naj v tujini P° pira dobro slovensko knjigo in h^f' (DŽ, 1952. 188). fl. To je četrto naročilo duhovne °P roke velikega Slovenca. Tako nam je gospod prelat n^TOi jidr; gvoi® Čutiti' J BLAGRI 5- BLAGOR njim, ki pozabijo Učenka. , posP°d, pogosto se pritožujem, a.Aor vsi drugi, da mi manjka spo-, ma ter vzdihujem zaradi svoje raz-lesenosti. Svoje dobre sklepe zapi-‘^Jern na papir, da jih bolj gotovo e L pozabila. Moje izpraševanje strese dvakrat na dan mojo po-Ua J1Vos^ *n otrplost, kakor klic zvo-k budnosti. Imam zapiske, da se ominjam svojih obljub. Moj koledar ves črn križev in številk, da po-®aI° mojemu slabemu spominu. *av° ra(ja njjcoij ne L p0za. bl!a ničesar Učenik. jgP tei želji je le malo modrosti. ]ežn Pa hočem, nasprotno, da si de-l.iivr,1 ^blaženega blagoslova pozab- Učenka. pj,P0sP°d, tu pa res ne razumem Re V. nič več. Kaj mi pomaga učiti In iP', moram potem samo pozabiti ? kak 0 morem koristiti drugim, če nam naroča danes. Le če t®krat t i si j, ’ tako naro'ča-0 Pr*zadevali živeti v duhu in po Zare ‘ '1 njegove oporoke, mu bomo bo, * hvaležni za njegovo delo. Videl tr,,fi '' 80 ni mučil zastonj, da njegov a m bil - - v prazno. Ne bo mu žal, vitnfi Zaradi tega napora prezgodaj DR- IGN. LENČEK, Argentina se ne spominjam več, ne česa so me prosili do ure, kedaj me pričakujejo, niti mesta, kjer jih najdem, ne poročil, ki jih prosijo? Mar skušnja ni več tkanje, potrpežljivo spredeno iz dolge vrste spominov? In če pozabim vse, na kakšnih tleh naj raste toliko kreposti, ki mi jih še manjka? Učenik. Pa vendar, ali nisi slišala mojega apostola Pavla, kako ponovno izjavlja v mojem imenu, da spotoma naprej, sproti pozablja pot, ki jo je že prehodil, „quae retro sunt, oblivi-scens“? In moji duhovniki, ali me ne prosijo ves postni čas, naj se ne spominjam: „ne memineris“? In po odvezah, ki zadevajo tvoje pogreške, mar ni zate velika tolažba, ko veš, da sem obljubil pokopati vso to grešno preteklost v večno pozabo? Ali bi ti bilo po volji, ako bi se vsi, kateri so bili žrtve izbruhov tvoje jeze, tvoje nepotrpežljivosti, tvoje zavisti in tvoje nestalnosti, tega vedno spominjali? Ali ni sleherna pomladitev nekaka pozaba? Celo stari grški pogani so to slutili ter so si zmislili v neki bajeslovni deželi studenec „Leta“. Požirek njegove vode je zadostoval, da je tisti pozabil nesrečno ali hudodelno preteklost. Učenka. Gospod, pojasni mi. Ker imaš blagoslov celo za smrt, se mi zazdeva, da imaš enega tudi za pozabo. Nauči me sveto pozabljati. Učenik. Ako kanglica noče obdržati mašnega vina, ni vselej zato, ker je preluknjana; zgodi se isto, če je napolnjena z drugo tekočino. Le poskusi spraviti olje za svetilko v stekleničko polno vode. Kadar se pritožu-ješ, da zaradi raztresenosti pozabljaš resne reči, katerih bi se morala spominjati, ali ne opaziš, da vzrok teh pozab ni, ker je tvoj duh preveč prazen, marveč nasprotno, ker je prenapolnjen? Kjer zmanjka tira, vozovi ne morejo naprej, pa tudi skozi gosto množico ne. Pred vsako procesijo, pred vsakim sprevodom, celo pred koraki kakega otroka je potrebna neka praznina. Kadar pri molitvi pozabiš na mojo pričujočnost, je li to zgolj pozaba, nekako široko odprta praznina? Ne! Pozabiš me, ker misliš le nase in ker imaš srce do vrha polno skrbi za samo sebe. To, kar imaš za pozabljivost, je pred vsem nerednost. Nič vredne reči so zavzele mesto bistvenih zadev. Kar te miče, je izpodrinilo tvojo dolžnost in pretkana sebičnost se je vgnezdila, kjer bi morala gospodovati skrb za izvrševanje ljubezni. Natančna boš — ne zato, ker boš imela boljši spomin, ampak ker boš postala bolj zvesta. Zvestoba pa je v tem, da pozabiš vse reči razen ene: da zvedeš vse v enotnost velikega prevladujočega hrepenenja, soglašati z mojo željo. Blagor njim, ki pozabijo krivice drugih; njim, ki ne kopičijo pritoževanj niti stremljenj; njim, ki mi ob vsaki zori morejo prinesti dušo svežo, težečo edinole proti nalogam prihodnosti, katero pripravljam. Pozabljaj vselej lepo vse, kar teži in kar te zadržuje na poti napred- kov. Razbremeni svojo dušo skrbi, katere niso za nič drugega, kakor da ubijajo radost. Pozaba bodi kakor vrtnarjeve škarje, ki z njimi odre-zu j e nerodovitne veje, in kakor ffiO' tika, ki po cvetočih gredah izkore-njuje zajedavski plevel. Ohranjaj v' spominu le dobrote, ki si jih Pre' jela in naloge, ki jih še moraš iz' vršiti. Preteklost naj ne bo zate bre' me, ki ga vlečeš za seboj in ki vsak dan še oteži, marveč pobuda K neomejeni velikodušnosti in vodil0 tvojemu napredovanju. Jaz sam sem rekel, kakor si čita|a v mojem evangeliju, da žena, ki P°' rodi dete, ne misli več na bridkost od veselja. Ker se hoče posvetiti del1 zame ter porajati v večno življenj duše, ki me še ne poznajo, mora tud pri tebi radost, da mi služiš, tak0 prežeti spomin na vse, kar mora5 pri tem trpeti, da je pozabljeno. Bla' gor pozabe te obvaruje razočaran1 zagrenjenosti, ki ji mnogi pravU „moja izkušnja“. Tvoja modrost ne sme izvirati iz bridkih prevarani ! iz nakopičenih zamer. Tudi zasram0^ vanje, zlohotno ravnanje, zahrbtn0 sti in prevaran ja naj gredo nrek^ tebe, ne da bi okrnile tvoj vedri m1-niti tvoje zaupanje vame. Jaz se nisem nič pritoževal, ko se j se na velikonočno jutro prikaz^ Magdaleni in učencem. Dal ti bo milost, da boš sveto pozabljala vStj; kar zadeva zgolj tebe. Izprazni vsa večer svoje srce vsega, kar je sad1^ preteklost ter ne vsebuje zrnja bodočnost. Prepusti meni, ni, skrb za seznam tvojega in odpusti vselej brez težave vse»11' ki so te ranili. O. CHARLČ5 samo J" trpljenj? Kristus poroštvo harmonije sveta (^ekaj misli iz govora sv. očeta Pija XII. vsemu katoliškemu svetu za sveti božični praznik leta 1957) pa ^r®^anskemu pojmovanju sveta, ki ,a ie oblikovala ustvarjajoča modrost la in je zara(jj tega tako edinstven, J6n in skladen, se odkriva, morda v razdalji vekov, predvidevanje n K °SrieKa dopolnjenja, ko bo „v novih in novi zemlji“ (Cfr. 2 Petr 3, 1,0 ’ "Prebivališče Boga med ljudmi, ki ^ebivn, z njimi, ... in obrisal vse z ajih oči in smrti ne bo več; nc ne bo več ne žalovanja ne vpitja je °'ečine, zakaj, kar je bilo preje, f’e kar je nečastno, grešno, zlo. Da, I'^ žalitev prestopa meje estetike tako, ^ ponižuje celo dostojanstvo človeka mega, ki je, ustvarjen po podobi s s h»r tega Duha, bistveno sonaraven monijo in redom. Ni dvoma, da o10 nič' biti tudi zlo predstavljeno v luči res11 ne umetnosti, toda le, če je predst Ijeno tako, da se prikaže duhu in ču kot protislovje duha in kot znak P,j majkljivosti duha. Toliko bolj ^,S'- duha. Toliko boi] umetnost po dostojanstvu, kolikor . odraža duha človeka, ki je podoba ^ ja, in kolikor bolj osvetljuje stvariteljno plodnost, njegovo polno lost s tem, da razvija svoje delo v . nih položajih življenja, kar P0111 božji predmet edinosti in harmonije’ -j - ........ ................... . je Glej! Kristus, Beseda božja, k1 ^ kakof meso postala, pride na svet, je svojo hišo, v svojo lastnino, „med ^ je prišel“ (Jn 1, 11). Naslov tega ^ spodstva je čez vse naslove, je zaP0^ deno v stvarjenju. Iz sveta odse^3 .. svoji razsežnosti in vesoljnosti, sive et diffusive, kakor se izraža^ ^ Tomaž Akvinski (S. Th. 1 p. q. 93- 3 in dobrota Stvar11' jj tej 1 večna resnica odnos Kristusa do sveta je v popolnoma jasen, „1# ČLOVEK, PODOBA BOŽJEGA P'Ljtl, GOSPODAR SVETA PO SPOZNA' HOTENJU, DELOVANJ^ Na podoben način je Stvarnik f stavil človeka, podobo svojega f9-na svet, da mu postane gospodar ^ zumom, voljo, delovanjem in da in^ dobi intenzivno in na globoko. *. ^ sive et collective (sv. Tomaž, 1* dobo večne resnice in dobrote, Julije po svetu. Tudi iz tega dobiva nos človeka do sveta jasno luč večne-^uha, ki mu ga je Stvarnik vtisnil ke' Ustvarjaniu- Učlovečenje potemta-'11,1 °hranja in pomnožuje dostojanstvo ist'6*53 *n 0(H‘čnost sveta, na temelju i„ ’zv°ra, ki je božji Duh, vir edi-°st'> reda in harmonije, to 0^sl-ran'mo duhovni temelj in ra °1 (v človeku) podobo in sled (v ne-^Utnnem stvarstvu) večnega Bitja na Je?:a v ustvarjenem svetu, je konča-,ve‘udi harmonija v odnosu človeka do Človek bi se zožil samo v zgolj živi” 'n I>rostor brezimne in nerazumne k(,^jske sile. Na svetu bi ne bil več tipk ' sv°i' hiši. Svet bi postal zanj vcdn? tujega, temnega, nevarnega in v cilj ^nevarnosti, da zanj izgubi svoj Post i Ka 'ma kot orodje, in bi mu a sovražnik. sku Va^*ni bi bili odnosi, ki uravnavajo ha j'30 z'vljenje, brez luči božjega Dudo n ^,ez ozira na razmerje Kristusa žai0 eta’ Na vprašanje odgovarja na je grenka stvarnost tistih, katerim °hož tema sveta in se priznavajo za Detelje zunanjih del človeških rok. ŽelPz a Po njihovi zamisli uspe le z drjj disciplino kolektivizma, da ob-l,Pai brezimno bivanje enih poleg Oje, k.‘ ^ri>gačno je pač socialno življe-Ita jj^' ^enielji na zgledu razmerja, ki to je a. Kristus do sveta in do človeka: 'hedsokV. 6n^e bratskega sodelovanja in Pjegg ”ineKa spoštovanja pravic bliž-'0 C-üenje vredno prvega začetka hitja. lrieSa cilja vsakega človeškega Ki{istus Toda POROŠTVO ODREŠENJA IN OBNOVE v*eh trda tema in neskladnost, vzrok razsve(j3.R'!1 nesoglasij, katere je prišla 'ečetia R 'n znova spravit v red učlo-eseda božja, ima svoj razlog v NAŠI POMOČNICI Slava Ti, brezjanska Mati, O, Marija Pomočnica, Ti si upanje Slovencev, Ti si naših src kraljica! Ti razumeš našo dušo, naše križe in težave, dan za dnem deliš dobrote tu s prestola svoje slave. Koliko si solz otrla, zvezdic upanja prižgala; kolikim si v skrajni stiski čudovito pomagala! Naša polja, naše trate, naši ljubljeni domovi pričajo, kako mogočni Tvojih rok so blagoslovi. Dokler bo izpod Triglava vrela v daljni svet Savica, bodo pela naša srca: Slava Tebi, Pomočnica! M. Elizabeta razdejanju, ki ga je povzročil izvirni greh; ta je namreč pahnil v žalostne posledice ves človeški rod ter svet, svoje bivališče. Padli človek, kateremu je potemnel duh, ne vidi okrog sebe več sveta, sebi podložnega kot ubogljivo orodj« svojega cilja, temveč kot zaroto uporne narave, nehotene izvrševalke usode, ki razdedinjuje svojega prvotnega gospodarja. Kljub temu pa v človeku in svetu ni nikdar ugasnilo pričakovanje po povrnitvi v prvotno stanje, v božji red. ki se, po izreku Apostola, javlja z vzdihovanjem vsega stvarstva (Cf. Kom 8, 22), ker je človek, četudi suženj greha, vedno ostal podoba božjega Duha in svet lastnina Besede božje. Kristus je prišel oživit to, kar je bil greh zamoril, in ozdravit to, kar je bil ranil ter razsvetlit to, kar je bil zatemnil bodisi v človeku ali pa v svetu, s tem, da je vrnil človeku gospodstvo nad naravo, kakor je to zamislil božji duh, svet pa je odtegnil grešni zlorabi človeka. V tej dvojni osvoboditvi pride do popolnega izraza odrešenje po Kristusu. Četudi je bila rana zaceljena pri korenini, ostanejo kot dediščina človeški naravi nekatere posledice kot dvomi, težave, bolečine. Pa tudi za te sadove greha je Kristus poroštvo odrešenja in obnovitve. Naravna luč, ki je zasijala v božični noči v Betlehemu, odseva kot nova mavrica pomirjenja nad vsemi prihodnjimi vekovi sveta, „podvrženega ničevosti, ne iz svoje volje, ampak radi tistega, ki ga je podvrgel v upanju" (prav tam 20). Upanje je vedno Kristus: kakor je namreč osvobodil svet od suženjstva greha, tako ga bo rešil tudi od suženjstva pokvarjenosti, s tem. da mu bo vrnil svobodo otrok božjih. Življenje človeka in potek sveta sta v tem pričakovanju tesno med seboj povezana. Ako ljudje do časa, ko bo napočil večni dan, ne bodo videli docela znova obnovljene harmonije, ako bodo še naprej močile njegov kruh pot in solze, ako bodo še vedno odmevali pod soncem vzdihi stvarstva, ta njihova žalost ne bo žalost smrti, temveč tesnoba matere, katera po tako živem izrazu božjega Učenika, ko je prišla njena ura, rada pozabi vsako bridkost, da je človek rojen na svet (Cfr. Jn 16, 21). Rojstvo, četudi težko in počasno, naj da novo življenje in vodi človeš^ po poti stvarnega napredka reda in 11 . monije, je naloga, ki jo je določil ,po Kristusovem rojstvu zgodovini čemer bodo morali prinesti svoj 'J osebno in aktivno otroci božji, kater'11’ je bila vrnjena svoboda. Prazno ]e ^ pričakovati popolnost in red v s' od kakega notranjega procesa, kat61, mu bi bil človek, kakor trdijo nekate le zunanji opazovalec. Tak temen nentizem je samo povratek k star6 praznoverju, ki je oboževal naravo, ne more najti opore ali potrdila v J,e°: dovini, kakor nekateri hočejo, ne da potvarjali umetno razlago dejstev". Zgodovina človeštva na zendi' L Tgpl* vse kaj drugega, kakor proces » ^ sil; ona je čudoviti in živi dogodek sa ^ zgodovine božje Besede, od kater6 ^ prejela prvi napotek, po kateri s6 ., dopolnila ob dnevu splošnega po'1"3^ k prvemu načelu, ko bo učlovečena ^ seda božja darovala večnemu Očetu»^. znak svoje slave, svojo lastnino, lieno in razsvetljeno po Duhu bo' Tedaj se bodo mnoga dela, posebn0 riP* zgodovine, ki se sedaj zdijo kot P g. nesoglasja, razodela kot element’- ^ ničnega soglasja in harmonije: ta stv»‘ pr. neprestano porajanje novih b<^ in izginjanje starih, kajti ene kot ^ ali bodo deležne na kak način mice in dobrote. Prehodni znacal ^ stvari ali dejstva ne odvzema stojanstva, ko izražajo božjega pub3" Končno pa je ves svet tak, opozarja Apostol: „Zares podoba ^ sveta preide" (1 Kol 7, 31), 3 končni cilj v slavi Očeta in zmaJ?°s ,}■ Besede božje, ki je temelj vsem3^ vojn sveta, daje in ohranja svetu janstvo, da je priča in orodj® resnice, dobrote in harmonije. J GREGOR HRIBAR jK&ga SILVESTROVANJE j ,^a Silvestrovo je pismonoša prinesel M lepo darilo za novo leto: Sim °rs* 0tl lih je bil dvakrat vesel. Vesel, v/ bila v tistih letih vsaka nova slo-Vana 3 n‘ rde£'e pobar- vat ' Ve'‘^a redkost. Vesel pa še zlasti bor°' kCr po *e*;'b celovška Mo-tlai.eVa družba zopet izdala svoj knjižni čete) *{a*tor se spodobi za za-Vat te^be povojne razmere, a prav *4 ‘a>ik° ljubši in dragocenejši. Na di'ev' i'Vem in skoraj sto let starem Po ,U "Mohorjeve družbe, čigar veje so Cn(jg e^'scitu padle preko Prevalja v k0ree ondi dalje rodile, je prav pri tal» ,ni Pognala nova mladika in obe-a «bilen Dušeb le(Jai...2a*0PÜ v branje Mohorjevega ko-ii0VeJa' ^ najlepšimi upi, da Bog tudi v Ko,.^ *e^u ne bo pozabil ne Kranjca ne stO. se je zvečer odpravil v go- i® sedelo lepo število kmetov iz 'Sae fare in iz sosednjih vasi. Po ,oSpQdSo.bili nacisti, tako da je imel l«lt, j{0 ®*m°n nekam neprijeten obču- ^aien- Se f® razgledoval po topli, za-‘u sobi. ®rž r>li 0 ^.J® ntogel ugotoviti, da so govo- Ho,eU .lt”v*b zahtevah. Tudi župnika so je °i zaplesti v pogovor. Očividno °a o da bi ugotovili, kaj misli stvari. i^slav a.*evab so Ka, kako se živi v Ju-^ak ip Jl’ ab je jugoslovanski jezik te-t'®tnškemu podoben, ali si človek sad. iti Souse”r'*nik je pozabil na vse drugo more z nemškim jezikom doli kaj pomagati, ali se kmetijski pridelki dobro prodajo, ali je tovarniško blago drago, ali delavci pogosto stavkajo, ali so davki visoki, ali je spomin na staro Avstrijo še živ, koliko časa traja vojaški rok, ali viada v deželi svoboda tiska, govora in združevanja in podobne stvari. Župnik je previdno in kratko odgovarjal. Rajši, kakor da bi slabo govoril o svoji domovini, se je opravičeval, da v zadnjem času ni v stiku z domovino in zato ne more dati izčrpnih odgovorov. Ni maral pljuvati v lastno skledo. Saj so drugi poskrbeli, da je bila na zunaj in na znotraj dovolj opljuvana! „Kaj mislite, gospod župnik, bo Avstrija res morala odstopiti Jugoslaviji spodnjo Koroško?“ je Ruhdorfer nastavljal past dušebrižniku. „Kaj jaz vem. Angleži pravijo, da ne. Toda na Angleže se ni dosti zanesti.“ „Jaz tudi mislim, da ni nemogoče,“ se je oglasil Steiner. „Ako je Tito uspel nasproti veliki Italiji, ki vanjo ni stopil niti en ruski vojak, zakaj ne bi uspel tudi nasproti mali in šibki Avstriji, ki je do polovice zasedena po rdeči armadi. Avstrija sama je prešibka, da brani svoje ozemlje in osvobodi Južno Tirolsko. Prej ali slej se bo morala zopet združiti z Nemčijo.“ „Jaz pa menim, da je bila usoda Koroške končnoveljavno odločena ob plebiscitu,“ mu je navidez ugovarjal Ruhdorfer. „čemu spravljajo Jugoslovani na dan to zadevo, ako je bila za vse večne čase rešena leta 1920?“ Dušebrižnik, ki je znal dati gospodu Pavlu en teden preje na poti iz šole v gostilno tako lep nauk, kako mora biti Ausländer previden ob pogovorih o narodnostnih zadevah, je na vse svoje sklepe, da bo ob takih priložnostih vedno molčal, pozabil. Zgodilo se mu je, kakor se zgodi grešniku, ki napravi najtrdnejši sklep, da se bo poboljšal, pa v uri slabosti pade zopet v isto pregreho, ne da bi si znal pozneje razlo-liti, kako se je mogel tako spozabiti. Zdelo se mu je, da mu le ni treba na vse molčati, in je kmeta kratko zavrnil: „Povojni plebisciti, izvršeni v naglici, ob razpihovanju medsebojnega sovraštva in ob dajanju obljub, ki jih nihče ne namerava izpolniti, nimajo trajne veljave.“ „Zanimivo, kar poveste! Kaj pa potem sploh še ima trajno veljavo, ako ne koroški plebiscit? Saj se je izvršil pod mednarodnim nadzorstvom, tako da noben pameten človek ne more dvomiti v njegovo verodostojnost,“ je Ruhdorfer župnika ostro zavrnil in ga tako izzval, da da še kako izjavo. V resnici se je dušebrižnik čutil dolžnega, da vpričo kmetov brani svojo čast in dokaže, da more tudi pameten človek imeti glede plebiscita svoje pomisleke: „Kakor vsaka stvar ima tudi koroški plebiscit dve strani,“ je znova oporekal Ruhdorferju. „V celi coni je zmagala Avstrija, pod Dravo je volila večina za Jugoslavijo. Pravično bi bilo torej, da bi sporno ozemlje v razmerju dobljenih glasov razdelili med obe državi, kakor se je zgodilo v šleziji, kjer so Poljaki po plebiscitu dobili vse tiste občine, kjer je večina glasovala za Poljsko.“ „To, kdo je dobil večino pod Dravo in kaj so dobili Poljaki v šleziji, so brezpomembne podrobnosti, ki se nas ne tičejo,“ je bil Ruhdorfer že kar P1’^ razdražen. Ni pričakoval, da bo župi" tudi kaj vedel o plebiscitu. Tudi gospod Simon je uvidel, da ^ kaže dregati v sršenje gnezdo. Ene pa le še hotel dati Ruhdorferju pod n»8 „Zakaj pa potem Hitler ni spošto^ plebiscita? Ljudje so se odločili z3 strijo, ne za Nemčijo. Hitler bi 1' moral ob anšlusu znova vprašati, a» čejo Nemčijo ali Jugoslavijo, ne kratkomalo zasesti vso deželo do ravank.“ Nacisti bili v zadregi. 1°^ Hitlerja niso marali govoriti, pra*’ mu vpričo župnika pa tudi niso il' dati. Zato je prišel Ruhdorferju SP Steiner na pomoč in je dejal: „Pustimo te stvari! To vse j® nami. Gospod župnik nam bo rajši Pi; vedal, ali so se Nemci med vojsko ve v Jugoslaviji, kakor se spodobi za n škega vojaka.' Med možmi je bil tudi čelničin f ^ Hans Rehberger, ki je prišel k sestr'^| Beljaka na dopust. Od leta 1943 ie.,9[ v službi pri železnici in je vlake tudi v Italijo in Jugoslavijo-je dosti vedel, čelnica ga je P°v* tii' na osmrtno opravilo za možem-je dovoljenje, da je smel ostati pr* do novega leta. Ne da bi prav v , < zakaj gre pri vsej stvari, se je VP'S pokomunistično stranko, ki jo je n3 . j, roškem vodil neki Tschofenig Zato je tudi na Tita in Jugosl3^ gledal blagohotneje kakor drugi k j. Sestra mu je o župniku le dobr° povedovala in je bil zato oo početka na župnikovi strani. O P scitu ni nič vedel. Zato je molcsi- ^ jji pa je brž priskočil župniku na P0*11 ji zavrnil Steinerja: ^ ; „Kaj se boš delal neumnega!^/ bil sam na Gorenjskem in veš, ste ondi počenjali nad neza-prebivalstvom. Smešno bi bilo di, (ja ij0c]0 Jugoslovani z nami bolje Če pridejo na Koroško. Zato jih Hacj v Beljaku južno od Drave noben Tito Višje kakor do Drave pa g PH Beljaku itak ne mara hoditi, «sti 3 P°s,;aja bo v vsakem primeru a,a avstrijska.“ llta”Kaj pa ti? Boš čakal Tita? Ne-Hofra ,s* tudi na njegovo stran,“ Stei-i2 n* Prav vedel, kako bi si pomagal ' ?atlrege. l)ro”^Sak zase ve, kaj bo naredil. Doto n*111 pr* vsem tem vedeti, kar se .SoSeJ.e^ časom govorilo. Da bi si naši '■izd i- namreč ra(ti Avstrijo med seboj b0g v'1; V tem primeru se tudi ti ne in u v 1 več tako varnega kot sedaj je jj0‘S m°ral bolj paziti na svoj jezik,“ 'ajft aris Pvičel čisto po proletariatsko 2pravljati. Pošt °-t'a se brnet je zaradi njegovih gosti"'.1', besed pričeli kregati, da ni ^Pier. 'Car zasl!kal pogovora v drugo ,!ravnanS’ P°vei nam rajši, kar ti je bil0 t P°kojni tast. Kako je že ^ ai, ko je rešil Celovec?“ VeJ'ianiem, da bi bilo gospodu se je tl Všeč, kar je storil moj tast,“ ans branil zaradi lepšega. "Poj g ^rfz skrbi govori! če kdo, go-^Hdi ne bo izvajal posledic za- čisto ‘Ul * ~ uu izvajal pusicuic z.č»- 'takS-°VeSa deiania- Gospod župnik Sovar- p'st° z nam' čuti!“ so mu pri-z?°(ll,o » ^metje. Očividno so nekateri 8bšatj Ze poznaB in jo želeli zopet ?če j,,J. se je Hans udal. „Pokojni Piša/6 ^ene — Anton Sommer se tudi ie bil železniški uradnik in !ltevratu ^16116 sPrav'i b železnici. Ob je nastavljen v Mariboru. v'Pdiš in je ostal ondi v službi, Milostni kip Matere božje v kripti krške stolnice ko so mesto zasedli Vindišarji iz Spodnje Štajerske.“ „Je bil on Koroški Slovenec?“ je zanimalo dušebrižnika. „Ne, moj tast ni bil Slovenec. Bil je Korošec in je tudi vindiš dobro govoril,“ je Hans rad pojasnil župniku. „Se je naučil vindiš v šoli?“ je dn-šebrižnik dregal dalje, ker ni hotel razumeti edinstvenega pojmovanja nerodnosti na Koroškem. „Ne, tedaj se vindiš ni poučevalo e šoli, kakor se sedaj poučuje. Tast se je naučil jezika od svoje matere,“ Hane župnikovih vprašanj ni slabo tolmačil. Dušebrižnik ni več spraševal, take da je mogel Hans nadaljevati: „Sredi novembra je na glavnem kolodvoru pozno zvečer opazil, da je zavozil na postajo velik transport srbskih vojakov. Na stotine jih je bilo. Bili so dobro oboroženi. Vse je bilo nekam skrivnostno tiho in napeto. Gospod Simon bi rad pripomnil, da sredi novembra ni moglo biti dosti Srbov v Mariboru, ker se zedinjenje še ni izvršilo. Bilo je kvečjemu nekaj srbskih, bosenskih ali hrvatskih prostovoljcev, drugi pa so biii pač domačini. A se je rajši v jezik ugriznil in molčal. Hans je itak že nadaljeval: „Moj tast, ki je bil zelo avstrijsko čuteč. . .“ „In ne tako kot ti, ki si titovsko čuteč,“ ga je uščipnil Ruhdorfer. „In tudi ne tak kot ti, ki si nacistično usmerjen,“ je Hans Ruhdorferju takoj usta zaprl. „Moj tast torej je hodil po postaji gor in dol, kakor da ne bi nič videl, v resnici pa je na vse strani prisluškoval in oprezoval, da bi dognal, kam so bili vojaki namenjeni. Bal se je, da bi vlak zavil proti Dravogradu, ki je bil tedaj tudi že v sovražnikovih rokah.* Blizu slabo razsvetljene postaje je stalo nekaj častnikov. Ne da bi ga opazili, se jim je približal na nekaj korakov in ujel tele besede: — Mora se posrečiti. Okrog pol dveh ponoči bomo že v Celovcu. Ljudje bodo vsi spali. Brez strela nam bo mesto padlo v roke. Nato se ločimo: en del gre v Št. Vid, drugi v Beljak... Tast je bil radi teh besed ves preplašen. Tekel je k stotniku — Toepfer se je pisal — in mu povedal vse, kar je videl in slišal. Prosil ga je, da obvesti Celovec. Stotniku se je to zdelo nemogoče, ker je bil Maribor docela v sovražnikovih rokah. A moj tast je vedel za skrit brzojavni aparat, ki je bil priklopljen na Bruck in Dunaj. Šli * Malgaj je zasedel Dravograd en teden preje. z>: so in odstranili slamnjače, ki so za vale stari aparat in začeli brzojav,t, Njihov trud ni bil zaman. Bruck . slišal in odgovoril. Vsi srečni so prosili iz Maribora, naj obvestijo lovec, kako velika nevarnost mu P^, Nato so aparat zopet zakrili vsak na svojo stran. Tast se je vrnil v pisarno. Vojak^ se že odpeljali proti Dravogradu- j • v * i vi An slrpno je pričakoval poročila, d0 ^ ra1 sednji sobi zakričal vindišarski l,r s°' bodo prišli. Kmalu po polnoči je nik: Svinjarija! Izdaja! Transp0'* bil izdan. Pri Sinči vesi je bil usta ,vli£p' C«; Kako resna je bila nevarnost ^ lovec, se vidi iz tega, da so Jugo8 ^ 14 dni pozneje le zasedli Velikovec ondi že naslednji dan spopadli 8 ^li gertovimi prostovoljci.* Naši s° prešibki in so se morali s šestim* či umakniti. Zato pa je bil moj tast vse smrti silno ponosen, da je rešil y pred jugoslovansko zasedbo. Ko " m lovec že tedaj padel v jugoslo* ^ roke, bi bil verjetno izgubljen z3 ^ kakor se je zgodilo z Mariborom-v vojski je tako: Kdor pride Pre^’ melje... pr Vse to, kar sem povedal, je pisano med zadnjo vojsko tudi v ^ časniku. Tako lahko vsakdo da se nisem nič izmislil ali Pr' e edo' . je Hans zaključil svoje pripoved _ „ „ « JJ P" ne da bi slutil, kako močna ^uS*v žira do njegovega tasta so n*1' dušebrižnika. * Polkovnik Hülgert je v° ^0ff proti slovenskim četam, ki so s® na Koroškem. M ^ "Lahko se tvoj tast v grobu Titu v smeje, da je že na varnem. Kajti, L t dobil živega v roke, ne vem, 0 Li se spogledala. Nemara bi bilo nIfZf.te slabo, če te dobi Tito,“ je Stei-oitel Hansa malo postrašiti s Titom. j,r’’^az pa mislim, da se tvoj tast v §e u loče nad teboj, če se mu niso njo'ir so^ze posušile. On je rešil Spod-čak . or°ško za Avstrijo, ti pa samo je to bo Tito Avstriji ugrabil,“ W„ 11 Ruhdorfer še zmerom hud na lansa. vi, Pa se joče nad vami. Ste bili dira^a'ist*> tisti, ki ste šli mejnike po-a,i in «a tujo zemljo prestavljat, ne tedij U ^ai^ar se mejniki izrujejo, se st« Postavijo nazaj na isto me- kfjv .a^j> kdor more soseda prisiliti, da Postavljene mejnike iz njegove Posest l2ri,je> bo imel tudi moč, da svojo z6aij. Zaokroži in mejnike na sosedovo p J0 Postavi.“ hlisji^0l'ferju so se oči od jeze za-’° kakšni ti. tuji zemlji govoričiš? Se Avsj‘I,a> da si bil še mladič, ko se je !i vaosrska razbila. Hitler na jugu ‘ '1'l neka'’'-1 te"a n’ zasedel, kar je bilo ^ da ai nemško in avstrijsko, kaj še .{\ p0stavljal mejnike v tujo zemljo.“ Pod njž'ni razgovora je Steiner '’f.Oij 1 a krenil Ruhdorferja in mu z ^ k'li R aza^ na župnika, češ naj pazi, >' tt!VDri j,' in a . ~ jv. mu (.uad{jniiii cin utiviot. ^ , eto °i utihnil. Prižgal si je ciga-. V s ,grdo Kledal predse. 3 ’d ve,jej 1 nastala mučna tišina. Nihče >. ’ 113 kaj bi obrnil pogovor. PtaN« bi Pred Ausländerjem. ie t:rfer j® bil discipliniran nacist C.tadaj šel kreg še dalje, da ni ''rt Planil v sobo Bogatajev Hu- "Je Z68 uPehan kričal: ”Kajepn0dlo®®no! Je že odločeno!“ v®ndar?‘ „Meja! Nova meja med Avstrijo in Jugoslavijo!“ „Kod bo šla? Bo Tito res kaj dobil?" „Jugoslavija dobi še več kot uradno zahteva. Meja bo šla ravno preko — Slemenice!!!“ „Kaj poveš! Menda ja nismo še tako daleč!“ so se spogledovali kmetje. „Da! Ravno čez našo faro pojde nova meja. Pravkar je radio povedal. Zavezniki so nas prodali. Prihajam iz Bistrice, kjer so mi zaupno povedali to novico. Preko Slemenice nad Bistrico na Zgornjem Koroškem, je rekel radio. Ne kaže drugega, kakor sprijazniti se z usodo.“ Kmetje so za nekaj časa utihnili. Nato so začeli Bogataja vse vprek spraševati: „Na katero stran pade Oljšnica?“ „Čigava bo Goričica?“ „Kdo bo imel Snežnico?“ Mladi Bogataj se je delal važnega, kakor da bi on odločal o usodi teh vasic: „Trenutno podrobnosti še niso znane. Zdi se pa, da pojde mejo preko Slemenice proti Snežnici in nas tako loči od Bistrice, ki bi ostala v Avstriji. Če pride pod Tita tudi Gorje, bo naš stari grunt verjetno takoj prodal in se izselil v Avstrijo.“ „Drugega mu ne kaže!“ je Rehberger škodoželjno pripomnil. Veselilo ga je, da ee je vpisal h komunistom še o pravem času. „Kar je „padlo“ ljudi pod Jugoslavijo, so na mah postali nemško govoreči Jugoslovani in so govorili drug čez drugega: „človek lahko povsod živi, ako je pošten,“ je trdil gostilničar. „Jaz se Tita prav nič ne bojim. Sem že videla njegovo sliko. Zelo mi je bil všeč. Čeden je in lepo se oblači. Na Göringa spominja. Govori pa prav tako Molitev za narod Ozri, Gospod, na narod moj se s križa in ga za zmote zdanjih dni ne sodi: ie dolgih tisoč let za Tabo hodi, r trpljenju bolj in bolj se Tebi bliža. O, mnogokdaj pod križem se je zgrudil, ko tujcu bič ga jezno je oplazil, da bi ponižal ga in v prah pogazil! A kakor Ti se vstati je potrudil... Za Tabo hodi, vate pogleduje, Gospod, ki tretji dan si vstal iz groba, prezir prenaša, se s temo bojuje. A Tvojih ran prečudežna miloba mu križev pot sladi in posvečuje... Naj večna vzide mu iz njih svetloba! Ljubka Šorli dobro kot je govoril Göbbels,“ je povedala gostilničarka. „Pravijo, da zelo dobro govori naš jezik,“ je pripomnil Steiner. „Tudi rusko zna,“ je vedel Ruhdorfer. „In na klavir leno igra,* ga je pohvali! Rehberger. „Mora biti zelo izobražen človek, da se je tako visoko povzpel. Utegne biti prav tako dober kakor Hitler,“ je gostilničarka naglo delala zaključke. Bogataj se je med tem že nekoliko oddahnil in je poklical gostilničarja: „Leitgeb! Štefan vina na mizo! Plačam jaz. Tudi gospod župnik bo moral nocoj piti na zdravje maršala Tita.“ „A ne boš bežal pred njim?“ se je začudil Rehberger. „Če je tak, kot pravite, čemu bi bežal?“ Bogataj ni bil prav nič v dregi. ■atsi Kozarci so bili kmalu polni. Bo?' je vstal in napil: ^ „V prvi vrsti nazdravim naši ^ domovini. Odslej bomo državljani is‘e države kakor naš gospod župnik. pV dvigam ta kozarec hkrati na njo?' zdravje. Naš različni svetovni na Z01’. v sme biti nobena ovira, da ne bi ^ .fj, bodoče še bolj prijatelji kakor Naši otroci se bodo odslej v dvoje2'1^. šolah učili poleg nemščine tudi bl*1^ glasne jugoslovanščine. Tako bo ^ pot do medsebojnega spoznavanj® _r spoštovanja in do vedno tesnejše?3 ^ delovanja na vseh področjih. Ako skupaj držali — in to si danes iskr 0j obljubljamo — bo bodočnost leP*3 preteklosti Živel maršal Tito! živel naš dragi gospod župnik' živela naša nova domovina! Prosit, Herr Pfarrer! Heil Tito!“ Gospod Simon ni vedel, kaj bi Vse skupaj se mu je zdelo kakor s3^j Čeprav je vsa stvar zgledala Pr ji sumljiva, mu je po drugi strani ven ^ bila všeč misel, da bo Slovenija Pečana za nekaj tisoč kvadratnih ^ metrov in jo bo tako na zemljevid''’^10. opaziti. Docela nemogoče tudi ni rfe®1 kar je Bogataj govoril. Da bodo *■ ^ zgubili ozemlja, ki so jih v tek'1 ^ letij ponemčili, je itak že Hitler n^, vedal. V taki negotovosti je prije' y brižnik za kozarec in pokusil gataj in kmetje so še bolj silil' tako da je spil kozarec do dna i" ^ ^ še drugega. Potem pa res ni n®3^. g/ piti. Ni se hotel upijaniti, da ne 1 ^ kaj narobe zinil. Sklenil je, da b° čal in poslušal, kakor doslej. ŠPORT, VERA IN MORALA Tako posamezniki kot družba posvečajo vedno več pozornosti športu. Naj omenimo le nekatere njegove panoge: šolska telovadba, orodne vaje, lahka atletika, boks, jezdarenje, sabljanje in še mnogo drugega. Zlasti pa se mnogo piše o nogometu. Saj ni nobenega časopisa, ki ne bi imel športne strani, nekateri pa itak objavljajo le športne novice. Radio je drug tak pospeševalec športa, ki sproti seznanja poslušalce o tekočih športnih dogodkih. šport je torej pojav, ki zanima vse in ki vpliva tudi na mednarodne odnose. Spomnimo se samo olimpijskih iger, ki živo zanimajo vso svetovno javnost. Toda šport ni samo zadeva mišic temveč tudi duha. Zato o njem ne razpravljajo le zdravniki in strokovnjaki iz telovadno-športnega področja, temveč tudi sv. Cerkev. Sv. oče Pij XII. je že večkrat povedal, kakšen naj bo odnos med vero, moralo in športom. Nekaj njegovih misli o tem predmetu hočemo tudi mi danes nuditi slovenskim fantom in dekletom. bo ka^ti temelj sledeče načelo: Vse n) služi v dosego določenega namena, ra 'zeti svoje pravilo in mero iz na- vsa zadeva jasna, moramo po- samega, šport in telovadba imata kt. J‘'žnji namen vzgajati, razvijati in telo iz statičnega in dinamičnega 'lug a’ Za daljši namen pa tudi korist tej e’ ki jo črpa iz tako pripravljenega ^ razvoj notranjega in zuna-v4a življenja osebe; kot malo bolj Sled namen pa izpopolnjevanje; in Sploh^ kot najvišji namen človeka blij ,.v vsej človeški dejavnosti, pri-atl človeka Bogu. 0 uioramo odobravati v teh pano-Vse> kar služi v dosego omenjenih ciljev ter zavreči vse, kar odvrača od teh namenov. Premisliti moramo vse činitelje, ki spadajo v telovadno-športno dejavnost, kot je to tudi v umetnosti: instrument, umetnik in raba instrumenta. Pri telovadbi in športu je instrument živo telo; umetnik je duša, ki tvori s telesom naravno enoto. Dejavnost pa je izvajanje telovadbe in športa. Poglejmo posamezno! Telo Kaj je človeško telo, njegov ustroj in oblika, njegovi udje in njihove funkcije, njihovi nagoni in sile, nas jasno uče razne znanosti: anatomija, psiholo- jpja in estetika, ki se dan za dnem bolj izpopolnjujejo ter razlagajo čudoviti sestav telesa in soglasje njegovih udov ter točnost delovanja, kakor ga ne vidimo v nobenem še tako preciznem stroju. Kar zadene estetiko, so največji geniji vseh časov jemali vzorce po človeškem telesu, naj bo to v slikarstvu ali kiparstvu. Verski in moralni čut prizna in sprejme vse to; pa gre še dalje: sklicujoč se na prvotni izvor, mu pripisuje svet značaj, o katerem naravne vede nimajo niti pojma. Kralj vesoljstva je kot vredno krono stvarstva oblikoval iz blata zemlje čudovito delo človeškega telesa, vdihnil v njegov obraz dih življenja ter naredil iz telesa bivališče in orodje duše, kar pomeni isto kot povišati na ta način gmoto v neposredno službo duha ter tako oboje zbližal in združil v en sestav — za naš razum nepojmljiv — duhovni svet s stvarnim svetom in to ne le s samo zunanjo vezjo, temveč z enoto človeške narave. Ko je bilo telo na ta način povišano do časti bivališča duha, je bilo tudi pripravljeno sprejeti čast samega svetišča božjega. Po izrecni apostolovi besedi pripada telo Gospodu, tako da so telesa „udje Kristusovi“. Pravi namreč: „Ne veste li, da so vaša telesa udje Kristusovi ? Ali ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in da ga imate od Boga in niste svoji?... Poveličujte Boga v svojem telesu“ (1 Kor 6, 13. 15. 19-20). Res je, da sedanji položaj umrljivega telesa pridružuje telo zakonu vseh drugih živih bitij, ko so neizprosno podvržena razpadu; toda povratek v prah in končna usoda človeškega telesa bo, kakor izvemo iz samih božjih ust, vstajenje k življenju — tokrat neumrljivemu — ko se bodo modri in čudoviti božji načrti uresničili na zemlji, podobno » se vršijo na polju. „Seje se v (telo) minljivosti, vstal’ v neminljivosti. Seje se v nečasti, vstal' v časti. Seje se v slabosti, vstaja v n’®, či. Seje se duševno telo (čutno telo-potrebuje hrane in pijače ter je duh^ nemu delovanju duše mnogokrat v o'‘ ro), vstaja duhovno telo (ki ga bo oži' Ijal poveličani duh)“ (1 Kor 15, 42-^^. Z ozirom na človeško telo nas u et' razodetje vzvišenih resnic, da so uta nost in naravne vede nezmožne odkt same iz sebe resnice, iti ki dajejo tele?’ novo vrednost in vzvišenejšo čast zato tudi večji vzrok za dosego sp0?'0 vanja. Res je, da se telovadbi in ŠP°T _ ni treba ničesar bati teh verskih in 1,10 ralnih načel, kadar so pravilno upora Ijena. Vendar je potrebno izključiti J11 katere oblike, ki nasprotujejo sp0?t0 vanju, ki smo ga pravkar naznačili-Zdrav nauk nas uči spoštovati te- ’ toda ne bolj, kot je prav. Načelo je ^ skrb za telo, krepitev telesa — da; c ščenje telesa, oboževanje telesa — 11 ’ kakor je treba izključevati tudi vsa oboževanje plemena, krvi in telesn0? nih načel ali sestavnih členov. nima prvega mesta v človeku, ne meljsko umrljivo telo, kakršno je z° ’ niti poveličano in poduhovljeno kot nekoč. Telesu, vzetemu iz blata zerrl", ne pripada prvenstvo v človeškem se stavu, to pripada duhu, duhovni duši- Nič manj važno je drugo osnovno *3' čelo, ki ga podaja sv. Pavel v pisrmJ Rimljanov: „Vidim pa v svojih 11‘d drugo postavo, ki nasprotuje P°sta„i mojega duha in me usužnjuje p°sta greha, ko je v mojih udih“ (Rim 7, 23)- Težko bi bilo popisati bolj živo vs;1 g danjo dramo, s katero je preplet0 človeško življenje. Nagoni in telesne s se uveljavljajo in, ko so zatrle glaS ^ meti, obvladajo odločnost dobre volj6 ^e'rä, k0 je ^;ja z izvimijyj grehom za-Uena popoldna pokornost duhu. tj. t^>r* vztrajni rabi in telesnih vajah je a uP°števati to dejstvo. Kakor je p0^Vadba in šport, ki s svojo strogostjo tak a^a^a obvladati in brzdati nagone, v2b° )S° druge oblike športa, ki jih v, < e> zdaj nasilno, zdaj s čutnim za- Jevanjem. z estetskega stališča, z ugod-ples 'e?°^e> 2 občudovanjem ritma pri gy . ’n telovadbi, lahko vcepi nagon Šp0 «trup v duše. Razen tega je pri t)a 1'u’ telovadbi, v ritmu in plesu neka Pre^ a’ ^ ni potrebna niti primerna. P'kg] n<3kaj desetletji ni brez vzroka iz-lgc Popolnoma nepristranski opazova-'3esede: To kar najbolj za-gotg 01380 na tem polju ni lepota na-aiai*Več nagota lepote. Zato izreka raljjj 0 telovadbo in šport verski in mo-2 'et°, t. j. ni ti dovoljeno! Slrietaeri0 '3esedo: Šport in telovadba ne . azovati in obvladovati, marveč 1 13 Pomagati. j Duša fazvoiZares’ öemu naj bi služila raba in kila y telesnih sil in lepote, ako bi ne s ožbi nečesa bolj plemenitega in trajnega, to je — duše? šport, ki ni v službi duše, ne bo ničesar drugega kot prazno gibanje udov, izkazovanje puhle lepote, bežno ugodje. V velikem govoru v Kafamaumu je hotel Jezus iztrgati svoje poslušalce iz nizkotnih materialističnih čutov in jih dvigniti k bolj duhovnemu pojmovanju. Zato je postavil splošno načelo: „Duh je, ki oživlja, meso ne koristi nič“ (Jan 6, 62). Te božje besede, ki vsebujejo osnovno načelo krščanskega življenja, veljajo tudi pri igri in športu. Duša je tisti končni činitelj, ki odloča vse zunanje delovanje na isti način, kakor ni violina tista , ki določa potek melodij, temveč genialni prijemi umetnika, brez katerega bo še tako popolen instrument ostal nem. Na isti način ni glavni in ukazujoči činitelj harmoničnih gibov udov pri telovadbi, gibčnih in preračunjenih premikov pri igrah, močnih sunkov mišic, telo marveč duša; ako bi ga duša zapustila, bi padlo kot katera koli brezmočna gmota. To je toliko bolj resnično kolikor bolj tesna je vez, ki ju veže: v človeku je bistvena zveza, na podlagi katere tvorita eno samo naravo. V športu in telovadbi je enako kot pri igranju na violino. Glavni prevladujoči element je duh umetnika, duša — in ne instrument, telo. Na podlagi teh načel, zahteva verski in moralni čut, da mora biti pri presoji športa in telovadbe temeljno načelo, da je treba predvsem ceniti tistega, ki pokaže več zmožnosti podvreči svoje ude in mišice nadvladi duha. Druga zahteva verskega in moralnega reda prepoveduje žrtvovati v prid telesa nedotakljive koristi duše. Resnica in poštenost, ljubezen, pravica in pravičnost, nepokvarjena morala in naravna sramežljivost, obvezna skrb za življenje in zdravje, za družino in poklic, za dobro ime in resnično čast, ne smejo ostati podrejeni športni dejavnosti, njegovim zmagam in častem. Kot v drugih umetnostih in službah, tako je tudi pri športu nespremenljiv zakon, da srečen izid ni še gotovo poroštvo za moralno pravilnost. Tretja zahteva pa se nanaša na stopnjo važnosti, ki jo zavzema šport v okviru človeških dejavnosti. Ne gre tu za upoštevanje in spoštovanje telesa in duše v mejah športa in telovadbe, tem- več da se postavi to zadnje dvoje mnogo širši okvir življenja in nato Pre izkusi, kakšno pravo vrednost jinia • priznati. Pod vodstvom pravega o a:' nega razuma in še bolj krščanske vf* vsak lahko pride do jasnega preprl nja, da vežbanje in obvladanje tel veselje nad silo in močjo, ki jo 110 ima ter srečni izidi športnih priredij niso ni edini ni glavni element člo''p- • dejavnosti. To so pomožni in sesta deli, prav gotovo vredni vsega PrlZ^. nja, toda nikakor niso neizogibne vr ^ note življenja, niti edine moralne P trebe. Dviganje telovadbe, športa, rl z vsemi dodatki in pritiklinami k n 3 višjemu cilju življenja bi bilo mnogo premalo za človeka, čigar P1"' no veličino tvorijo mnogo bolj P*e nita nagnenja, pričakovanja in pr*z3 vanja. Zato je dolžnost vseh športni^, ohraniti to pravo pojmovanje šPor. jj veselje do športa jih ne sme zapelJstj k zanemarjenju vzvišenejših dolžn° ^ ki zadevajo njihovo dostojanstvo ^ dolžno spoštovanje do Boga in mega sebe. V. ZDRAVJE BOLNIKOV (Alexis Carrel, V posmeh vsem brezbožnikom Bog dopušča, da se še v dvajsetenp stoletju dogajajo čudeži. Naj jih ljudje priznajo ali ne — dejstvo je, da se dogajajo. Kadar govorimo o sodobnih čudežih, mislimo predvsem na Lurd, čeprav se godijo tudi drugod po svetu. Marijinega delovanja v Lurdu ni mogoče izbrisati s sveta. Veliko prahu je vzbudil po svetu primer zdravnika dr. Carrela. Bil je profesor na medicinski fakulteti v Lionu. Zdravil je neko bolnico Ma- 1873—1944) |J)S rijo Ferrand. Jetika ji je nafll{e' hrbtenico. Bolezen je že tako ^’ßje dovala, da je bilo vsako zdravo brezupno. Da bi bolnico nekolik0 y tolažil, je pristal na to, da jo Lurd in še sam se je odločil, “ je bo spremljal. Carrel ni veroval, 0 :1. v Lurdu dogaja kaj nadnarav Kot zdravnik, kot znanstvenik J tel samo opazovati. - Njegova bolnica je prišla v je komaj živa. Bila je tako slaba, niso hoteli dati niti v kopek Uniili so jo z lurško vodo. Carrel je strogo pazil na vse. Sedaj je poble-Cel> ko je videl, da se bolnici vidno Vl'ača zdravje. Dihanje je postalo finalno, bitje srca tudi. Prosto se "e lahko premikala, ne da bi čutila ■akšno bolečino. Vsi sledovi bolezni Izginili. Carrel je postal zmeden. ' 1 vedel, kaj naj stori. Ali naj pri-nadnaravno delo, ali pa naj se Rateče pod krinko drugih učenjakov, * Pravijo, da zdravijo naravne sile, * Pa jih oni sedaj še ne poznajo? dločil se je, da bo še premišljeval. e* te v cerkev in tam sedel zraven _ ekega kmeta. Dolgo je ostal nepre-^ ‘čno. Tedaj pa mu je privrela iz ^ca naslednja molitev: „Sveta Devi-sa Marija, ti pomogaš nesrečnim, ki Y Zaupno zatekajo k tebi, varuj me. ^^ujem v tebe! Na moj dvom si ^ tela odgovoriti z očitnim čudežem. , aa jaz ga ne znam videti, še vedno potnim. Moja vroča želja je, moj ^V.* c'lj, da bi veroval! Pod skorjo v Inga znanstvenega napuha, ki je v?dno velik, je želja, da bi vero-]• yate, da bi te ljubil, kakor te kijo čiste duše redovnikov.“ jeKo se je vrnil v svojo sobo, se mu ka]Z<^°, 80 Pretekli dolgi tedni, v 1 .j® odšel iz nje. Vzel je zvezek in tv; 1 ZaPlsal vtise tega dne. Po vrni-c; y Lion je zbral profesorje medi-tnei! • fakultete in jim razložil pri-je 1 izrednega ozdravljenja. Dal jim ho^datke o stanju bolnice pred od-orn v Lurd, opisal jim je podrob-kai 1'aZV?1' bolezni in končno razložil, bii Se 16 zgodilo v Lurdu. Jasno je 1 JVzvp ............... ■ Lurd. v J-^zviden čudežni učinek romanja stori)'7' -n u^eni' Pr°fesorji, kaj so Predi • • oo morda resno pretresli v0 sožen' primer? Kaj še! Zaničlji-Veru° vPraševali, če mladi profesor v take pravljice. Dr. Carrel jim je mirno odgovoril, da jim je samo predložil izredni primer ozdravljenja, ki gotovo zasluži, da se znanstveno preuči. Profesorji so ga prezirljivo zapustili in dosegli, da je bil zaradi svoje „predrznosti“ izključen iz univerze. To se je zgodilo leta 1904. Odšel je v Ameriko v Chicago. Sprejeli so ga na fiziološki institut. Osem let kasneje je dosegel Nobelovo nagrado zaradi številnih odkritij v zdravilstvu. Tako je dosegel skoraj najvišjo čast, ki jo more učenjak doseči na zemlji. Toda vere še vedno ni imel. Zanjo se je moral truditi še 30 let. Med zadnjo svetovno vojno mu je Marija izprosila pri Bogu tudi to milost. Končno je našel vero. Marjji se je zahvalil tako, da je napisal krasno knjigo o Lurdu z naslovom „Potovanje v Lurd“. Knjiga je veličasten slavospev o čudežnem delovanju Device Marije v Lurdu. Po spreobrnjenju je hotel vse svoje moči posvetiti Bogu. Zapisal je: „Gospod, napravi me za orodje svoje dobrote. Moje življenje je bilo puščava, ker nisem poznal tebe. Daj, da bo puščava zacvetela, čeprav je jesen. Daj, da bo vsaka minuta, ki mi še preostane, posvečena tebi. Ničesar nočem zase, samo tvojo milost. Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša. Darujem ti to, kar mi še preostane. Kot molitev ti rad darujem svoje življenje. Želel bi imeti šele 40 let, da bi jih lahko še dvajset posvetil tvoji službi. Zgodi se tvoja volja, Gospod! Pridi, tvoje kraljestvo!“ Bog mu je dal le še malo časa na razpolago. Nekaj let po spreobrnjenju leta 1944 ga je poklical k sebi. Tudi na njem je Marija očitno pokazala, da je ona Zdravje dušnih in telesnih bolnikov. svetniki SVETI JANEZ NEPOMUK (16. majnika) Sveti Janez. Nepomuk je bil rojen 1. 1340 na Češkem v mestu Ne-pomuku. ! Njegovi starši so bili zelo pobožni in bogaboječi. Študiral je v Pragi, ko je vladal na Češkem Karel IV., oče češkega naroda. L. 1379 je bil posvečen v mašnika ter je obhajal prvo najsvetejšo daritev v nadškofijski cerkvi sv. Vida v Pragi. L. 1380 je postal župnik pri sv. Galu v Pragi. L. 1387 je postal doktor cerkvenega prava. Od tega se navadno imenuje doktor Janezek, kar priča, da je bil majhne postave. L. 1388 je bil izvoljen za kanonika v kolegiatnem kapiteljnu višegrajskem. Kot kanonik je Janez večkrat pridigal pri Materi božji pod Gradom. Ta posel je prevzel rad, da bi tem več neumrljivih duš zveličal. V izbranih besedah je znal ganiti srce in vplivati na voljo poslušalcev, tako da so se odrekli razkošnosti in svoje bogastvo razdelili med reveže, a drugi so nastopili ostro pot spokor-nosti. Janez Nepomuk je bil v svojem cerkvenem dostojanstvu visok svetnik, da je jasno svetil duhovščini in vernemu ljudstvu po svoji modrosti in bogaboječnosti ter pobožnosti. Takega svetega posvetovalen je pa tudi 'ti potreboval tedanji praški svet, ka.i tista doba je bila zelo nemirna. Kra Večeslav IV. ni podedoval lepih la® nosti svojega očeta Karla IV. stopivši vlado kot 17-letni mladen11-se je zgodaj vdal razkošju in razu* danosti. L. 1389 se je Večeslav dru?1 oženil z devetnajstletno hčerjo p3 varskega vojvode. Ta je bila pobozu in si je izvolila za spovednika Jane*3’ ki je postal kraljičin kaplan. zakon z VeČeslavom je bil nesreče11’ Kralj je imel pregrešne zveze. Kr3 Ijica mu je to večkrat očitala, a ute in tolažbe je iskala v molitvi. Hod* ‘ je pogostokrat k spovedi in sv. 0 hajilu. Ljudje, ki žive v grehih, si r;1.. domišljajo, da drugi ljudje niso n boljši od njih. Večeslav je dobro del, da so njegove pregrehe obče zu^ ne in da jih ni mogoče zakriti. %aC-e pa je sumiti tudi o zvestobi sV01 žene. Tako si je mislil svojo, vest 11 koliko pomiriti. Ko je pa videl. ^ kraljica pogosteje prejema sv. zaki' mente, se mu je zdela prav ta P božnost dokaz za njeno pregreho.^ ^ se je kralj predrznil nezaslisa stvari. Poklical je Nepomuka in z‘e hteval od njega, da mu pove, česa kraljica tako pogosto izpoveduje^ ; česlav je navadil svoje podložn1 slepe pokorščine, pa je menil, da tudi Janez Nepomuk takoj klonil- Toda zmotil se je; Janez NeP° muk ni hotel niti slišati ničesar bogoskrunski zahtevi. To je kralk tako razkačilo, da ga je dal znP1^ v ječo s tremi drugimi dostojanst' niki. ^ Na večer tistega dne je šel 93 ^ralj na sodnijo in ukazal rabeljnu, riaj vse štiri jetnike zveže na rokah ID nogah ter naj jih muči. Dva izmed "Dh, Janeza Nepomuka in Puhnika dal kralj mučiti pred lastnimi °čmi. Ukazal je, da naj ju rabelj z gorečimi bakljami žge po trebuhu. v °grabivši bakljo je celo lastnoročno zgal oba. Naj hujše je počel proti sPovedniku svoje žene, katerega je J|a eni strani tako silno ožgal, da je ula groza videti sežgano meso. Po-ie ukazal, naj se vsi štirje do-pojanstveniki potope. Tu se je krvo-°čnež spomnil, da bi to grozodejstvo Povzročilo nemile posledice na papežem dvoru. Zato je dal poklicati ° a notarja in od n ju zahteval, da ne ‘pleta o mučenju nikomur povedati. 0 naj mu pod prisego obljubita. Če ■? storita, ju pusti živa. Prošt Veče- av» vitez Nepr in Puhnik so mu ž' obljubili, ker so se bali nadaljnih 'tT ^nto 80 podpisali listino. . pdino Janez Nepomuk, na katerega p bil ge iz drugega vzroka hud, se 1 Dklonil in je mirno in potrpežljivo > pnšal grozno mučenje. Razdivjani j a •! je z njim sam ostal na dvorišču va S.e ^ar ni mogel nasititi od mašče-bori-f' j® Polmrtvega na tla ter cja P° njem. Naposled je ukazal, zal'^a potope. Rablji so Janezu zave- 1 Dsta, da ne bi mogel po poti ni- /V'1’ Povedati, kaj se je z njim ko; godilo. Zvezali so mu na h’-btu roke. in 80 privezali h kozlu na vozu V/a tako pripeljali na most reke ave- Od tu so mučenca vrgli -- ^eko četrtek, 20. marca 1393 okrog Mte* Ur»e zvečer- g]oi. učenčevo telo se je potopilo v ga tedaj narasle VItave, a Bog oslavil s čudežem. Prikazale Sp ^ O. i iJlVCV/JCtlC s° njim luči kakor zvezde, ki avale ponoči po gladini reke. Po sledu teh lučic so praški ribiči potegnili Janezovo truplo iz reke in ga pokopali v cerkvi sv. Križa. Med tem časom se je kralj mudil na Zebraku, zato se ni bilo bati kanonikom cerkve sv. Vida kraljeve divjosti. Nemoteno so vzdignili mučenčevo truplo in ga v slovesnem spremstvu prenesli v cerkev sv. Vida, kjer so Janeza 16. maj-nika zjutraj pokopali. Leta 1715 so preiskovali njegovo mučeniško smrt in čudeže, ki so se zgodili na svetnikovo priprošnjo. L. 1719 so odprli njegov grob. Našli so njegovo ogrodje z lobanjo, ki je bila vsa napolnjena z glino. Ko so zdravniki nalahko odstranili glino, so v velikem začudenju vseh prič zagledali jezik, ki je bil čisto cel in nepoškodovan. Da bi se res trdno prepričali o resničnosti te nenavadne prikazni, so zdravniki narezali jezik na dveh krajih z ostrim orodjem, da bi si ogledali tudi notranje žilice. Prepričali so se, da je jezik v resnici svež in nestrohnjen. Zapriseženi ve-ščaki so soglasno priznali, da se ta jezik, ki je 326 let ležal v grobu, nikakor ni mogel ohraniti po naravnem delovanju, ampak da se je ohranil le čudežno. Po temeljitem preiskovanju je papež Inocencij XIII. svečano proglasil 31. maja 1721 Janeza Nepomuka za blaženega. Med tem se je zgodilo na priprošnjo tega mučenca mnogo čudežev, kar je še bolj povečalo pri ljudeh njegovo češčenje. Papež Benedikt XIII. je na podlagi štirih čudežev, ki jih je Bog storil na mučenčevo priprošnjo njemu v slavo, proglasil 19. marca leta 1719 v lateranski cerkvi v Rimu blaženega Janeza Nepomuka za svetnika katoliške Cerkve. ANTON MERKUN, USA pa si/etii ARGENTINA Novi velikonočni obredi vedno bolj osvajajo naše ljudi. Dokaz za to je tudi velika udeležba, ki jo je bilo opaziti zadnje tri dni velikega tedna v slovenski kapeli v Buenos Airesu. Saj so bili obredi povsod, toda v naši kapeli je vse izzvenelo slovensko: molitvene ure na veliki četrtek zvečer, slovenska pridiga in slovenski pasijon na veliki petek, obnovitev krstnih obljub na veliko soboto in petje starih velikonočnih pesmi pri praznični maši na velikonočno nedeljo. Mnogo se je razdelilo tudi sv. obhajil. K temu so zelo veliko pripomogle tudi velikonočne obnove, ki so jih imeli Slovenci povsod, kjer se redno vsak mesec zbirajo ob četrtkih pred prvim petkom k svetim uram. V slovenski kapeli je vse dni opravljal obrede velikega tedna g. direktor Anton Orehar ob asistenci g. župnika Gregorja Hribarja in bogoslovca g. Janeza Langusa. Prav posebej moramo poudariti zvestobo pevskega zbora „Gallus“ ki je vse dni požrtvovalno sodeloval in dal vsem obredom še bolj slovesen značaj. Slovenski pevski zbor „Gallus“ praznuje letos desetletnico svojega obstoja. V zvezi s tem je priredil 30. marca koncert slovenskih in tujih pesmi v zahvalo za naklonjenost, s katero so rojaki vsa ta leta zbor spremljali pri njegovih pri-zadevanjih, Zato je odbor „Gallusa“ sklenil, da čisti dobiček razdeli med slovenske domove, „kjer se zbiramo — kot je stalo zapisano na programu — da v materinem jeziku in ob slovenski besedi vztrajamo v svojem slovenstvu in ohranjamo svoja narodna izročila“. Zato so na koncert vabili: Slovenska hiša v Buenos Airesu, Slovenski klub s Pristave v Moronu, Naš dom iz San Justa in Slovenska vas Lands. Udeležba rojakov pa ni bila taka, kot bi si J želeli. Mnogi so se opravičevali, da J n* umetne pesmi ne zanimajo in mnog'111 se je zdela vstopnina previsoka. Pa £e' prav je res prvo in drugo, bi nihče 0, zavednih Slovencev ne smel izostati, saj je bil ta koncert drugače zamišljen ko drugi: naj bi bil izraz zahvale nas® skupnosti do zbora, ki je prav s petjen? proslavil naše ime v tujini in podprl b' naj naša skupna ognjišča, ki so na"1 tako zelo potrebna. Da pa je bilo "a sporedu mnogo umetnih pesmi, je Pa vzrok v tem, da je hotel zbor slovensk'i11 poslušalcem pokazati, katere pesmi Je naštudiral za novembrsko tekmovanj® lovskih zborov v Argentini, kjer J® „Gallus“ izmed 30 udeležencev prišel v vrsto 7 finalistov. Prvi del koncerta J® obsegal tuje avtorje, drugi pa povsen' domače. Podal je zbor vse pesmi izredno doživeto in dovršeno, tako da ga je bil° res užitek poslušati. Po prvem delu kon' certnega sporeda je stopil na oder Pre. sednik Društva Slovencev ing. Albo1 Mozetič ter se v imenu vseh slovensk"1 društev in organizacij zahvalil pevsk®' mu zboru za veliko opravljeno delo. Ob vstopu v peto leto svojega del® vanja in ob priliki izida petindvajs®1^ knjige je Slovenska kulturna akcija Prl pravila 29. marca poseben večer svoje ustvarjalne in redne člane, P°v® bila pa tudi zastopnike društev in ure<^ nike naših listov in revij. „Duhovno z'v Ijenje“ je zastopal g. Jože Jurak. Zbra®^ goste je na vrtu slovenske restavracij^ „Ilirija“ v Ramos Mejia najprej P° zdravil predsednik Slovenske kulturo akcije g. Ruda Jurčec, ki jih je na ^ povabil v prostore umetniške šole, _ kateri sta bili pripravljeni dve razsta''1- knjige in publikacije založbe SKA, med njimi tudi zadnja, ki je petindvajseta ,n je izšla isti dan, to je čudovito lepa Povest predsednika SKA g. Rude Jur-'■eca „Ljubljanski triptih“. O tej knjigi oomo v naši reviji še pisali. Draga raz-«ava pa so bile oljnate slike dveh mla-mh slovenskih slikarjev gdč. Metke ži-r°vnikove in g. Ivana Bukovca. V zvezi * knjižno razstavo je spregovoril urednik knjižnih izdaj dr. Tine Debeljak, o niladih slovenskih slikarjih, ki sta razstavljala, pa tajnik Slovenske kulturne “kcije g. Marijan Marolt. Po ogledu azstave je izrekel Slovenski kulturni ; ciji tople čestitke k opravljenemu delu ng. Albin Mozetič, tako v imenu Dru-stva. Slovencev kakor tudi v imenu stalih društev in organizacij. ZDRUŽENE DRŽAVE V fari sv. Vida v Clevelandu je bila za Slovence ustanovljena Marijina legija. V zvezi s tem je napisal g. škof dr. Gregorij Rožman sledeče besede: „Apostolat v okvirju Katoliške akcije more imeti različne organizacijske in delovne oblike. Slovenska KatoliBka akcija v obliki, ki smo jo imeli doma, tu niti pravno, niti stvarno ni mogla prav delati še manj pa rasti. Zaradi tega sem se zelo razveselil ustanovitve Marijine legije, ki je prava katoliška akcija v drugi obliki in z nekoliko drugačnim načinom dela. Z vsem srcem sem jo pozdravil. Doslej je organizirana šele v najmočnejši slovenski župniji pri sv. Vidu in kakor čujem, je v kratkem času obstoja že prav zadovoljivo sodelovala v ^uddeženci procesije v letoviškem kraju La Thea (Kordobske gore) ob priliki Pila fVe StoletniCe MarDineSa prikazovanja v Lurdu 11. februarja 1958 je nasto-Joi. v skuPina slovenskih narodnih noš (od desne proti levi: Anka Savelli, vodnik in Marija Prelog). Na skrajni desni stoji prof. dr. Rudolf Hanželič (v belem talarju), na skrajni levi pa velik prijatelj Slovencev, Francoz Ferdinand Dufour. apostolatu župnije. Hvala Bogu po Mariji! Zelo priporočam, da se iz vrst novo-naseljenih rojakov čim več članov priglasi. Člani so dvoje vrste: delovni in pomožni. Za delovnega člana ne bo imel vsak časa, pomožen pa more biti vsak zaveden katoličan, kajti zanimati se za apostolat in moliti za božjo pomoč, more vsak, tudi bolnik. Prav posebej hočem poudariti: Slovenska veja Marijine Legije deluje med slovenskimi verniki, oziroma farani. — Angleška Marijina legija ne more delati med našimi rojaki, ki jezika ne obvladajo dovolj in ki posebno notranje zadeve vere in vesti ne morejo v tujem jeziku izraziti in obravnavati. Mod nami je dosti zapuščenih in zanemarjenih slovenskih duš, za katere tudi dobri verniki nič ne vedo in tako ni nikogar, ki bi mogel tem dušam pomagati, najti pot k Bogu ali pa jim, bolnim, zapuščenim nuditi tudi drugačno pomoč. Že samo redni obiski so za take dobrota in tolažba, ko čutijo, da le niso čisto pozabljeni. Že dosedaj je Marijina legija v tem oziru storila mnogo lepega in vzpodbudnega, česar nobena druga obstoječa organizacija ne bi mogla. Delo Marijine legije je bila kričeča potreba. Polje dela se vse širše odpira. Podprite apostolsko delo med našimi rojaki! K temu nagiba nadnaravna ljubezen do bližnjega,vabilo svete Cerkve, pa tudi slovenska narodna zavest. Kot kristjani in kot Slovenci moramo skušati rešiti dušo vsakega rojaka, ki biva v župniji in v naši skupnosti. Božji blagoslov z vami vsemi!“ Nekaj o značaju in zgodovini Marijine legije. Marijina legija je združenje laikov, člani lahko postanejo moški in ženske, poročeni in neporočeni. Legija dobiva svoja navdihnjenja, svoje pobude iz dejstva, da ima Mati božja neizmerno posredovalno moč pri svojem božjem Sinu in iz prepričanja, da je Ona Srednica vseh milosti. Namen Legije ni dajati materialno pomoč. Legija je bila ustanovljena na Ir- skem v Dublinu 1. 1921. Samo v Dubli' nu je danes 350 prezidijev (vej). L. 1928 se je Legija začela hitro širiti. V tistem letu je bila ustanovljena na škotskem, kjer je danes 150 prezidijev. L. 1929 je bila ustanovljena v Londonu. Danes je v Angliji nad 500 prezidijev. L. 1931 je bila ustanovljena v Indiji, kjer se je razširila presenetljivo hitro. V istem letu je bila ustanovljena v USA, kjer je danes razširjena v 100 škofijah. Razširjena je v Kanadi in v Novi Fundlandiji. Razširjena je p° centralni in južni Ameriki. — L. 1932 je bil ustanovljen prvi prezidij v Avstraliji. Legija danes deluje v vseh državah angleškega imperija. L. 1934 se je Marijina legija začela širiti tudi v Afriko, kjer se je bliskovito razširila. L. 1930 se je začela širiti na Kitajskem. Legj.jp deluje v Evropi: v Franciji, Holandiji» Italiji (kakor vedo povedati najnovejša poročila tudi v Trstu med Slovenci)-Prav tako je razširjena tudi na Filipinih, Novi Zelandiji in v Burmi. Osnova legijinega dela je tedenski sestanek prezidija (aktivnih članov)-Namen sestanka je duhovno oblikovanj6 in apostolat. Aktivni člani legije pridejo na setanek, da molijo, da narede načrte in da delajo. Vse uspehe, ki bi jih ro' dilo delo, pripisujejo člani in Legij3 vsemogočni Kraljici, ki je Vodnica članov in Legije kot celote. Centralni svet Marijine legije (Con-cilium) je v Dublinu na Irskem. Vse informacije, ki bi jih kdo se želel, lahko dobi pri prezidiju Marij6 Pomagaj v fari sv. Vida v Clevelandu- Nekaj o pomožnem članstvu Marijine legije. To članstvo sestoji iz tistih, ki ne morejo ali nočejo prevzeti dolžnosti aktivnega (delovnega) članstva, _ki pa hočejo Legiji pomagati z molitvijo- Pomožno članstvo je razdeljeno ^ dva dela: 1. Duhovniki, redovniki in ie dovnice. 2. Laiki. 1. Duhovniki, redovniki in redovni6 lahko pomagajo na dva načina: a) ^ dnevno molijo molitve, kakor so čene za laično pomožno članstvo (dne ne molitve) in b) da dnevno molijo Ca-*-eno Legije skupaj z naslednjim dodatkom: Marija, Brezmadežna Srednica vseh milosti, Tebi dajem na razpolago tisti del svojih dnevnih maš, obhajil, Molitev, del in trpljenja, kakor mi je to dovoljeno.“ 2. Laiki. Obveznosti tega članstva so dnevne molitve, kakor so zapisane v iegijski teseri (tesera je latinska beseda in pomeni tablico). Ta obrazec z mo-iitvijo bo dobil vsak, kdor bo pristopil k Marijini legiji in ki je tiskana v slo-venskem jeziku. Te molitve mora vsak Pomožni član dnevno opraviti za na-P^fine naše Matere in Kraljice. Ako kdo (posameznik ali družina) dnevno že Pmli rožni venec za svoje posebne na-?ene, potem ni treba za Legijo moliti Se posebnega rožnega venca, ampak mo-•io le še ostale Legijine molitve. . Ime slovenskega prezidija je — Pre-Zldij Marije Pomagaj pri fari Sv. Vida ^ Clevelandu, 6019 Glass Ave. Cleve-and, Ohio, USA. Pomožni član tega Prezidija Marijine legije lahko postane Vs.ak Slovenec, kjerkoli biva ali v USA ® . izven USA, ako v njegovi fari, ki ji P^Pada, še ni prezidija Marijine legije. . ko pa v far;) Li jj pripada, že Marijina ^:gija obstoji, pa postane pomožni član arijine legije dotičnega prezidija. g Marija Pomagaj je Mati in Kraljica ovencev — našega naroda. Zato naj g1 vsak Slovenec, zlasti pa še družine svojimi člani (tudi majhni otroci), g.:stopil kot pomožni član Marijine le-le- Marija Pomagaj nas vabi v svoje arstvo! bo 'a116 vojne *čito Pripravlja se v angleščini knjiga, ki ^ovorila 0 vraganju protikomunistič-‘ borcev, ki so se ob koncu druge sve-v Evropi zatekli pod zanj zapadnih zaveznikov, pa jim ti sil0° dali zatočišča, ampak so jih ali s vigj ak s prevaro vrnili komunističnim kot- arn- Te vrnjene množice so potem, bili ‘'r zvnano, komunisti v glavnem po-Zf,;ln -rji del knjige, ki jo bo spisal p0g angleški pisatelj in časnikar, bo b0l. ečen slovenskim protikomunističnim em ter vetrinjski tragediji. Pisec dobro pozna politično ozadje m vsebino te žaloigre, pa bi rad dal z objavo resničnih dejstev Slovencem zadoščenje za po nedolžnem prelito kri in krivična očitanja. Dr. Miha Krek mu je obljubil, da bodo Slovenci v izseljenstvu radi pomagali zbrati gradivo in prispevali potrebne podatke, kajti vsi protikomunistični Slovenci smo zainteresirani, da svet zve za našo bol v kakem večjem jeziku in v luči resnice. V Argentini sprejema gradivo Društvo Slovencev, Ramon Falcon 4158. KANADA V mestu Toronto izhaja list „Slovenska država“, ki je 1. oktobra 1957 objavil članek izpod peresa Mirka Ge-ratiča nod naslovom „Usodna pozabljivost“. Članek na več mestih neokusno žali našega škofa dr. Gregorija Rožmana. Do tega članka je prišlo v zvezi z nekimi izjavami, ki naj bi jih bil dal naš najvišji slovenski cerkveni predstavnik v izseljenstvu ob priliki lanskega pastirskega obiska v Parizu. Tedaj je razvijal lepo apostolsko misel, ki jo je poudaril že papež Leon XIII.: katoličani, ki žive v stiku s pravoslavnimi verniki, naj bi sprejeli za posebno nalogo božje Previdnosti, da s svojimi molitvami, z lepim zgledom, dejavno ljubeznijo in pravo krščansko strpnostjo grade most čez prepad, ki je v teku zgodovine nastal med krščanskim Vzhodom in Zapadom. Danes, ko trpijo katoličani kakor pravoslavni v isti skupni državi Jugoslaviji nasilje komunističnega brezboštva, je treba poglobiti in pospešiti delo za cerkveno zedinjenje v smislu ciril-metodijske ideje, da se bo med nami uresničila Kristusova poslednja želja, da bi bili vsi eno. Srpsko glasilo v izseljenstvu „Radikal“ na je škofova izvajanja naobrnilo na politično polje, kakor da se škof navdušuje za politično zedinjenje v skupni Jugoslaviji. Za njim je v istem smislu priobčil škofovo izjavo „Klic Triglava“, ki je glasilo mlade liberalne struje. Končno pa jo je ponatisnila še „Slovenska država“, pa dodala še ne- tcyicL ća Zapri se v tihi hram srca, kjer blaga luč miru gori, kjer motni, blodni šum sveta cvetočih misli-ne mori, ubranih harmonij duha ne žgejo plameni strasti. Zapri se v tihi hram srca.. . Kotnik Niko •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a katere neokusnosti na račun g. škofa. Prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman je nato poslal „Slovenski državi“ pojasnilo, da „je na tistem sprejemu v Parizu govoril o cerkvenem zbližanju in zedinjenju med katoličani in pravoslavnimi; političnega ali narodnega zedinjenja pa se ni dotaknil ne z besedo ne z mislijo“. To škofovo pojasnilo je „Slovenska država“ 1. decembra 1957 objavila s pripombo, da uredništvo upa, da bo „doseglo tudi uredništva vseh. časopisov, ki so skušali izrabiti škofovo avtoriteto za svoje politične cilje“. Ni pa uredništvo izrazilo prav nobenega obžalovanja radi očitkov, ki jih je pisec članka Mirko Geratič napisal na račun g. škofa. Ti očitki so bili zelo krivični in bi zahtevali vsaj rahel znak kesanja. Sicer res živimo v svetu ameriške demokracije, toda to dejstvo še ne odvezuje od dolžnosti, da se urednik oz. pisec članka najprej prepriča o stvarnosti in resničnosti tega, kar piše. Uredništvo „Slovenske države“ je brez dvoma imelo možnost, da se prepriča o avtentičnosti škofovega govora v Parizu. Ako ne drugi, bi bil g. škof sam gotovo rad postregel urednikom omenjenega lista z besedilom svojega govora, če bi ga za to prosili. Škof dr. Gregorij Rožman je za katoliške Slovence tako vzvišena osebnost, ki si je v petdesetletnem delu za versko obnovo in kulturni dvig svojega naroda pridobil toliki ugled in avtoriteto, poleg tega pa zlasti s trpljenjem begunca zadnjih desetih let postal simbol odpora katoliških Slovencev proti brezbožnemu komunizmu, da se nam zdi skrajno nespoštljivo ih neokusno, da bi mu hotel kdorkoli» posebno pa še, če se prišteva h katoliškemu taboru, naravnavati mišljenje ij1 deliti očitke na način, kot je to storil Mirko Geratič v „Slovenski državi“. ITALIJA Apostolstvo sv. Cirila in Metoda za združitev ločenih pravoslavnih Slovanov s katoliško Cerkvijo, ki ga je leta 1851 ustanovil škof Anton Martin Slomšek, je priredilo 27. februarja 195® skupno pobožnost v baziliki Marije Velike v Rimu. Maševal je kardinal Jožef Pizzardo, ki je tudi govoril. Naglasil je» da sta sveta brata Ciril in Metod, apostola Slovanov, zapustila vsem potomcem prelep zgled zmagovitega trpljenja-Ob njunem vzoru naj najdejo moč vsi» ki danes pod brezbožno oblastjo Pre' ganjanje trpe. Ob zaključku pobožnosti je mons. Strojny, predsednik škofijskega sveta Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Rimu, sporočil navzočim pozdrave P3' peža Pija XII. in njegov apostolski blagoslov. Slovenci, ki prebivajo v Rimu, s° posvetili nedeljo, 2. marca, misli na 1°' čene pravoslavne Slovane. Dopoldne so se zbrali v ruski katoliški cerkvi sv-Antona Puščavnika, kjer je opravi obrede jezuitski pater Anton Koren o asistenci p. Podgornika in p. žužka, cerkvenem opravilu je bila vzhodna aka^ demija v dvorani papeškega Ruskega zavoda. Zbor gojencev iz zavoda „Kus® ^ cum“ je predvajal izbor postnih in ve konočnih skladb ruske cerkvene pes®’ Posamezne pesmi je povezaval in raz gal g. Stanko Janežič. Dr. Janez pivec, profesor na univerzi Propagan Fide je nato prikazal zgodovino ^adn.i petdesetih let gibanja za zedinjenj kristjanov. V naslednji točki je p- » ton Koren v skioptičnih slikah Pr^c.aZs;i vrsto ikon (svetih podob) in ra ,sa njih pomen. Za zaključek je nato dvorana zapela angelsko češčenje. na ff silm v skomin VII. Pri Žitnikovih so molili rožni venec. Kakor tožba in prošnja je prihajala molitev iz trpečih src, mešala se z vihranjem vetra, ki je od ure do ure vedno bolj naraščal. Sestri Olga in Ana sta klečali pri jaslicah v kotu, zraven njiju Pavel, -Anin mož. Olga je molila naprej. Njen Klas je bil kot glas bolnega otroka, •'ajraje bi zajokala, tako čudno nemirna in žalostna je bila ta večer, kakor ob slovesu... Večkrat že, se je ozrla na klop pri Peči, kjer je v tistih lepih davnih dneh še sedela njena mama in neutrudno Prebirala jagode rožnega venca. Zdelo ji je, da je ta večer nevidna med Njimi, da sliši njen mili glas, poln ljubezni in močne vere. >,Moj Bog, ali je to spomin?“ se je Olga vznemirjala med molitvijo. Ana jo je s trepetajočim srcem poslušala. „Kaj ji vendar je, mogoče je al zvedela popoldne na vasi, pa nam ^ee povedati,“ je iskala izhoda svo-lpmu nemiru. Zopet se je domislila, da f° j> morda naročili kakšno novo delo, 0 je prejšnje komaj dokončala, h^a mizi v kotu je ležal cel kup ko-^aj dovršenih moških srajc, že od Bo-lca sem jih je Olga šivala vse večere in P°zno v noč. čez dan je imela toliko ruSega šivanja, da je letos komaj zma-Kovala. Sestri se je smilila, da se toliko •Nuči in jo povrhu vsega še tako grdo Okoriščajo. ^lga pa je bila neverjetno vdana, 'e le sprejela brez nevolje, kakor moli- tev je bilo njeno delo. Ljubila je svojo vas, ljubila vse ljudi in v dno duše jo je zabolela vsaka krivica. Koliko njenih sovrstnic, lepih kot pomladni cvet, se je že zgubilo. Marsikatero je danes pogrešala pri obhajilni mizi. Za vsako je trpela in le v molitvi zanje je našla še edino tolažbo. Vsa pogreznjena v molitev ni slišala, kako so iz ceste sem udarjali težki koraki. Sestra Ana in Pavel sta se v strahu spogledala, že štiri mesece dan za dnem je Ana trepetala zanj. Kakor na smrt obsojeni je čakala, da bo tudi njo zadela ista usoda kakor že nešteto žen v vasi, ki so danes vdove. Pavel je vedel za njeno trpljenje, slutil, da ni le prazna domišljija, zato pa tem bolj trpel zase in zanjo, ko je ni mogel potolažiti. Nehote sta se njuni roki združili in Pavel je skozi drobne prste čutil, kako ji udarja srce vedno huje in huje. Koraki so se bližali hiši. Tedaj se je tudi Olga zdrznila. Spogledala se je s seatro, nato s Pavlom, ki je bled strme! v vrata, že v istem hipu je zagrmelo po njih. Pavel je šel odpirat. Roke so se mu tresle, s težavo je odrinil zapah. V sobo so že vstopili „osvoboditelji". „Tovarišica Olga, tebe iščemo!“ „Mene?“ se je začudila, potem se je nenadoma domislila, „če je že zaradi dela, je že izvršeno, tam na mizi je, le vzemite si ga,“ se je olajšano oddahnila. Tudi Ani in Pavlu je vstalo v srcu drobno upanje. A ne za dolgo. Kakor da bi se brezno pred njima odpiralo, je vsaka beseda udarjala v to njihovo upanje: „O ne, motiš se, nismo prišli zaradi dela, to lahko počaka, drugo važnejše opravilo imamo. Z nami moraš na komando,“ so ji brez usmiljenja vrgli v obraz. Olga je okamenela; kot blazna je strmela v partizane. Ni mogla še razumeti ali je resnica, kar je slišala, ali se ji samo sanja. Toda trdi, odurni obrazi, željni krvi in maščevanja, so ji povedali dovolj. Zakričala je ter se vrgla sestri v objem. Presunljiv jok obeh sester je napolnil sobo, a partizanov ni ganil. Vajeni so bili že podobnih prizorov. „Kaj se boš cmerila, solze ti tako nič ne pomagajo.“ Vedela je to predobro. Dvignila se je, da si nadene čevlje. Potegnila je izpod klopi tiste, ki jih je imela popoldne za v cerkev. Partizani so jo opazovali. „Tiste šlape pa kar doma pusti, goj-zerce si nadeni, še prav ti bodo prišle,“ so jo trdo opozorili. Ubogala jih je, srce pa ji je stiskala smrtna groza. Segla je v roke najprej svaku, ki jo je gledal, kot bi je več ne poznal. Nato se je vrgla sestri v objem in skozi solze še zadnjič pogledala proti prostoru ob peči, kjer je vedno sedela njihova mama. Za hip se ji je zdelo, da je mama res tam, da se je dvignila, kot bi jo hotela blagosloviti. S trudno roko si je šla preko čela. „Kaj se godi z menoj ta večer? To je bil spomin, mama me kliče.“ Ana jo je še tesneje privila nase, življenje bi dala, da bi rešila to svojo najmlajšo, najmilejšo sestrico. A sovraštvo je bilo močnejše kot njena ljubezen. Videla jo je še, kako je kot jagnje med volkovi odšla iz sobe. Njene zadnje besede so kot iz dalje prišle do nje: „Molite zame!“ VIII. Visoko nad vasjo v objemu večno zelenih smrek so se belili trije domovi: Zavrhnikov. Likarjev in Podobnikov. Kraljevali so nad vso dolino, ki se je kot morje razlivala vse naokrog valujoča in dehteča v vsej lepoti. Sonce jih je obžarjalo od jutra do večera, še tedaj ko je nad vso dolino spodaj ležala pusta siva megla. Za hišami so se tja do šumečih gozdov razprostirali travniki in njive, bogate v svojem plačilu za skrb in nego ljudi. Še pred nedavnim je vladal tu sveti mir. Ljudje so živeli v prijateljstvu med seboj in z Bogom. Strahote vojne so le iz daljave prihajale do njih, za kratek hip jih morda tudi vznemirile, a trajnega miru jim niso mogle vzeti. Gospodarji so bili ponosni na svoje domove, njive in gozdove, prav kakor na svoje sinove in hčere. Kakor otroci sonca so rastli, obžarjeni od notranje in zunanje lepote. Na oknu Podobnikove Betke so vedno žareli najlepši nageljni, ponujali se mimoidočim, a le eden jih je bil deležen —Zavrhnikov Lipe. Marsikateri večer so ga slišali, kako je zaukal na vasi iz srca, ki mu je prekipevalo ljubezni in sreče. Štirje meseci so minili od takrat. Nagelj na oknu vene in se suši, le njene solze ga zalivajo. Tisti večer v pozni jeseni, ko se je Lipe poslavljal od nje, mu je odtrgala še zadnji s solzami oro-šeni cvet. Lipe je odšel, z njim tudi brat Lojze. Nobenega glasu ni več za njima. Vsa žalostna je sedela Betka za pečjo, poleg nje Ivanka, Lipetova sestra. Ni se jima ljubilo govoriti, prevelika tesnoba jima je stiskala srci. Za hišo je bučal gozd, neko temno pričakovanje je ležalo v ozračju. Vsi Žiri ob nekdanji italijansko-jugoslovanski meji 'rije gospodarji so bili zbrani za mizo v kotu. Njih obrazi so bili mračni, globoke brazde skrbi so bile zarezane v «jih. Tako so se zbirali pri Podobniku že ves teden večer za večerom. Sami bi doma ne strpeli, preveč jih je mučila ««gotovost — kaj bo? kako se bomo Ogovorili? Pred tednom dni se je zgodilo. Svin-«e«o siva je ležala megla ves dan nad dolino, še v njihovo kraljestvo sonca je rilila, da je le megleno pronicalo skozi belo morje. ^iso slutili, da so se prav tistega P'tra pomikale proti vasi nemške čete. . artizani so bili vsi v vasi, brezskrbni « veseli, zanesli so se na svoje obve-^'«valce na hribu. Neopaženi so planili «tnci na partizane. Ti so v strašni Zr«edi bežali na vse strani. Nekateri so Srečno ušli, še več pa jih je obležalo v s«egu. so, ' aščani so v grozi onemeli. Slutili da se bodo partizani maščevali nad nedolžnimi. Šele proti večeru je dospela novica o strašnem pokolu v Zavrhu. „Pobegnimo!“ je bila prva misel treh gospodarjev. A že v naslednjem hipu so se premislili. Kam? Predaleč v gorah so, da bi se mogli srečno prebiti skozi partizanske čete. In potem? Ostali so, a njihovo življenje je bilo neprestana muka, neprestano prisluškovanje korakov, ki jim bodo prinesli smrt. Nobenemu se ni ljubilo delati, posedali so tako po cele dneve in še pozno v noč v tesnobnem razglabljanju, kateremu niso nikdar prišli do zaključka. Njihove žene so kot sence tavale po hiši, vzdihovale k svetogorski Mariji in na skrivaj pretakale solze. Še otroci so bili vsi zbegani, da sc pozabili na igre in na jaslice v kotu. Po cele dneve so sedeli zunaj pred hišami in nemi zrli v dolino. Iz pogovorov velikih so zaslutili, da bo od tam prišlo nad vse veliko zlo. Zvečer so vedno vsi utrujeni zaspali, a še v sanjah je kateri planil kvišku s presunljivim krikom: „Atek, gredo!“ Ne, to ni bilo več življenje, to večno pričakovanje kot smrt neizogibnega. V srcu so si na tihem skoro želeli, da bi le prišel tisti dan, ko bi pogledali resnici iz obraza v obraz. In prišel je, prav ta večer, ko je veter strahotno tulil okoli domov in v svojem bučanju zamoril sleherni šum. Likarjev pes je prvi zalajal. Jurij je kakor iz sanj planil kvišku. Doma je pustil ženo s komaj dva tedna starim prvim otrokom. Le mama je bila pri njej. Pognal se je skozi vrata, a že je bilo prepozno. Kot strahovi so vstajale temne sence od vseh strani in obkolile vse hiše in vsa pota. Psi so strahotno tulili in se kakor obsedeni napenjali na svojih verigah. Jurij je obstal kot okamenel. če bi mu rekli, naj poklekne pred njimi, bi jih ubogal, tako je bil brez moči. „Kdo si?“ je zakričalo iz teme proti njemu, „Jurij Likar!“ je odgovoril in ni čakal odgovora. Predobro je vedel, kaj mu hočejo. „Dobro, ti si že eden, kje sta pa ostala dva?“ Ni jim odgovoril. Svoja prijatelja bi jim ne izdal, četudi bi moral umreti. Zavrhnik in Podobnik sta se prikazala na vratih. Groza zadnjih dni jih je še bolj združila, da so sedaj čutili vsi kot eno. „Tukaj smo! Predobro vemo, da ste prišli po nas!“ je odločno povedal Podobnik. „Ha, lahko vas peče vest, psi! Zaradi ras je padlo sedeminštirideset najboljših naših tovarišev. A maščevani bodo!“ Betka in Ivanka sta v sobi presunljivo zajokali. Pridružili so se jima še otroci, ki so na pol oblečeni prihiteli t izbo. Mama jih je vsa obupana mirila, a tudi njej so vrele solze po licih. Še od Zavrhnikove hiše sem se je zaslišal jok in kričanje, ki se je vedno bolj bližalo, dokler se ni pred hišo združilo z njihovim. Še nikoli ni Zavrh videl toliko bolesti kot ta večer. Pretresljiv jok otrok in mater se je mešal med strašno zavijanje psov, med mukanje živine v hlevih in v silovito bučanje viharja. Gospodarji so nemi poslušali to strašno pesem trpljenja, ki je razjedala njihova srca kot razburkano morje obrežne skale. In na ta trpeča srca so še zadnjikrat pritisnili svoje žene in otroke, preden nastopijo težko pot do Golgote. „Bog z vami!“ so jim tiho šepetali. Mimo Zavrhnikove hiše so zavili proti Likarjevi. Juriju je srce razbijalo ▼ prsih, bolčal je v temo pred seboj v silni nestrpnosti in negotovosti. Tedaj je o'« hiši zagledal dve senci. Če bi bil ogenj pred njim, bi ga ne ustavil. Planil je proti ženi in jo s tako močjo objel, da je otrok v njenem naročju zaječal. Vse svoje bogastvo in srečo je držal v svojih močnih rokah, a zaman, ločiti se je moral od vsega, morda za vedno... Žena je pretresljivo jokala, da mu je kri po žilah ledenela. Tudi njemu se kapljale solze iz oči in padale na sinčka kot zadnji blagoslov. Z nežnostjo ga je poljubil na čelo in očki: „Jurček, moj Jurček!“ je zaječal T silni bolesti. Objel je nato še svoje osivelo mamo, ki je le zanj skrbela ie delala, od kar je oče umrl. „Mama, za Reziko in otroka poskrbite, morda se kmalu vrnem!“ je š« zadnja iskrica upanja gorela v njegovem glasu. „Ali bo kmalu konec te komedije?“ so že nestrpno priganjali partizani. „Moj Bog,“ je Jurij zatrepetal, ..a^ se niso tudi oni rodili iz matere?“ P°' CERKEV ŽALUJE SVETU Ne samo v Italiji, ampak po vsem svetu je vzbudila veliko pozornost gonja, ki so jo komunisti sprožili Proti katoliškemu škofu v Pratu v Ita-Pji. Proti mons. , Fiordeliju, škofu, v tem 'ttiestu.sredi Italije, se je razvila sedanja tožba okoli pravic, ki jih ima Cerkev, brani vernike pred civilno poroko In da jih opozori, kakšne so posledice sklenitve take civilne poroke. Prato, je znano središče italijanskih rdečkarjev, nekoč je bilo mesto trdnja-Va socialistov, danes je tam mnogo komunistov. Ko je bil za škofa imenovan mons. Fiordelli in sicer na jesen 1954, ■m smatral za svojo dolžnost, da svoje prvo pastirsko pismo posveti razlagi o zakonu in o dolžnostih, ki jih imajo erniki pri spoštovanju in izpolnjevanju ,?&a zakramenta. Krajevni komunistični je že tedaj napadel škofa in objavil k članek, v katerem je obdolžil v. °ra, da je „sovražnik materinstva in človeštva“. (jj ^ avgustu 1956 se je Mavro Bellan-Pn pristaš komunistične stranke, (jQročil z Loriano Nunziatti, ki je bila tedaj verna katoličanka. Ženin je PUal se je za (Jrufrimi. Sedaj ni imel ne žene, ne matere, ne otroka, niti ^ °vek ni bil več po novi postavi, temveč e nebogljena žrtev v tolpi pobesnelih hudi. Podobnik je vzel iz žepa rožni venec. a^‘el je moliti, Jurij in Zavrhnik sta mu odgovarjala. Njihova strta srca so ,skala tolažbe le še pri Njem, ki je Zadnje upanje in zadnje pribežališče trPeč'h 'n ponižanih. e bo nadaljevalo) ZORA PIŠČANC, Gorica zahteval, da se morata poročiti samo civilno. Že takrat so prišli starši prosit škofa, da naj pri nevesti posreduje, da bo dosegla, da se bosta poročila tudi v cerkvi, škof je govoril z dekletom, ki je izjavilo, da bi hotelo ostati v katoliški Cerkvi, tudi bi se rada poročila v cerkvi, toda ženin noče o cerkveni poroki ničesar čuti. Nato je škof še enkrat govoril s starši obeh, pa ni mogel urediti ničesar. Ženin je potem poroko organiziral tako, da je bila civilna slovesnost v nedeljo, dne 12. avgusta 1956, to je nekaj dni pred praznikom, ki ga verniki v Italiji zelo slave, to je pred Vneboyzet-jem. Komunisti so za poroko zbobnali vse pristaše v središče mesta. Mestna hiša je na glavnem trgu, nasproti katedrale. Ko je bilo civilnih zadev konec, ženin in nevesta nista sprejemala čestitk v dvorani mestne hiše. Ženin in komunistični oblastniki so šli v sprevodu z ženinom in nevesto na čelu čez trg na pločnik in stopnišče pred vrata katedrale in tam organizirali ne samo mimohod čestitkarjev, ampak kar celo proslavo, ki je bila zelo bučna. Naslednjo nedeljo je škof mons. Fiordelli poslal župniku fare, kjer sta živela civilno poročena, pastirsko pismo, oziroma pojasnilo, ki ga je župnik moral prebrati s prižnice. Ko je župnik bral sporočilo, je bila v cerkvi tudi Loriana. V sporočilu je škof nazval civilno poroko „javno pohujšanje“ in označil civilna poročenca kot „javna grešnika“, ki sta zagrešila greh „javnega priležništva“. Pozneje je škof mons. Fiordelli podal še posebno izjavo, v kateri je navajal: „Vernike v tej fari je pretresla velika nesreča. Zato sem smatral za potrebno, da opozorim vernike, kaj pomeni civilna poroka in moral sem to storiti v strogih, jasnih izrazih in jim povedati, da ostaja vernikom samo ta izbira: ali hočejo ostati katoliški verniki in civilnega zakona ne smejo sklepati ali pa se odločijo za civilno poroko in potem jih Cerkev več ne bo smatrala za svoje vernike.“ Mavro Bellandi je počakal do julija 1957, da je vložil tožbo proti škofu zaradi žalitve časti. Isto je storila tudi Loriana. Tožitelj je navajal, da mu je škofovo pismo vernikom prineslo veliko škodo. Njegova trgovina — sam je mesar in trgovec s klobasami — je imela veliko škodo, ker so ljudje nehali hoditi v njegov obrat. Pozneje so komunistični listi gonjo razširili na vso Italijo in navajali, da je škof prisilil Lo-riano, da je pristala na to, da so njenega prvega otroka krstili v katoliški •cerkvi. Pisali so tudi, da je škof hodil po bankah v Pratu in prigovarjal, da naj mesarju Bellandiju ne dajejo kreditov, dokler ne uredi svoje poroke. V novembru je Bellandija zadela huda delna kap, a so komunistični listi brž pisali, da ni kap: prišli so člani Katoliške akcije, ki so Bellandija tako pretepli, da je bil delno ohromljen.. . Škof je na vse to odgovarjal, da ni prav nikogar preganjal ali pa posegal v življenje domačinov, otrok pa je bil krščen, ker so sorodniki prinesli otroka v cerkev in zaprosili podelitev zakramenta sv. krsta. Proti obema je opozoril le na predpise, ki jih obsega cerkveni zakonik. Če se oba pritožujeta zaradi gonje, potem naj se za to zahvalita komunističnim listom, ki so vso zadevo izrabili. Otrok je bil krščen, ker je to želela otrokova mati. Seveda ni dajal bankam nikakih navodil in policija ni mogla ugotoviti, da bi bil Bellandija kdo pretepal. Vse, kar je škof storil, je izvedel v okviru svojih pooblastil, ki jih priznava tudi italijansko pravo. Vsi ukrepi so bili čisto verskega značaja, ko je razlagal moralne zakone Cerkve in jih je razlagal dvema osebama, ki sta obe bili krščeni in torej pripadali katc^'ški Cerkvi. * Pred kratkim je bila prva razprava proti škofu in župniku in je prvo sodišče izreklo obsodbo nad škofovim postopkom. Seveda s tem pravno postopanje še ni zaključeno. Prva poročila pravijo le, da je kardinal in nadškof v Bologni mons. Lercaro odredil, da morajo biti cerkve zaradi te obsodbe zavite v črnino in žalno zvonenje bo vsak dan ob šestih zvečer — vse to do cvetne nedelje. R- J‘c Ruske ponudbe Vatikanu Sovjetski zunanji minister Gromiko je v začetku januarja sprejel v Moskvi skupino italijanskih komunistov, ki so prišli tja na kongres Partizanov miru. Italijansko skupino so vodili italijanski komunistični senatorji in poslanci. Gromiko jim je povedal med drugim: „Danes so razmere tako dozorele, da bi bil možen koristen stik z Vatikanom. V vprašanju miru je med nami popolno soglasje, enako ima naša vlada z Vatikanom isto stališče o razorožitvi in o atomskem oboroževanju. Ta enaka stališča bi nas mogla privesti do koristnih vezi. Če pustimo ob strani ideološke vidike, potem bi lahko kmalu pri; šli tako daleč, da bi mogli vpostaviti redne diplomatske stike. Sovjetska zve; za je nrinravljena storiti vse, da bi kmalu prišlo do takega sporazuma.. • Te izjave je potem ponovil v tisku komunistični senator Negarville. Dodal je še to, da je Gromiko predlagal, da bi bila Italija vključena v zbor tistih srednjeevropskih držav, ki ne bi imele atomskega orožja (poleg Poljske, Nemčij0 in češkoslovaške) in tudi ne bi smel0 imeti oporišča za dolgoprogovne izstrel; ke. Sovjetska vlada je Zahodni Nemčij1 že dala taka poroštva. Gromiko je dal svoje izjave o zveza» z Vatikanom Andreju Gaggeru, bivšemu redovniku (oratoriancu), ki je b» leta 1953 izobčen, ker je bil uporen predpisom svojega reda. Vatikan je redovnika najprej prestavil med svetne duhovnike, pozneje pa je bil preveden v laični stan in nozneje izobčen, ker s0 ni maral podrediti cerkvenim navodilom. Gaggero je imel težave s Cerkvi]0 že dolga leta, ker se je družil s komunisti in hodil na njihove kongrese 111 prireditve. Tako je bil zastopnik D3' lije na komunističnem kongresu v \ 3f' šavi in sicer leta 1950, leta 1952 pa v italijanski komunistični delegaciji, je bil komunistični mirovni kongres Dunaju. Obakrat so ga predstojniki Pozvali, da naj udeležbo odpove, pa ni ubogal. Ko je iz Moskve prišlo to sporočilo v Rim, so italijanski komunistični listi Zagrešili veliko nerodnost. Ravno isti dan so objavili hud napad na Cerkev in Pisali, „da hoče Cerkev ohraniti najbolj surovo obliko papeške nadvlade nad Ita-lijo, kakor je ni bilo že nekaj stoletij.“ Rajbrž komunistično vodstvo ni bilo ob-Veščeno, kakšne ponudbe je prav isti dan Moskva naslovila na Vatikan. Dnevnik italijanske Katoliške akcije ”R Quotidiano“ pa je opozoril, da zvene komikove ponudbe Vatikanu zelo čud-^°> ko je moskovski radio prav tiste dni ostro napadal vero in ponavljal, da le vera sredstvo v rokah kapitalistov za nblast nad delavstvom in reveži. Radijski napovedovalec je pripovedoval, da molitev „sredstvo za omamljanje trPečih, da bi iskali v molitvi rešitev ^v°jemu trpljenju in suženjstvu, v ka-erem jih drži kapitalizem“. Poleg tega so v Rimu tiste dni na-^ajali besede sv. očeta Pija XII., ki je , božičenm nagovoru leta 1956 navajal, , a je „sožitje nemogoče med dvema ta-orpma, ako govorita oba različno go-orico“. V zvezi s tem je opozoril na Oljenje kristjanov na Kitajskem, ki jih 1 reganja komunizem in zaključil, „da J .sodelovanje nemogoče tam, kjer niso 'izn; bode“ Poznane pravice Cerkve in njene svo- lis Seveda so zlasti italijanski liberalni j..,;1 v-sebino Gromikovih izjav napih-da1 nExpresso“ je vedel povedati, . so pogajanja med Vatikanom in So-do^ko zvezo že v teku in da je prišlo bu razgovorov in sestankov med sQ?C1J'em v Bernu in sovjetskim amba-Sadorjem v Švici. R. J-c Izkušnje na Poljskem V r je marcu je poteklo poldrugo leto, bil sklenjen nekakšen modus vi- vendi med Cerkvijo in komunistično vlado na Poljskem. Razni komentarji so bili objavljeni ob tej priliki in zlasti angleški katoliški listi podčrtavajo, da se za sporazum o ureditvi razmer med Cerkvijo in komunistično vlado ne more uporabljati izraz modus vivendi. Nikdar ne more katoličan sprejeti načela o sodelovanju s komunisti, pa če tudi bi se to nanašalo na čisto določeno področje, ker bi kmalu prišlo do primerov, ko bi bilo postavljeno vprašanje o moralni odgovornosti; enako pa komunisti ne morejo sprejeti misli o kakšnem sodelovanju z verskimi ustanovami, ker ne morejo odstopiti od načel, ki jim narekujejo, da naj porušijo vse, kar ima versko ali duhovno vsebino. Toda razmere so na Poljskem vladne in cerkvene ustanove prisilile do tega, da so morale urediti nekatere najvažnejše zadeve. Gomulkova vlada namreč ni mogla mimo dveh dejstev: 1. da je 90% Poljakov katoliške vere in da je 2.65% prebivalcev še vedno kmečkega stanu. Vlada se je zadnje mesece sicer začela oddaljevati od nekaterih ukrepov, ki so imeli videz, da hočejo olajšati delo Cerkvi. Toda predaleč vlada ne gre in se glavnih določb dogovora drži. Verniki so svobodneje zadihali in poljski šolski zavodi imajo verski pouk, duhovnikom ne delajo težav pri vstopanju v šolske razrede. Katoliški predstavniki poudarjajo, da je prosvetno ministrstvo zelo odločno zavrnilo vse poskuse, ko so ponekod zagrizeni komunisti hoteli z upravnimi ukrepi ovirati delo duhovnikov v šolah. Kjer so se katoliki proti temu pritožili, povsod jim je bilo ugodeno ali pa je ministrstvo pokazalo, da je resnično nepristransko pri urejanju zadev o verskem pouku. Na šolskem polju pa ostaja še vedno največja pridobitev za katoličane dejstvo, da sedaj komunistična vlada več ne ovira dela katoliške univerze v Lublinu. Za časa stalinističnih ukrepov in zlorab je univerzi grozil propad. Vlada je začela omejevati število fakultet na univerzi in ni priznavala izpitov in diplom. V nekaj letih bi morala univerza zaključiti svoje delovanje. Toda sedaj se univerza lepo razvija in število slušateljev stalno raste. Nikjer še ni bilo primera, da bi vladni uradi diplom ali izpitov ne spoštovali. Tik pred preobratom v oktobru 1956 je bilo v ječah mnogo škofov in veliko število duhovnikov. Lahko se reče, da danes na Poljskem ni v ječah nobenega duhovnika. Stalinove! so spravili na razne cerkvene položaje „generalne vikarje“ in duhovnike s sumljivim imenom. Vsi taki so bili odstranjeni in odrinjeni v ozadje ali so že pozabljeni. Proslula organizacija „Fax“, ki jo vodi od vlade podpirani „katolik“ Piasecki, izgublja na pomenu in katoliški krogi, ki morejo trditi, da uživajo zaupanje kardinala Višinskega, so prevzeli list „Tygodnik Povšečni“, ki ga je. Piasecki skušal za vsako ceno ohraniti v svojih rokah. List nastopa, izredno odločno in posrečeno in v zahodni Evropi uživa prav ta list sedaj ugled enega najboljše urejevanega lista te vrste na svetu. Katolicizem ni prodrl samo v šole. Tudi med vojsko se je položaj zboljšal. Pred oktobrom 1956 bi bilo nemogoče misliti, da bi vojaki in častniki v uniformah smeli zahajati v cerkev. Sedaj pa morejo poročati, da vojaki in častniki v velikem številu obiskujejo nedeljsko službo božjo. V Krakovu je angleški časnikar bil pri opoldanski maši v katedrali. Ugotovil je, da je bilo v cerkvi več vojakov in častnikov kot pa ostalih vernikov. Nekaj izrednega za komunistično državo, zaključuje časnikar. Med vlado in Cerkvijo so bili izločeni duhovniki s sumljivimi cilji in vladni listi več ne proslavljajo tistih „ljudskih duhovnikov“, ki so na njihovi strani. .. Kakor se je posrečilo odstraniti te ljudi, kakor je bilo postavljeno na svoje mesto založniško podjetje „Fax“, ki ne more več trditi, da je katoliško, tako je bilo treba najti način, kako pre-prečLti raznim političnim osebnostim, da bi mogle nastopati kot zastopniki katoliškega mnenja in branilci katoli- ških interesov v parlamentu. Naloga ni bila lahka in na obeh straneh je bilo treba dokazati mnogo poguma in smisla za mero in lojalnost. Pri zadnjih volitvah so nastopili kot kandidati ugledni katoliški javni delavci, ki so se odločili, da gredo v parlament. Ko so bili izvoljeni, so se zbrali v svoj klub, ki nosi ime „Znak“. Vlada jim ne dela ovir in to razlagajo s tem, da je vlada prepričana, da bo o razpoloženju med ljudstvom najbolj na jasnem, ako pusti svobodo besede tem poslancem. In res: listi objavljajo njih govore brez posebnih cenzurnih okrajšav ali popravkov. Ko je član „Znaka“, poslanec Stoma v parlamentu govoril, da je „Gomul-kova vlada v krizi, ker ji ljudstvo n& zaupa in vlada ljudstvu ne zaupa“, so vsi listi ves govor prinesli. Marsikaj je prešlo v prave roke in cerkveni voditelji morejo nastopati in delati svobodno. Vendar so zadeve, v katerih vlada noče popustiti. Gre predvsem za versko ustanovo Caritas, to je cerkveno dobrodelno organizacijo. Cerkev ne more popustiti v zahtevi, da ji mora vlada vrniti vse zaplenjeno premoženje Caritas in dovoliti svobodno delovanje zanjo. Komunisti vedo, da bo v delavnosti te ustanove mogla Cerkev pokazati, kaj uči in kako dela na socialnem polju. Iz Rusije se počasi vračajo desettisoči in desettisoči tistih, ki so jih odvlekli tja v dobi stalinizma-Vlada je brez moči, da bi mogla zadostno pomagati tem žrtvam zgrešene poljske politike. Edino cerkvene ustanove so mogle dosedaj uspešno pomagati in prav pred božičem 1957 je bilo objavljeno, da je Cerkev mogla obnoviti 170 fara, kjer je prebivalstvo bil° najbolj prizadeto zaradi nasilnega iz' seljevanja v Rusijo, oziroma Sibirijo-Episkopat je ustanovil posebne oskrbo-valnice za te žrtve, vlada pa šele P°' mišlja, kakšni bi naj bili uradi in kako naj bi delovali in kje. Vendar je problem vračanja prese-Ijencev iz Rusije samo en problem-Poljska komunistična republika je na oblasti dejansko že trinajsto leto 111 lahko se reče, da ni mogla urediti niti enega glavnega političnega problema. Ha se ohranja na oblasti, mora zagovarjati zavezništvo z Rusijo. Med Ijud-stvom, zlasti pa med mladino je komunizem zasejal val pesimizma in alkoholizem se je prav v zadnjem desetletju zelo razpasel. Med mladino narašča zločinstvo. Poljski narod zre v kardinala Višinskega kot v avtoriteto, ki ji danes ni primere in verjetno nikdar v poljski zgodovini ni bilo osebnosti, ki bi za Poljski narod v toliki meri pomenila Pnogram rešitve in ohranitev, kakor je °sebnost velikega dostojanstvenika katoliške Cerkve. Mnogi dogodki pa se bodo razvijali tako, da bodo od zunaj vplivali na notranje življenje Poljske. Dogodki pri ®°sedih narekujejo previdnost in potrpežljivost. Komunisti vedo, na kako slabih nogah stoje. Če je njih ugled zelo Padel, in tega se zavedajo, potem morajo še bolj pozorno zreti okoli sebe, aa se jim ne odmakne še tisti del tal P°d nogami, na katerem mislijo, da so 86 varni. R. J-c Cerkev in režim na Madžarskem Madžarska vlada je objavila, da je asedalo predsedstvo Ljudske domoljub-e fronte. Na tem zborovanju je bilo Predsedstvo Ljudske fronte razširjeno P h° narodni odbor odslej imel dvain-^'ajset članov več. Med novimi člani 0dstva je tudi mons. Josef Groesz, j^dškof v Kaloči. Ljudska domoljub-a fronta je bila ustanovljena, da bi vrepi]a ljudske in politične temelje re-tju like. Luteranski škof, ki je bil prav vako kot nadškof Groesz nad štiri leta v j zaporih, je bil istočasno izvoljen za ^ana tega odbora. Podpredsednik vla-ve -A-rital Apro je vodil zasedanje in je ■fj, llVodnem govoru poudaril, da člani Y°rite nikakor niso samo komunisti. ada zahteva od pristašev fronte, da eri' lZnai°. da je gradnja socializma gj,®? Politika države in ljudstva. To roj n^0 socializrna Pa more doseči na-Samo pod vodstvom partije in de- lavskega razreda.“ Med zasedanjem sta predsednik vlade in podpredsednik Apro opozarjala na navzočnost nadškofa Groesza in očitno kazala, kako sta s tem zadovoljna. Madžarski informativni urad v Londonu je objavil, da je vlada sklenila s posebno podporo nadomestiti črtanje verskega fonda. V letu 1950 je namreč vlada z episkopatom sklenila dogovor za 18 let iz finančnih dohodkov cerkvenih ustanov. Ustanovili so fond, ki bi se vsako tretje leto skrčil. Letos bi se moral snet skrčiti in zaradi težkih razmer so škofje prosili, da bi se to ne izvedlo. Istočasno so madžarski listi objavili uradno poročilo, da je bilo letos dogovorjeno: cerkvene oblasti so prosile, da naj se podpora letos ne krči, vlada pa je sklenila držati se dogovora iz leta 1950 v vseh točkah, torej tudi v črtanju kredita in določitvi nove manjše vsote. Ker pa so se vezi med vlado in Cerkvijo zboljšale in ker bi določena vsota podpirala zlasti podeželsko duhovščino, se je „vlada z veseljem odločila priskočiti na pomoč katoliški Cerkvi. Novi finančni ukrepi bodo v veljavi do konca leta 1958 in ker vlada hoče ostati v okviru dogovora iz leta 1950, izjavlja, da je pripravljena obravnavati nove predloge episkopata v oktobru 1. 1958.“ Vladno poročilo pravi, da se je predsedstvo škofijskih konferenc vladi zahvalilo za njeno razumevanje, obenem pa zagotovilo, da bo duhovščina podpirala napore vlade in delavskega razreda. Kar se je ob tej priliki zgodilo, je značilno za vse komunistične režime. Najprej odvzamejo cerkvenim ustanovam vsa njihove posestva, nato pa sporočijo duhovščini, da jo bodo podpirali, ako se bo obnašala tako, kakor to hoče vlada. Od časa do časa bo vlada obnašanje Cerkve proučila in zlasti škofje se ne bodo smeli pritoževati, ako vlada v njihovem imenu objavlja razne izjave, ki jih daje od časa do časa škofom v usta, ne da bi v večini slučajev škofje vedeli, kdaj in kako bodo te izjave objavljene. R. J-c Na vsakem mednarodnem filmskem festivalu, pa naj bo to v Benetkah, Cannesu, Luxemburgu, Punta del Este (Uruguay), Knokke' ju (Belgija), Bruslju ali Berlinu, ima tudi mednarodni katoliški filmska urad (O. C. I. C.) pripravljeno svojo nagrado za film, „ki po svoji vsebini in kakovosti pospešuje duhovni napredek in druge človekove vrednote“. Prvič je bil tako nagrajen v Bruslju leta 1947 italijanski fü111 Vivere in pace (Luigi Zampa); v Cannesu (Francija) leta 1952 Dlie soldi de speranza (R. Castellani); naslednje leto v Benetkah Guerra de Dios (Gil); v Cannesu leta 1954 avstrijski film (z jugoslovanski nesodelovanjem !) Die letzte Brücke (H. Kautner); leta 1955 v Punta del Este Sinha Mo^a (T. Payne); istega leta v Cannesu Marty (Mann) te istotam v letu 1956 II tetto (V. de Sica); v preteklem letu pa se Cannesu (O. C. I. C.) za nagrado niso mogli zediniti in zato ni bi)a podeljena, a posebno priznanje (Mention speciale) sta dobila film3, Celui qui doit mourir (On, ki mora umreti) ter Fellinijev film Cahi' rijine noči (Le notti de Cabiria). Na festivalu je bilo prikazanih s® več filmov (20!). Med njimi je dobil zlato palmovo vejico amerišk1 film Gospodova zapoved; nagrajen je bil tudi ruski scenarij film3, Enainštirideseti, kakor tudi najboljša ženska igralka Guilietta Ma' sina zaradi vloge v Cabirijinih nočeh ter črnec John Kitzmiller v slo venskemu filmu Dolina miru, katerega je režiral F. Štiglic, a izdel3 slovenski „Triglav film“. O vseh teh zadnje omenjenih filmih boi»® razmišljali pozneje. Za danes pa si podrobno oglejmo film On, k mora umreti. f°JASNlLA je izdelan po znanem romanu Za grškega pisatelja Nika Ka- Lep akis: Znova križani Kristus. P. l)li|,. 0“°n, poznani francoski filmski pu-St’ •,e naPisal ob tem novem Dassi-tUgj01 filmu sledeče: „To je dejansko 5i-oririai'0dno filmsko delo, kajti njegov ,Ucenf Henri Berard, ki je Francoz, ga sklenil posneti po romanu grške-Xanpf^^lja Kazantzakisa, a režijo je znanemu ameriškemu režiserju ruskega porekla Julesu Dassinu. Ta ga je uresničil s francoskimi, grškimi ter italijanskimi igralci.“ — Kes, nastalo je delo, o katerem po pravici pravi režiser Dassin: „Ljubezen, svoboda, bratstvo. Želja, da bi prihranili ljudem grozote narodnega preganjanja. Misel o pravici, resnici in mirnem življenju.“ — Za nas je še posebno zanimivo dejstvo, da so Francozi vprašali za koprodukcijo (filmsko sodelovanje!) jugoslovansko filmsko podjetje, a so ti sodelovanje odklonili. Slovenski filmski kritik Vitko Musek, ki je gledal delo v Cannesu, pravi ves navdušen nad filmom sledeče: „Dassin je upal, da bo lahko snemal ta svoj film v Jugoslaviji. Zdaj, ko smo to delo videli, nam je lahko samo žal, da se to ni zgodilo. Trdno upam, da bomo film vsaj gledali» če že nismo pristali na sodelovanje v njem.“ Niko Kazantzakis je bil rojen n3 otoku Kreti. Film „On, ki mora umreti‘_‘ je bil tudi sneman na Kreti in Krečani so v filmu tudi igrali ter svoje vloge odlično rešili. Dassin, ki dela počasi in vestno, se je na filmanje pripravljal dve leti, a zato izdelal film, o katerejn moremo reči, da je umetnost, ker je vanj položil vse svoje zmožnosti —' svojo dušo in v nekem oziru je celo boljši od mojstrskega dela pisatelj3 samega. VSEBINA Na širokem filmskem platnu se nan* pokaže požig grške vasi po Turkih; 1° se godi v letu 1920. Ostanek prebival' cev, s popom Fotijem (Jean Servais) na čelu, odhaja s culami na hrbtu ' novi svet — k bratom na pomoč. Takoj nato nam film prikaže n3' sprotje; bogato grško vas Lykovrissi* ki je pod turškim varstvom. Tu še živ'e po načelu SOŽITJA. Zastopnik Grka' — pop Grigoris (Fernand Ledoux) njegovi svetovalci častijo turškega AS® (Gregorij Aslan), a on pije z njii3 rakijo ter uživa še druge njihove d0 brote, katere je Prerok raji sicer Pre povedal, a so vendar Alahovo delo. Velikonočno jutro je; sv. maša j minila. Ozke vaške ulice ogreva top pomladno sonce; vse je v cvetju, nar3 va zopet vstaja. Po vasi se sprehajal ljudje in se pozdravljajo: „KRIST JE RESNlcNy poii^ VSTAL!“ — „ON VSTAL!“ Ko nam tako kamera . ^ in predstavi vse bodoče igralce pasij® ‘. v njihovem vsakdanjem življenju, t-se šele začne prava drama. V vasi je že od pamtiveka nava ^ da se na veliko noč in to vsakih seu ^ let, izbere ljudi, ki bodo prihodnje 1® v velikem tednu predstavljali Kr,s ^ sovo trpljenje. Starešine s popom «elu s0 na seji že predložile kandidate. Zvonček bele vaške cerkvice vabi ljudi k razdelitvi vlog. Pop Gregoris (kakor l!ekoč veliki duhovnik Ana!) preroško s križnice določi igralce: pastir Manolios (Vaneck) bo Kristus; Janakos, Kostan-in Mihelis bodo Peter, Jakob in Janez; Panayotaros bo Juda Iškarijot. ^lada vdova Katarina, vaška vlačuga, k'* predstavljala Marijo Magdaleno (Melina Mercouri). To imenovanje je **'1 njihov mistični krst. Odslej ni več ^Janoliosa ne Jannakosa, Konstandina, ^ihelisa, Panayotarosa in Katarine, an5Pak: KRISTUS, PETER, JAKOB, •’anez, juda ter marija magda- * Ena. Vsak se mora čimprej vživeti v vlogo, ki jo bo predstavljal. Dogodki se razvijajo naprej. Trije al>ostoli z Jezusom so že ob gorskem Kzercu Voidomata. Se že pripravljajo ka vloge, ki jih bodo morali skoro igrati. Nenadoma se na obzorju prikažejo 0“risi procesije; kmalu nato se iz cest-ne£a prahu zaslišijo trudni koraki; člo-v®ška karavana prihaja v vas. Srca so 2°l)et polna upa ter začnejo navdušeno *1|’ePevati: „Reši, Gospod, svoje Ijud-stvo!“ go že na vaškem trgu. Popa se ^čata. Tudi vaški starešine so pri-jytni- „MI SMO VAŠI, OD TURKOV ‘ZROPANI TER PREGNANI BRATJE, .JJMAGAJTE NAM!“ — Pop Gregoris s starešine so v precepu: mirno sožitje Jurki in nadaljne blagostanje vasi ali e itev vsega tega z brati? ^ Jjarizefoem je zmagal nad judaizmom; je pop Gregoris lažje opravičil to j.1 dejanje, mu je pomagal smrtni ^ l‘aj sestradane (er izmučene Grkinje. vj‘V|)il je: „KOLERA! Bežite, oni so 1 JJ'ulni na koleri!“ Cel P1’3261*’ vse ie zbežalo. Skozi Kt.u|°id nam obločni žarki projicirajo t6 sDisa, Juda ter Magdaleno; ti so v Denutku na tem, da vstopijo v svoje vloge. Pa še ne smejo; popova roka jih odvrne od lačnih bratov. Tu je šele začetek konca. človeški egoizem (samoljubje) in materializem (ugodje) sta topot zopet zmagala nad praktičnim krščanstvom. Zato se je predčasno začelo Kristusovo trpljenje v njihovih bratih. Slednji se umaknejo na bližnji grič Sarakino, da si daleč od rodnih bratov postavijo novo vas, ker k svojim so prišli, a oni jih niso sprejeli (Jan 1, 11). Na strmih pobočjih Sarakine vstaja nova vas. Skupinica „PASIJONA“, brez Juda seveda, se jim približa. Magdalena pripodi v hrib kozo s polnim vimenom mleka, da morejo matere napojiti z njim lačne otroke. Apostoli z Jezusom spoznajo, da v vasi ni kolere, ampak glad. S to novico stečeta „Kristus“ in „Janez“ k ponu in starešinam. Pri najbogatejšem očancu Patriarhasu, pastirjevem 1 (KAstusovem) gospodarju ter „Janezovem“ očetu, povesta veselo novico o bratih. Učinek je nasproten. „Kristus“ je oklofutan ter „Janez“ prisiljen k molku. Sedaj spoznata, da pop in starešine nočejo svojega blagostanja deliti z brati. „Naj Bog skrbi zanje!“ te popove besede „Janeza“ še bolj utrdijo v njegovi vlogi. ..Jezus“-pastir pa začasno vzdvomi: „če oni tako, zakaj ne jaz?“ in odide k vlačugi Katarini, katera ga je že večkrat vabila. Njegova vloga se podira. Katarina ga lepo sprejme; nekaj časa ljubimkata, a nenadoma Katarina pokaže pastirju vrata rekoč: „če z vsemi lahko ljubimkam, s teboj ne smem. Ti moraš biti Kristus.“ Ob izhodu se „Kristus“ sreča z Judom; Juda hoče zopet kot vedno k vdovi, a ta ga več ne sorcime. Ta večer je dokončno pri pastirju-„Kristusu“ slekla staro Katarino ter postala Marija Magdalena, prijateljica „Kristusova“. V vasi je praznik sv. Elije. Tudi begunci na Sarakini se spominjajo praznika, a danes brez žegnanjske pojedine. Spodnja vas je v veselju in rajanju; kolači ter janci so pečeni. „Kristus“-pastir se vrača s Sarakine; danes mora prvič javno nastopiti: govoriti mora sovaščanom v svoji vlogi. Kaj in kako naj govori, ko jeclja? „Drag-g-gi s°' so-sovaščani!“ Glejte čudo, pri priči za' čne normalno govoriti. Čudež oz. božj* prst je viden. Sedaj brez obotavljanj» in gladko pove bratom, da oni gori ni' majo kolere, ampak da umirajo od 1»' kote ter da so jim dolžni vsi pomagati' Kmalu je na rjuhi pred „Kristusom cela gora dobrot. Pop Gregoris je be' sen. Enako trgovec Patriarhas, ki zah7 zavrže svojega edinega sina „Janeza" ker ta pusti zaročenko ter sledi „Kri' stusu“ rekoč: „JAZ MORAM NJEMt' SLEDITI!“ Praznik se je končal s smrtjo P»' triarhosa. še pred smrtjo je dal pokli' cati zavrženega sina in mu izročil sv»' je premoženje. Slednjič umre v sina' vem objemu. Odslej je „Janez“, bogati mladenič katerega bogastvo ne premami, da ne bi več sledil „Kristusu“. Vse svoje bo' gastvo sklene darovati bratom na ^a' rakini. Ta sklep mora legalizirati (ur»d' no potrditi) pop Gregoris. Slednji ~l sklepu upre, ker s tem bi se podrl nje gov sen, da bo hčerka Mariori posta!» žena najbogatejšega mladeniča v vas ’ Višek filma je ta prepir, ko laik n^1 duhovnika evangelij: „PRODAJ, K-^ J IMAŠ IN DAJ UBOGIM TER HOP1 ZA MENOJ“ (Lk 10, 27). Nato še e»' krat vrže pogled na prišlo zaročenk*7 ter razočaran nad „farizejem“' Gre.2» risom zbeži k bratom na Sarakino. ** jim pove svoj sklep, da jim je izro4. v last vse svoje premoženje ter P°v, o prepiru s popom Gregorisom, teo^ po daljšem preudarjanju sklenejo, d» ij ti arvicucjvj» vzamejo lastnino s silo. Sarakine»^ gredo v protestnem pohodu nad bog» , vas. Vaščani jih sprejmejo s puškan; Streli padejo in med lačne brate P» učitelj, popov brat. Sarakinčani za^ dejo „Janezovo" oz. sedaj že svojo V0 Sfest. Kašče in kleti se odprejo in bogati mladenič razdaja svojo posest lačnim bratom. Med tem pa pop baranta 2a „Kristusa“ z Agom-Pilatom. „ČE Nam ne izročiš pastirja (Kristusa), NISI PAŠIN PRIJATELJ; tožili te bomo v smirno!“ in Pilat-Aga ga jim je izročil, da ga nmore, da se tako zadosti za grehe Sarakinčanov, katerih vodja za pravice le postal pastir-„Kristus“. Vojak na konju privleče „Kristusa“ v cerkev; Pop Gregoris ga v imenu Cerkve izobči, a Juda ga zakolje. K umirajočemu »Kristusu“ prihiti „Marija Magdalena“. Pastir Manolios je doigral svojo vlogo 2 življenjem. Takega „pasijona“1 vas Lykorissi še ni doživela. ?AKLUČEK Z OPOMBAMI V filmu ON, KI MORA UMRETI Se po „Kristusovi“ smrti begunci zabarikadirajo na „Janezovem“ dvorišču ter čakajo nadaljne borbe s Turki ter laž-^mi brati. Knjiga pa, ZNOVA KRIŽANI KRISTUS, se konča nekoliko drugače. „Janez“ razočaran nad ljudmi, cdide v samoto, kjer v premišljevanju Evangelija ter ostali molitvi čaka smrti vstajenja v Kristusu. Bratje s Sara-K!r|e pa si razdele njegovo premoženje J,ei' odidejo dalje v svet, s trebuhom za Kruhom, iskajoč prave bratske ljubezni. če primerjamo knjigo s filmom, mo-Kano reči le to, da je film boljši od Krijige, četudi nekateri knjigo primer-JaJ° nesmrtnemu Bachovemu Mateje-'emu pasijonu. Julij Dassin je znan že jz drugih filmov (n. pr. Du Rififi chez hommes), da zna posegati globoko življenje — v duši. Dassin je mnenja, ^ je poslanstvo današnjega filma v - 1111 da obravnava probleme našega asa. Ali je še večji in važnejši problem aries, kot je ta, da v atomski dobi umtL rpcs&m Ne umri — z menoj ostani, naj čutim v srcu tvoj smehljaj in nežnost tvoje roke v moji rani, v očeh tvoj vonj in tvoj sijaj. Ne umri — z menoj ostani, pretoči v melodijo noč in duši utrujeni, razklani prilivaj oija — svežo moč. Ne umri — dokler te ne ponesem na žejnih ustnicah do tja, kjer boš z menoj zasnula, pesem, sen zadnji, tajni iz groba dna. Andrej Bregar manjka bratske ljubezni; da beremo in. čujemo evangelij, a ga po svoje razlagamo in tudi živimo. Samoljubje je v vedni opreki z ljubeznijo do bližnjega. Farizeizem ni zamrl s Knstušovim križanjem na Kalvariji, ampak njegov plevel se je razrastel po vsem svetu ter uničuje rast ljubezni, božje cvetlice, ki je zrastla iz Kristusove krvi na križu. Problem je v filmu jasno nakazan. Kolikokrat sem tako kot pop Gregoris, tudi jaz križal Kristusa v svojih bratih ? In kolikokrat ti ? Vsako leto farizejsko doživljava skrivnost velike noči, in to v lepem in ugodnem petju ter obilni hrani ter praviva: „Velikonočnega žegna ni brez šunke in hrena, to je brez Kristusa in Juda.“ KDAJ BO ŽE ENKRAT V MENI JUDA UMRL IN KRISTUS RESNIČNO VSTAL? P. S. Podobno dramo iz modernega sveta nam je leta 1956 napisal nam že znani romunski pisatelj Virgil Gheor-ghiu v svoji najnovejši knjigi „Pilat na Donavi“. Primerjaj jo s Kazantza-kisovim delom „Znova križani Kristus“. FilmoV Slovenski Lurd v Rajhenburgu „Slovenski Lurd“ so začeli nazivati veličastno novo župnijsko cerkev v Raj-Lenburgu ob Savi, katere temeljni kamen je bil položen ravno ob petdesetletnici, odkar se je Brezmadežna zadnjikrat prikazala lurški Bernardki. To je bilo dne 16. julija 1908. Brž ko so verni Slovenci zvedeli za lurške dogodke, so tudi Rajhenburžani zaceli častiti lursko Gospo in ji že leta 1890 postavili v svoji župnijski cerkvi sv. Petra lurški oltar. Preprost domačin je zlozil nekako lurško pesem, ki so jo vsi znali na pamet in radi prepevali: „Lurška Mati, glej na nas, naših prošenj sliši glas!“ Rajhenburška cerkev sv. Petra je bila majhna. Zato je župnik Jožef Cerjak začel misliti na novo, ki naj bi bila posvečena lurški Materi božji. Ko je našel popolno umevanje tedanjega lavantinskega škofa dr. Napotnika, se je z vso vnemo lotil dela. Tako je zrasla veličastna rajhenburška cerkev — „Slovenski Lurd“, ki stoji sredi rodovitne planjave, na katero zre z bližnjega griča grad, ki je bil leta 1881 spremenjen v samostan očetov trapistov in od leta 1891 do druge svetovne vojske opatija „Marije rešiteljice“. Trije glavni kipi te cerkve so bili blagoslovljeni na izredno svetih krajih. Tedanji rajhenburški opat p. Marija Janez Epalle je bil pripravljen darovati za novo svetišče kip lurške Matere božje, ki naj bi ga izdelala ista tvrdka, ki je izdelala kip za pravo lurško votlinot in novi kip naj bi bil blagoslovljen v pravi lurški votlini. Škof dr. Napotnik je bil te mish vesel in jo še razširil. Vse tri glavne kipe, lurško Marijo za veliki oltar in sv. Jožefa in Srce Jezusovo za stranska oltarja, so naročili pri omenjeni tvrdki na Francoskem. Ta je delo iz* vršila že v poletju leta 1910 in kip» Matere božje in sv. Jožefa odposlala v Lurd, kip Srca Jezusovega pa v Paray le Monial. Blagoslovit jih je šel lavantinski škof sam v spremstvu župnik» Cerjaka, rajhenburškega opata in P; Bernarda Berniganda. Na to pot so šli ravno na dan, ko so se naši romarji vračali s prvega slovenskega romanja v Sveto deželo. V Lurdu so postavili kipa Matere božje in sv. Jožefa v lu1" J ško votlino in naslednji dan jih je škof dr. Napotnik blagoslovil. Pri tem je v latinskem in slovenskem jeziku spregovoril tele besede: „Zdra-Va>. Marija, milosti polna! Sprosi, da bo tajhenburška cerkev, tebi posvečena in okrašena s tvojo, danes dne 26. septembra 1910 od mene v lurški votlini blagoslovljeno podobo — neusahljiv vir milosti za vse duhovnike in vernike lavantinske škofije, kakor tudi za vse, ki bodo iskali pri tebi pomoči. — Pozdravljen sv. Jožef, prečisti ženin Marijin in Jezusov krušni oče! Sprosi meni, ki sem d&nes 26. septembra 1910 blagoslovil Ivojo podobo v lurški votlini, ter mojim dragim škofljanom, kakor tudi vsem lyoiim častilcem, da pridemo vsi po Ma-r-ji k Jezusu!“ Kipa so nato odposlali v Rajhen-burg, škof in spremljevalci pa so na- daljevali pot v Paray le Monial. Kip Srca Jezusovega je čakal blagoslovitve prav pred oltarjem, kjer se je v letih. 1673—1675 božje Srce prikazovalo sv. Marjeti Alacoque. Prav na svoj god ga je škof Napotnik blagoslovil in pozdravil z besedami: „O presveto Srce Jezusa Kristusa,, čigar podobo sem jaz nevredni pastir lavantinske škofije blagoslovil v znameniti cerkvi čudovitih razodenj na praznik sv. nadangela Mihaela dne 29. septembra 1910, bodi v novi rajhenburški cerkvi vedno zatočišče, kjer bodo dobivali pravični kristjani mir, grešniki odpuščanje, žalostni tolažbe, omahujoči opore. Tako bodi!“ Ko je kip Srca Jezusovega prispel v Rajhenburg, so ga postavili na stranski oltar na evangeljski strani. Opat p. Janez Epalle se je ravno v Paray le ^kdanji samostan trapistov v Rajhenburgu (na višavi); spodaj grad „Turn“ in stara farna cerkev sv. Petra in Pavla. V ozadju stoji bazilika, posvečena lurški Materi božji ZMonial poslovil od romarjev in čez nekaj tednov ga je Marija poklicala k sebi. Mrtvega so prepeljali k večnemu počitku v Rajhenburg. Rajhenburški „Slovenski Lurd“ je .bil postavljen z obilnimi darovi iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Zidati so .začeli na kvatrno nedeljo dne 10. junija 1910, dne 2. julija 1914, tik pred za-•četkom prve svetovne vojske, pa je bilo novo Marijino svetišče že posvečeno. V spomin na to posvetitev so bile ko-•vane posebne svetinje s podobo lurške .Matere božje. Za vse dobrotnike cerkve :se opravljajo vsak prvi petek v mescu in ob kvatrnih dneh ustanovne maše. Z apostolsko listino z dne 8. junija 1929 je bilo rajhenburško Marijino svetišče odlikovano z naslovom „Manjša 'bazilika“, pridruženo liberijanski baziliki Marije Velike ali Snežne v Rimu. Ko je bil „Slovenski Lurd“ dodelan, so začeli tja prihajati številni romarji. Ob 125-letnici postanka in 75-letnici lurških prikazovanj so se začela tudi vsakoletna skupna romanja, navadno o malem šmarnu. Tudi „Slovenski Lurd“ v Rajhen-burgu (Rajhenburg se danes imenuje uradno Brestanica) je kraj milosti, ki mam jih Bog deli po Mariji. Naj bo za nas vsak Marijin oltar, pred katerim se zbiramo k šmarnicam, vir milosti, luči in miru. SLOVENIJA Božjepotna cerkev Marije Vnebo-vzete na žežlju pri Vinici v Beli Krajini spet v polni meri služi svojemu namenu. Do leta 1950 je žalostno razpadala, kajti rdeči oblastniki niso do-'volili, da bi se pričelo s popravili. K sreči pa je državni zavod za varstvo spomenikov razglasil zaradi edinstvenega velikega oltarja cerkev na žežlju za kulturno zgodovinski spomenik, ki ga je treba ohraniti. To priporočilo je pripomoglo, da so oblasti jeseni 1. 1950 dovolile zbiranje gradbenega lesa in denarja. Z velikimi napori se je posrečilo Dostaviti jeseni 1. 1951 novo streho. S tem naj bi bilo preprečeno nadalnje razpadanje zidov. Da bi pa storili kaj več za popravo cerkve, seveda ni bilo misliti. Manjkalo je denarja. Tedaj so položaj rešili rojaki iz Sev. Amerike. Zbrali so toliko, da je bila za žegnanje, 15. avgusta 1957 cerkev kot nova. Leta 1956 so postavili delavci leseno ogrodje za okrogli stolp, ki naj bi bil prav tak kot stari. Najbolj zamudna je bila obnovitev zidnih vencev. Prižnico, ki je deloma zastirala pogled na veliki oltar, so prestavili na desno stran, tako da se pride nanjo naravnost iz zakristije. Na kor vodijo nove betonske stopnice, nad korom pa je novo polkrožno okno, ki meče lepo svetlobo na vso notranjost. Sam kor je dobil nov tlak, zakristija pa nov strop, ker se je stari zrušil. Vsa notranjščina je prebarvana v petih barvah, vsa okna in vrata pa prepleskana. Tudi zunanjost je sedaj čedna, ker so vse zidove in zvonik prepleskali v sivi barvi. Nad glavnim vhodom je napis: „Kraljici nebes in zemlje — prenovljeno 1. 1957“. Prenovljeno cerkev je slovesno blagoslovil 15. avgusta 1957 dekan Andrej Ilc iz Podzemlja. Ves čas prenavljanja je deloval na Vinici Pavel Verderber iz križniškega reda. 16. avgusta 1957 pa je prevzel faro Franc Kastelic. Ta je poskrbel, da je bila v novembru 1957 postavljena tudi nova streha nad vežico pred cerkvijo. PRIMORSKE VESTI 50-Ietnica goriške dekliške Marijine družbe. Slovenska dekliška Marijina družba v Gorici praznuje letos 50-let-nico svojega obstoja. Razumljivo, da je skušala ta lepi jubilej tudi dostojno proslaviti. V nedeljo, 9. marca, je bü3 v Marijinem domu lepo uspela akademija, kjer so se spomnili prvega ustanovitelja dekliške Marijine družbe, č. S' Cirila Vuga ter naslednjih voditeljev in družbenic, ki so se še posebno odlikovale v goriški Marijini družbi. Pri na-daljnem sporedu akademije so nasto- Pili otroci iz Marijinega vrtca in ora-t°rija z ljubkim prizorom, pevski zbor Marijine družbe ter še dramatski odsek 5 lepim lurškim prizorom. Za zaključek je bilo slišati še nekaj kitajskih Pesmi, ki jih je poslal v poklonilo DMD petdesetletnico velik prijatelj družbe č- g. Stanko Pavlin, ki jih je na Kitajskem posnel na trak. Tudi sam je ob spremljavi vijoline zapel lepo slovensko: Le enkrat bi videl. Najbolj srečna Pri tej oddaji je bila brez dvoma mati Patra Pavlina, ki je nalašč za to pri-"ko prišla iz Grgarja v Jugoslaviji v 90rico, da je vsaj po traku lahko slišala svojega sina. — Cerkveni del slo-Vesnosti pa se je začel v nedeljo, 16. ^arca, z običajnim vsakoletnim „vzor-P’tn tednom“. Zjutraj so bili lepi go-^0l'i v stolnici, zvečer pa v cerkvi sv. Antona. Vzorni teden je vodil č. g. Pater Surina. Lurška stoletnica. Povsod po tržaških in goriških farah so lepo prazno-afr lurško stoletnico. Poleg lepih slo-esnosti v cerkvi ali pa pri lurških ka-Pebcah so tudi po farnih dvoranah praz-^0vali stoletnico Marijinih prikazovanj. ^,ak len večer so imeli v Dolini pri . stu, kjer so poleg predavanja o Lur-kazali tudi najnovejše barvne slike. g Konkone! Pri Trstu je prijazno na-j Je visoko gori v hribu nad morjem. 1 , 0 je oddaljeno od vseh cerkva, zato . nko razumemo njihovo veselje, ko se j je na praznik lurške Matere božje 1 Pelnila dolgoletna želja in so dobili j0 tI10 cerkev. Z veliko slovesnostjo so yjj.na ta lepi Marijin praznik blagoslo-1 tako najlepše praznovali stoletno a 'urških prikazovanj. Veliko zahva-