Pomurski
MURSKA SOBOTA, 11. FEBRUARJA 1965 Leto XVII. — Štev. 4 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALA2IC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA. KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
S SLOVESNE OTVORITVE NOVE ŠOLE V ČRENSOVCIH
Nova šola velika pridobitev
V nedeljo, 7. februarja 1965 je bila v Črensovcih otvoritev šole. Svečanosti so se udeležili: zvezna poslanca kulturno-prosvetnega zbora VARL FRANCKA, pomočnik za šolstvo SRS ing. ZDENKO ROGELJ, predstavniki družbeno političnih organizacij, predstavniki šolskih kolektivov in številni občani Črensovec, Žižkov in Trnja.
Po uvodnih besedah upravitelja šole tov. MERNIKA, ki je med drugim seznanil navzoče, da bo po sklepu šolske skupnosti učencev, nova šola nosila ime dr. Franceta Prešerna, je spregovorila tudi tov. Varlova. V krajšem govoru je orisala pot, po kateri se je razvijala prosvetna dejavnost v povojnih letih in poudarila, da je potrebno hitreje uresničevati šolsko reformo, kajti ta pomeni, da bodo imeli učenci in učitelji boljše pogoje.
500 otrok iz Črensovec, Trnja in Žižkov se je doslej stiskalo v zastarelih šolskih prostorih. Delo prosvetnih delavcev je bilo v preštevilnih razredih zelo težavno. Nova šola ima 10 učilnic, centralno kurjavo, kljub temu da ni telovadnice in delavnic, se bo pouk lahko bolje organiziral.
Pobudnik za organizacijo prostovoljnega dela vaščanov je bil krajevni odbor SZDL. Vaščani so poleg prevozov gramoza opravili tudi vsa
druga zemeljska dela. V prostorih stare šole se bo prihodnje organizirala zdravstvena služba, posebej pa splošna in zobna ambulanta. V perspektivi naj bi v Črensovcih dobili tudi lekarno in bi tako to področje dobilo potrebno zdravstveno službo. Zaradi tega je otvoritev nove šole toliko večjega pomena za celotno področje.
Novo poslopje osnovne šole v Črensovcih
V LJUTOMERSKI OBČINI:
125 evidentiranih
Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Ljutomeru je na nedavni seji ugotovila, da je bilo skupno evidentiranih za bližajoče se volitve 125 občanov, od tega 81 moških in 24 žensk.
V oba zbora občinske skupščine bo voljenih 25 novih odbornikov in sicer 11 v občinski zbor in 13 v zbor delovnih skupnosti. Od skupno 125 predlaganih je 28 kmetovalcev, 15 uslužbencev, 10 inženirjev in tehnikov, 16 prosvetnih delavcev. 3 zdravstveni delavci in 3 iz ostalih poklicev. Aprila poteče mandat v obeh zborih občinske skupščine 5 delavcem, 2 uslužbencema, 8 kmetovalcem, 2 zdravstvenima delavcema, 3 prosvetnim delavcem, 2 kmetijski-
ma tehnikoma oziroma inženirjema ter 3 ostalim.
Glede na število evidentiranih in glede na to, da se v občinski skupščini zagotovi primerna struktura, je občinska volilna komisija mnenja, da bo potrebno da krajevne organizacije SZDL pri kandidiranju za občinsko skupščino upoštevajo tak sestav občinske skupščine, ki bo po svoji splošni strukturi zajamčil čim bolj kvalitetno delo skupščine.
S PRVE SEJE NOVEGA ObK ZKS V LENDAVI
Osnova naj bodo analize
Prva seja občinskega komiteja ZKS je bila namenjena iskanju takih metod dela občinskega komiteja, ki bodo zajele najširši krog članov ZKJ. V uvodnih besedah sekretarja je bilo poudarjeno, da je v sedanji fazi veliko družbeno političnih problemov, ki zahtevajo reševanje, vendar na podlagi tehtnih analiz. Kateri so ti problemi?
V prvi vrsti je potrebno razčistiti med komunisti vprašanje pojmovanja ekstenzivnega in intenzivnega go-
spodarjenja. Intenzifikacija gospodarstva ne pomeni samo iskanje notranjih rezerv, temveč jasen položaj sleherne gospodarske organizacije v nadaljnjem razvoju, posebno pa v mednarodni delitvi dela. Intenzifikacija mora zajeti tudi kmetijstvo in končno slehernega kmečkega gospodarja.
Posebne naloge čakajo občinski komite, kakor tudi sleherno osnovno organizacijo ZK, na področju odprave birokratskih pojavov, posebno pa ob razčiščevanju pojmov vodenja in upravljanja. Ugotovljeno je bilo, da so v kolektivih z višjo kvalifikacijsko strukturo večji problemi v samoupravljanju (primer Univerzal), kakor v kolektivih, kjer je pretežna večina zaposlenih brez kvalifikacij. Dejsto je, da kolektiv, posebno pa člani kolektiva z višjo kvalifikacijsko strukturo čutijo,
da je samoupravljanje čestokrat samo fasada, za katero se skrivajo samovolje posameznikov.
Problem, ki bi ga moral komite analizirati, je tudi odnos med ekonomskimi enotami in centralnimi organi upravljanja. Dogaja se, da so si ekonomske enote med seboj v slabih odnosih, centralni samoupravni organi pa vse to samo opazujejo.
Naloge, ki so pred kmetijstvom in po katerih bodo morali sistematično delati kmetijski strokovnjaki posebno pa člani Zveze komunistov, so predvsem izdelava regionalnega plana v sklopu celotnega Pomurja, relativno trajnejša orientacija razvoja kmetijstva, posebno pa idejno razčiščevanje vprašanj o individualnem kmetu in kooperaciji.
Postavljena so bila še vprašanja kot so: razvoj družbenih služb, mladinsko vprašanje in vprašanje kadrovanja in štipendiranja strokovnega kadra, posebno pa nekaterih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Čimprej zbori volivcev
Predvolilna aktivnost prehaja v zadnjo fazo, ko bo potrebno izmed evidentiranih predlogov zbrati kandidate in opraviti volitve, ki so že razpisane. Volili bomo:
26. MARCA V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI PRI OBČINSKI SKUPŠČINI 28. MARCA V OBČINSKE ZBORE OBČINSKIH SKUPŠČIN. Istega dne bodo izjemoma tudi kmetijski proizvajalci volili v občinske zbore delovnih skupnosti.
3. APRILA BODO OBČINSKE SKUPŠČINE NA PRVI SEJI VOLILE POSLANCE ZA ZBORE DELOVNIH SKUPNOSTI REPUBLIŠKE IN ZVEZNE SKUPŠČINE.
18. APRILA BODO NEPOSREDNE VOLITVE ZA ZVEZNI IN REPUBLIŠKI ZBOR.
Iz tega razporeda izvira tudi nekaj neodložljivih nalog občinskih volilnih komisij. Že v teh dneh bo potrebno objaviti področja zborov volivcev, čez nekaj dni pa bomo morali predsedniki skupščin sklicati tudi zbore volivcev. Zadnji rok za vložitev kandidatur pri zvezni volilni komisiji je namreč 19. marec.
Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE BORCEV V M. SOBOTI
Več skrbi za zdravljenje
Prejšnji petek je bil v Murski Soboti občni zbor ZB, kateremu so prisostvovali predstavniki občinskih družbeno političnih organizacij in podpredsednik okrajnega združenja
Delegati so v razpravi opozorili na spomeniško varstvo, ki se ponekod zanemarja. Spominske plošče razpadajo ali pa je okolica zanemarjena, kar seveda meče slabo luč na organizacijo. »Oddolžitev padlim borcem se mora še osebno obuditi v letošnjem letu, ko bomo proslavljali dvajset letnico osvoboditve«, je bilo poudarjeno v razpravi.
S posebno skrbjo so člani
razpravljali o socialno zdravstvenem varstvu borcev. V lanskem letu je bilo pri tem več storjenega kot prej. Z enkratnimi pregledi so delno ugotovili zdravstveno stanje borcev, vendar pa se s tem v prihodnje ne bodo smeli zadovoljiti, ker so potrebe obolelih veliko večje ter zahtevajo načrtno in sistematično zdravljenje.
S proslave 20-letnice osvoboditve v Logarovcih. Govori Rado Pušenjak. Več o tem na 8. str.
DOKONČNI PREDLOG OBČINSKEGA PRORAČUNA V LJUTOMERU:
Vsklajevanje možnosti in potreb
Tudi v Ljutomeru so po mnogih razpravah izdelali predlog izdatkov občinskega proračuna, ki se je od prvotnih 834 milijonov zmanjšal na 709 milijonov dinarjev. Ta predlog bo dan v razpravo na zbore volivcev.
Navajamo nekatere najvažnejše postavke iz predloga proračuna. Za osnovno šolstvo je predvidenih 238 milijonov, dočim je znašala lanskoletna potrošnja 187 milijonov dinarjev. Socialne podpore in oskrbnine v domovih naj bi znašale 43 milijonov dinarjev. Za zdravstveno zaščito predvideva predlog proračuna skupno 28 milijonov. Državna uprava je zajeta v predlogu proračuna z 150 milijoni dinarjev, od tega uprava občine 110 milijonov, lani 90. Za komunalno dejavnost naj bi bilo potrošenih v letošnjem letu 64 milijonov, od tega za krajevne skupnosti 12 milijonov dinarjev in za ceste
III. reda 39 milijonov dinarjev. Prvotni predlog izdatkov za negospodarske investicije je znašal 78 milijonov, v najnovejšem predlogu pa znaša ta postavka le 3 milijone dinarjev. Dotacije družbenim organizacijam naj bi znašale 26 milijonov. Precejšnja sredstva bo moral prispevati letos proračun na račun obveznosti in garancij. Skupna od-
plačila kreditov znašajo 48 milijonov dinarjev.
Predlog občinskega proračuna z omenjeno razporeditvijo izdatkov bo dan v razpravo na prihodnje zbore volivcev.
LJUTOMER
V ponedeljek dopoldne je bilo v Ljutomeru posvetovanje predsednikov občinskih svetov, skladov, občinskih zvez in društev o letošnji proračunski potrošnji. Po predlogu letošnjega proračuna naj bi bilo zagotovljenih nekaj več sredstev za potrebe družbenih služb, kar pa bo verjetno negativno vplivalo na bolj razvejano delovanje društev. Sodijo, da primanjkuje okrog 200 milijonov dinarjev sredstev za normalno izvajanje letnega proračuna, v katerem pa niso predvidena večja sredstva za negospodarske investicije.
VREMENSKA NAPOVED od 11. do 21. februarja Ves čas nestalno s pogostimi snežnimi padavinami, zlasti okrog 14., 17. in 18. februarja. V jasnih nočeh ostrejši mraz. Nekako od 20. februarja dalje lepo vreme z mrazom ponoči.
Dr. V. M.
Pravilna rešitev — GPS 1 — se glasi: Štefan Kuhar — Bojan; Proizvodnja kremenčevega peska Puconci; Proizvodnja kremenčevega peska Puconci.
14. NAGRADA — Gradbeni material v vrednosti 10.000 din; prispeva Proizvodnja kremenčevega peska Puconci.
Za življenje
usposobljena
kultura
Zahtevajoče »Odprto pismo« pomurskih študentov, pomirljiva »Informacija« uredništva in dramatični zapis tovariša Miška Kranjca v letošnjih številkah Pomurskega vestnika, se mi zde primerna podlaga za širšo izmenjavo mnenj o vlogi in pomenu lokalnih sredstev obveščanja. Kot bralec se želim v to izmenjavo mnenj v'ključiti. Trenutek je primeren, saj se nahajamo v času, ko bi bilo treba ustavno načelo javnosti že praktično uporabljati.
Uredniška informacija o težavah, ki so nastopile v zvezi z nadaljnjim izhajanjem Pomurskega vestnika, je dokaj skopa, zato si je težko ustvariti celovito podobo o položaju, v katerem se lokalna informacijska sredstva nahajajo in kakšna stališča zavzemajo do tega vprašanja predstavniki posameznih občin. Vse preveč v meglo zavito je obvestilo o stališčih predstavnikov ustanoviteljev. Več o tem se lahko le sklepa. Ali ne bi kazalo javnost seznaniti z vsebino razgovora med predstavniki ustanoviteljev in uredništva?!
V predzadnji štev. smo bili obveščeni, da je nadaljnje izhajanje Pomurskega vestnika zagotovljeno. V skrajnem primeru tudi tako, da bo vse ustanoviteljske pravice in dolžnosti prevzela soboška, občina. Vest o nadaljnjem izhajanju Usta lahko samo pozdravimo. Toda ali ni to le polovična rešitev, če poskušamo na problem gledati iz vidika družbenih potreb in koristi vsega Pomurja?! In če je vprašanje nadaljnjega izhajanja lista formalno rešeno, ali ni ostalo odprto še vprašanje njegove vsebine in družbene vloge, ki naj jo ima? Ali smo z vsebino lista povsem zadovoljni? Rekel bi, da ne! To trditev opiram na dejstvo, da bi se sicer ustanovitelji ne odločili tako lahko za umaknitev svojih pravic in dolžnosti. In ali ni to nezadovoljstvo tudi nekoliko teritorialno pogojeno? Ali niso bili posamezni rajoni Pomurja v listu premalo zastopani? Ta in še vrsta drugih vprašanj je, o katerih bi kazalo ob nastali situaciji razmišljati. S tem listu seveda ne odrekam določene kvalitete, toda želeti je, da bi bil še boljši. Med vsemi se mi zdi po rešitvi finančnega vprašanja, še najbolj važno vprašanje vsebine lista.
Z grožnjo, da bodo v prihodnje prizadeti, verjetno pri zvišani naročnini, bralci iz treh »upornih« občin, se problem niti za las ni približal k družbeno koristni rešitvi. Tudi drugi prigovori uredništva naslovljeni  na nekatere »odgovorne«, kot so »zaverovanost v ozko občinsko politiko«, »ne naklonjenost za medobčinsko sodelovanje« in temu podobno ne peljejo k rešitvi, ki bi ustrezala koristim Pomurja. Zdi se mi, da taki očitki samo še bolj razvnemajo »občinske duhove« in ustvarjajo subjektivne pogoje za nove antagonizme.
Uredništvo bi verjetno storilo bolje, če bi za razliko od svojih predhodnikov, poskušalo ugotavljati vzroke zaradi katerih je, tako v preteklosti kot danes, prihajalo do take ozke »zaverovanosti« in »nenaklonjenosti« pomurskemu medobčinskemu sodelovanju. Ali uredništvo tega problema ni zasledilo že prej? Predpostavljam, da mu je bil znan. Vendar, ni se ga lotevalo s potrebno mero odgovornosti
Nadaljevanje na 4. strani
Osnova analize
(Nadaljevanje s 1. strani)
novih poklicev kot so industrijski sociologi, socialni delavci itd. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kako potemtakem zagotoviti Vodilno vlogo Zveze komunistov v kompleksu vseh teh vprašanj. V ospredje se vsekakor vsiljuje zaključek, da bodo morali člani občinskega komiteja (ki naj bi jim bila to edina funkcija), aktivno sodelovati v oblikovanju politike, posebno pa se mora dosledno uveljaviti skupinsko delo, ki naj bi postalo osnova delovanja komiteja.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi tesni povezavi občinskega komiteja in osnovnih organizacij, česar v preteklem obdobju ni bilo.
Ob koncu je komite formiral skupine. Prva skupina bo zasledovala in analizirala vprašanja v nadaljnji graditvi občinske organizacije ZK kakor tudi ideološko izobraževanje članov. Delo s področja družbenoekonomskih odnosov naj bi zasledovala druga komisija, ki bi imela tri podskupine za industrijo in obrt, za kmetijstvo ter za družbene službe.
OD TEDNA DO TEDNA
Ameriška in južnovietnamska letala iz ameriške vojaške pomoči so v nedeljo in v ponedeljek v več valovih napadla severnovietnamski mesti Dong Hoi oziroma Vin Lin in s tem agresivnim dejanjem vznemirili ves svet. V Washingtonu sicer uradno trde, da gre za maščevanje zaradi napada južnovietnamskega osvobodilnega gibanja Vietkong na letališče Plei Ku in Tuj Hua, kar naj bi to opravilo s pomočjo, ki prihaja iz Severnega Vietnama...
ODKRITA AGRESIJA
Očitno je, da so napad temeljito pripravili. Ni zgolj naključje, da so Američani pričeli evakuirati družine Američanov iz Južnega Vietnama, da ameriški nacionalni varnostni svet neprestano zaseda, da je ožji sodelavec predsednika Johnsona Bundy, ki je pred dnevi priletel v južno-vietnamsko prestolnico Sajgon na posvetovanje s tamkajšnjimi političnimi in vojaškimi prvaki, v nekaterih svojih izjavah celo napadalnejši od veleposlanika v Sajgonu generala Taylorja ...
O komunistični pomoči s Severa že dalj časa govore
ameriški vojaški svetovalci v Sajgonu in uradni vojaški predstavniki v Washingtonu, da bi zmanjšali pomen osvobodilnega gibanja in ljudstva, ki osvobodilno vojsko podpira. Posebno zadnje tedne čutijo sajgonske čete in ameriški vojaški »svetovalci« pest vse močnejših udarcev, ki se spreminjajo v pravi frontalni napad. Neprestane zamenjave vlade v Sajgonu niso položaja prav nič spremenile. Sedaj je očitno, da je tudi prebivalstvo same prestolnice, kjer kuhajo proameriško politiko, sito vojne in vojaških režimov.
In vendar poudarjajo ameriški uradni krogi, da ne nameravajo razširiti vojne na Severni Vietnam, odkar so vsaj navzven odklonili predlog skrajnežev, naj bi neposredno napadli Severni Vietnam in tako onemogočili Vietkongu vojaško pomoč. Johansonov odposlanec Bundy pa je prinesel s seboj v Saj-gon spet »bojevitega duha« — in sledili so prvi napadi na severnovietnamska mesta, ki se utegnejo ponoviti.
Odmevi v svetu so bili seveda zelo veliki. Omenimo naj predvsem resna opozorila kitajske in sovjetske vlade, da bodo branile Severni Vietnam pred vsako agresijo. Nenadno ameriško odločitev so neugodno sprejeli tudi v Parizu in Londonu ter drugih zahodnih prestolnicah. Gre za kršitev severnovietnamske suverenosti in neodvisnosti. In če se bodo napadi ponovili, utegne priti do zares širšega vojaškega zapleta in nevarnega vojaškega žarišča.
KOSIGIN V HANOJU
Američani uradno pravijo, da omenjena napada nimata nikake zveze z obiskom sovjetskega ministrskega predsednika Kosigina v severnovietnamski prestolnici, ki naj bi okrepil sovjetsko- vietnamske stike in zagotovil severnovietnamski vladi vojaško in gospodarsko pomoč. Kosigin se je za nekaj ur ustavil tudi v Pekingu in se sestal z najvišjimi kitajskimi voditelji, namerava pa se tod zaustaviti tudi ob vrnitvi v domovino.
V Pekingu niso prav nič zadovoljni s Kosiginovim obiskom v severnovietnamski prestolnici v času, ko je kitajsko-sovjetski spor na višku in si kitajski voditelji prizadevajo, da bi dobili v svoj tabor azijska partijska vodstva in vlade. Ob najnovejši ameriški kršitvi sevemovietnamske neodvisnosti imajo pekinški prvaki še en argument več, da napadajo ameriško-sovjetska prizadevanja za pomiritev in medsebojno zaupanje na svetu česar ne žele in agresivne namene ameriške desnice in vojaških pustolovcev (kar zavrača ves miroljuben svet).
Nekam nerodno zvene wa-shingtonske izjave, da najnovejši dogodki ne bodo vplivali na ameriško povabilo sovjetskim prvakom, da obiščejo ZDA, in obratno. Ženevski sporazum, ki jamči mir in varnost vsej Indokini in torej tudi Severnemu Vietnamu, je resno ogrožen, njegove podpisnice, med katerimi je tudi SZ, so dolžne onemogočiti nadaljnje izzivanje... Ali je potem kaj čudno, če je Kosigin v svojem drugem hanojskem govoru močno napadel ameriške agresivne kroge.
DVE POTI
Izjave washingtonskih uradnih predstavnikov, da ne nameravajo razširiti vojne v Vietnamu, so nekateri ocenili kot možnost, da se bo ameriška vlada slednjič le odločila za pogajanja za zeleno mizo. Pomenile naj bi konec tako imenovanih »strateških načrtov«, po katerih se ameriške oborožene sile ne smejo umakniti. ker bi sicer zahodni svet izgubil pomembno oporišče v boju proti »komunistični nevarnosti«, tj. predvsem proti LR Kitajski.
Dogodki kažejo, da je »strateška smer« spet prevladala in da hočejo v Washingtonu po vsej sili ohraniti potapljajočo se južnovietnamsko ladjo nad površjem, četudi za ceno ogromnih človeških in finančnih žrtev.
Vendar se tudi med Američani vse bolj širi prepričanje, da bi se ZDA morale mimo umakniti še pred polomom v tej ali oni obliki. Javnost vse bolj ve. da so očitki o pomoči od zunaj osvobodilnemu gibanju Vietkong spričo ameriške pomoči sajgonski vladi — napihnjeni baloni. Če bi namreč južnovietnamsko ljudstvo podpiralo proameriške vlade v Sajgonu, bi te z ameriško pomočjo že zdavnaj likvidirale osvobodilno gibanje. Resnica je pa ravno obratna. To resnico so slednjič odkrili tudi številni zahodni reporterji, ki so obiskali Južni Vietnam in si ogledali razmere tako na uradni strani, tj. v Sajgonu, kakor tudi pri osvobodilnem gibanju.
Ali Američani sedaj iz obupa tvegajo kršitev severnovietnamske suverenosti samo za to, da bi nekako izsilili določeno prednost v poznejših razgovorih za zeleno mizo, se sprašujejo nekateri. (V tako odločitev naj bi jih silil strah pred neslavnim umikom ...) Politika sile ne more doseči trajnejših uspehov, saj vzbuja željo po maščevanju in neti vojaške strasti. S tako politiko neposredno miniraš mir. To je tudi uvodna politika za tako imenovano »omejeno vojno«. ki naj bi trajala kar naprej in izčrpavala nasprotnika. Toda taka vojna izčrpuje tudi samega napadalca.
»ZASLIŠEVANJE« — Tako ravnajo čete sajgonskega režima z ujetniki osvobodilnega gibanja Vietkong. Hladna cev pištole, uperjena v jetnikov vrat, naj bi izsilila priznanje vojaške skrivnosti...
NA JUTRIŠNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE M. SOBOTA
Razprava o družbeni prehrani
Jutri dopoldne ima občinska skupščina na dnevnem redu razpravo o družbeni prehrani v Murski Soboti. Pred skupščinski organ je prišlo to akutno vprašanje, ki tare vrsto gospodarskih organizacij že dalj časa, z namenom, da zbor delovne skupnosti pove svoje mnenje.
Iniciativni odbor je predložil skupščinskim organom material, v katerem podrobno obravnava problematiko družbene prehrane v Murski Soboti. Nadalje je odbor že proučil možno rešitev. Predlaga, da se zgradi nov obrat za družbeno prehrano po sistemu samopostrežbe z zmogljivostjo 5000 obrokov dnevno. Za to investicijo bi bilo potrebno 150 milijonov, katere bi delovne organizacije zbrale po ključu na vsakega zaposlenega 20.000 dinarjev. Ostala razlika 40 milijonov pa bi se zagotovila kot dolgoročno posojilo pri občinskem stanovanjskem skladu.
V zaključkih je odbor predlagal skupščini, da mora le ta takoj naročiti izdelavo načrtov, obvestiti vse organe upravljanja v podjetjih, da bodo v svojih zaključnih računih predvideli sredstva za obrat družbene prehrane, da mora občinska skupščina kot investitor takoj odpreti pose-
ben račun pri KB v Murski Soboti, na katerega se bodo zbirala sredstva za investicijo.
Vsi ti predlogi bodo jutri predmet razprave na seji skupščine, ki bo končno odločala, ali se bo vprašanje družbene prehrane v Murski Soboti v doglednem času rešilo.
S POSVETOVANJA V MURSKI SOBOTI
Cigani naj postanejo enakovredni občani
V soboto je bilo v Murski Soboti posvetovanje o socialno-družbenem prilagajanju ciganskega izolata v občini Murska Sobota. Posvetovanje je imelo širši družbeno-politični značaj, saj so se ga udeležili predstavniki najrazličnejših inštitucij občine Murska Sobota ter tudi iz Maribora in Ljubljane.
Na posvetovanju je najprej govoril predstojnik klinične bolnice profesor dr. Marij Avčin o medicinsko-biološki problematiki ciganskega izo-
lata ter poudaril, da so večletne znanstvene in medicinske raziskave pokazale zaskrbljujoče zdravstveno stanje te etnične skupine. Po opravljenih raziskavah za strnjena naselja Pušče, Črnelavec, Borejec in Vanča vesi, kjer živi okrog 700 ciganov ali 1734 v občini Murska Sobota, je ugotovljeno, da je posebno zaskrbljujoč problem nosečnost, kjer je skoraj vsako drugo nosečnost smatrati za neuspešno. Poleg rednih splavov je enkrat toliko spontanih splavov, ki za seboj puščajo hude posledice. Po antropoloških ugotovitvah pa je vzrok nezadovoljivega zdravstvenega stanja tudi v deficitarni prehranjenosti in v ozki telesni razvitosti. Posebno
je pereč problem enostranske in nezadostne prehrane pri predšolskih in šolskih otrocih. Tako so ugotovitve pokazale, da se pri ciganskem mladoletniku od 11. do 14. leta giblje povprečna teža 33,8 kg, medtem ko pri ostalih 38 kg. Pri ženskah starih od 21. do 30. leta znaša teža 55,5 kg, medtem ko pri ostalih 58 kg itd.
O socialno-družbenem vprašanju izolata, o katerem je govoril Vanek Šiftar, je bilo poudarjeno, da so bili do danes že doseženi uspehi pri prizadevanjih socialistične družbe v soboški občini in da tokrat ne gre za reševanje ciganskega vprašanja kot takega, temveč da gre za reševanje skupine ljudi, ki jih je razredna družba izločila in kateri še danes zaostajajo za razvojem določenega področja. Prav zaradi tega so tudi v Soboški občini začeli z reševanjem tega vprašanja, ki je še vedno velika ovira za vključevanje ciganskega življa v razna gospodarska in kulturna področja. Še vedno namreč nastaja pri vključevanju ciganov v družbeno dogajanje predsodek manjvrednosti in nekaterih zastarelih gledanj. Zaposlevanje ciganov je vsak dan večje, dasi pri tem nastopajo vprašanja šolske izobrazbe kot odločujoč faktor. Kljub temu pa še vedno nastopa velik odstotek mlade generacije, ki je sociološki problem in je pri nekaterih proces navajanja na delo še silno težak. Zato je po mnenju udeležencev posvetovanja izhodišče prav v odločnejšem reševanju ciganskega vprašanja, ki naj temelji na enotnem programu izobraževanja in šolanja. Pri tem pa naj ne bi šlo samo za izobraževanje mladih, temveč tudi odraslih, predvsem gospodinj.
S posvetovanja o izolatih v Murski Soboti
S PLENUMA ZVEZE MLADINE V LENDAVI
Organizacija - tribuna mladih
Na plenumu občinskega komiteja ZM v Lendavi so govorili o nadaljnih nalogah organizacije v komuni in ugotovili, da so v sedanji fazi razvoja organizacije potrebne tri osnovne akcije.
Organizacijsko-kadrovsko okrepiti aktive ZM, tako da delo ne bo slonelo na predsedniku in sekretarju. Prilagajanje vsebine in oblik dela interesom mladih je prav tako naloga, ki se je bo moral lotiti občinski komite, in končno krepitev materialnih sredstev tudi za mladinsko organizacijo.
Občinski komite je na plenumu podal širšo analizo o stanju aktivov ZM in med drugim ugotovil, da je pojav razdvajanja intelektualne in delavske mladine močan skoraj v slehernem aktivu, posebno pa v aktivih gospodarskih organizacijah.
Ker postaja krajevna skupnost čedalje bolj tista naravno zaokrožena sredina, v kateri človek zadovoljuje svoje interese, so bili diskutanti mnenja ,da bi bilo potrebno združevati manjše aktive v večjo organizacijo v okviru krajevne skupnosti.
Velik poudarek je bil dan vlogi mladih članov Zveze komunistov, ki so, kot so na plenumu ugotovili, odtegnjeni od mladinske organizacije, takoj, ko postanejo člani Zveze komunistov.
Ugotovitve analize o stanju aktivov in delu organizacije ZM bodo služile občinskemu
komiteju kot napotilo za delo, ta si bo pa prizadeval odpraviti negativne pojave in iskati rešitve, da bi organizacija ZM dejansko postala najširša tribuna mladih.
NA PLENUMU OBČIN. KOMITEJA ZMS V M. SOBOTI
Premalo za družbeni standard
V nedeljo dopoldne Je bil v Murski Soboti razširjeni plenum občinskega komiteja ZMS Murska Sobota, katerega so se udeležili predstavniki političnih organizacij in člani centralnega komiteja ZMS.
Plenum je razpravljal o prestopništvu doraščajoče mladine v preteklem letu in o tezah družbenega plana občine ter o nalogah mladinske organizacije v prihodnje.
Analize o prestopništvu so pokazale, da se je število prekrškov mladine ravno v preteklem letu zelo povečalo. Zaskrbljujoči so zlasti podatki, ki kažejo, da se je število prestopnikov povečalo tudi pri šoloobvezni mladini.
Za tem je sledila razprava o tezah družbenega plana občine, v kateri so mladi aktivno sodelovali. Opozorili so, da se v občinskem merilu premalo skrbi za gradnjo samskih stanovanj, ki predstavljajo veli-
ko vrzel v življenju mladih proizvajalcev. Tudi problem družbene prehrane se ne rešuje dovolj odločno in prizadevno vseh delovnih organizacij v občini. V celoti so se navzoči strinjali z izvajanjem predsednika občinskega sindikalnega sveta, ki je opozoril, da so teze družbenega plana v osnovi zgrešene, ker predvidevajo nove investicije, kar ni v skladu s smernicami 5. kongresa sindikatov Jugoslavije in resolucije 8. kongresa ZK Jugoslavije, ki govorijo o skrbi za delovnega človeka in prizadevanju za manjša vlaganja, da bi več sredstev ostalo za dvig standarda delovnega človeka.
VERŽEJ
Letos je bil Prešernov dan za učence osemletke posebno doživetje. Na svečani proslavi, ki je bila v ponedeljek zvečer v kinodvorani, so najboljši učenci prejeli lepe knjižne nagrade. Nad nagradami so bili prijetno presenečeni, prav pa bi bilo, da bi se ta običaj ohranil tudi v prihodnje.	D. P.
IGRA ZAHODNONEMŠKE VLADE V ZAHODNEM ZAVEZNIŠKEM TABORU
»Nemško vprašanje«
Zahodnonemška diplomacija že dalj časa pritiska na zaveznike v Atlantskem paktu naj bi nemško vprašanje tj. združitev obeh nemških delov, postavili na dnevni red mednarodne politike. Pobudo za to je dal zunanji minister Schröder, ko je zahteval ponovno štiristransko konferenco velesil-zmagovalk nad tretjim rajhom.
Po mnenju bonske vlade naj bi ustanovili celo poseben štiristranski odbor, ki bi se lotil nemškega vprašanja in sprejel tezo bonnske vlade o načinu, kako naj bi združili nemški narod v enotno državo. In da bi pri tem uspeli so v Bonu pogojili vključitev med večstranske jedrske sile NATO s tem, da Zahod prične znova razgovore o nemški združitvi.
Trenuten mednarodni položaj je dokaj zamotan in bi z nemškim vprašanjem sedaj, ko ga ne vsiljuje nobeden od nekdanjih velikih zaveznikov v protinacistični vojni, še huje obremenili že tako obremenjeno stanje v Evropi in na svetu. Na drugi strani je jasno, da so nazori in težnje ob nemški združitvi na raznih straneh tako različni, da bi zadeve ne pomaknili niti za korak naprej.
Čemu torej silijo v Bonnu s tem predlogom? Kaže, da jim sedaj ni prav, da se odnosi med novim sovjetskim vodstvom in ameriško vlado,
ki je uradno pričela svoje obdobje z Johnsonovim vstoli-čenjem pred dnevi, primerni za nadaljnje zbližanje. Pomirjevanje med najmočnejšimi predstavniki obeh blokov ne gre v račun nemškemu militarizmu in revanšizmu. Zato je treba kaliti vode z vprašanji, kjer zahod in vzhod še nista našla skupnega jezika. Tiha odločitev vzhoda in zahoda, da nemško vprašanje potisneta v ozadje in čakata na boljše čase, Bonnu ni všeč.
Zahodnonemški vladi tudi ni prav, da je ameriški zunanji minister npr. pred kratkim povezal nemško vprašanje z vprašanjem razorožitve, evropske varnosti in vzhodnih nemških meja. ZDA so namreč prvič doslej namignile, da bi se nemškega problema raje ne lotili vse dotlej, dokler zavezniki ne razčistijo širša evropska vprašanja, ki jih ne morejo ločiti od nemškega vprašanja Tudi glede večstranskih jedrskih sil ZDA niso več tako odločne, saj morajo upoštevati odločen francoski odpor.
V Bonnu so zato skušali znova okrepiti stike s Parizom, ki jih je vzpostavil kancler Adenaueh. Zato je Erhard ob svojem obisku v Parizu (o tem smo poročali v zadnji številki) sprejel de Gaullov ultimat o skupnem tržišču in dovolil. da Veliko Britanijo zbrišejo iz zahodnoevropskih načrtov. De Gaulle pa je v zameno obljubil, da bo dal pobudo za sestanek štirih, četudi je jasno pokazal, kako si zamišlja nemško združitev v okviru »velike Evrope« od Pirinejev do Urala.
Bonn predlaga razširitev Atlantskega pakta na azijski in pacifiški prostor, pri čemer naj bi vse. seveda tudi Nemčijo, oborožili z jedrskim orožjem. Tako bi nemško vlogo povečali. Spomnimo se tudi, da je bonnska vlada pred kratkim predložila, naj urede vzdolž meja razdeljene Evrope proti vzhodu — atomski hodnik!
Taki načrti so tudi povezani z odločitvijo Bonna, da z letošnjim letom zastarajo vsi zločini, z izjavami vodilnih ljudi, da Nemčija ni odgovorna za prvo in drugo svetovno vojno itd. Zato previdnost do Nemcev tudi pri samih zaveznikih ni odveč.
POMURSKI VESTNIK, 11. II. 1965
2
PREDLOG PRORAČUNA OBČINE G. RADGONA ZA LETO 1965:
Za 781 milijonov dinarjev izdatkov
Občinska skupščina Gornja Radgona je bila na nedavnem zasedanju seznanjena s predlogom proračuna za leto 1965. Da bi bili občani radgonske občine seznanjeni s tem predlogom, na kratko navajamo nekatere podatke predvidenih proračunskih izdatkov, ki lahko volivcem služijo kot informacija za bližajoče se zbore, na katerih bodo razpravljali tudi o predlogu občinskega proračuna.
V obrazložitvi predloga proračuna je med drugim rečeno, da je predvidena v letošnjem letu nekoliko večja proračunska potrošnja predvsem zaradi večjih potreb krajevnih skupnosti, šolstva in drugih služb. Dohodki, skupaj z republiško dotacijo, bodo znašali predvidoma 694 milijonov dinarjev, kar je za dobrih 87 milijonov manj kot naj bi znašali predvideni izdatki.
Sredstva proračuna naj bi bila porabljena letos takole: za delovanje občinske skupščine je v predlogu predvideno 13,5 milijonov dinarjev (stroški zasedanj, skupščine, sej svetov in komisij, reprezentančni stroški, oglasi, objave odlokov volitve itd.)
Šolske mlečne kuhinje naj bi dobile letos skupno 1 milijon dinarjev. Za razna gostovanja naj bi namenili 900 tisoč, za simpozij komorne glasbe in sodobne keramike v Radencih 350 tisoč, godba na pihala naj bi dobila 400 tisoč, dočim naj bi bilo porabljenih za spomeniško varstvo 500 tisoč dinarjev. Med izdatki s področja sveta za socialno varstvo je omeniti predvsem
socialne podpore v znesku 12 milijonov ter priznavalnine borcem v višini 6 milijonov dinarjev.
V zdravstvu predvideva predlog proračuna 9,5 milijona dinarjev za preventivno dejavnost in 7 milijonov dinarjev za zdravljenje nepremožnih. Za delovanje sveta za občo upravo in notranje zadeve ter za področne postaje LM naj bi znašali stroški proračuna 4,5 milijona dinarjev. Pri komunalni dejavnosti je predvidenih 13 milijonov za komunalno dejavnost v Radgoni, za Radence 5 milijonov, za Apače in Videm po 1,5 milijona, za KS Negova, Kapela, Stogovci in Ivanjci pa po 1 milijon dinarjev. Med negospodarskimi investicijami naj omenimo predvsem prispevek 20 milijonov za gradnjo novega zdravstvenega doma v Radgoni in 5 milijonov za gradnjo bolnišnice v Murski Soboti. Regresi za prevoze’ dijakov v šolo bodo  znašali predvidoma 5 milijonov dinarjev. sklad za štipendije naj bi prejel iz občinskega proračuna 6. milijonov, sklad za ceste pa 33 milijonov dinarjev. Tudi sklad za pospeševanje telesno-vzgojne in kultur-' no-prosvetne dejavnosti je omenjen v predlogu proračuna z dotacijo 15 milijonov dinarjev.
Med_ dotacijami političnim ’ in družbenim organizacijam je omeniti predvsem občinsko gasilsko zvezo, ki naj bi prejela za nakup novega gasilskega avtomobila in za ostale izdatke 7 milijonov dinarjev, skupno pa bodo dotacije vsem organizacijam znašale 32 milijonov dinarjev. Za sofinanciranje nekaterih služb, skupnih za več občin, bodo znašali stroški skupno 17 milijonov dinarjev (Javno tožilstvo Ljutomer, Javno pravobranilstvo Murska Sobota, Zdravstveni center Murska Sobota, Zavod za spomeniško varstvo Maribor, medobčinske inšpekcijske službe). Za šolski sklad je predvidenih letos 325 milijonov dinarjev, stroški občinske uprave pa bodo znašali predvidoma 110 milijonov dinarjev.
Kot že omenjeno, bodo prejele po predlogu proračuna krajevne skupnosti na območju občine 25 milijonov dinarjev, po predlogih krajevnih skupnosti pa naj bi bil prispevek občine krajevnim skupnostim 105 milijonov dinarjev. Krajevne skupnosti so v svojih programih navedle po urejanju prostorov in igrišč, kakor tudi sredstva za normalno funkcioniranje posameznih društev.
Krajevne skupnosti bodo razpolagale tudi s 4 milijoni dinarjev iz sredstev cestnega sklada. Ta sredstva pa lahko dobijo KS samo na osnovi krajevnega samoprispevka, kot to določa občinski statut. V programih KS je predviden za letos krajevni samoprispevek v višini 10 milijonov dinarjev.
Delegati za V. kongres
SOBOŠKA OBČINA
CIGIT GEZA. rojen 1941, kvalificirani delavec, član Zveze komunistov Jugoslavije od 1959, predsednik DS v ČZP »Pomurski tisk«,
DRNOVŠEK JANEZ, rojen 1920, učitelj, član ZKJ od 1955, sedaj upravitelj osnovne šole v Beltincih,
JANŽIČ VLADO, rojen 1936, politični delavec, član ZKJ od 1956, sekretar na ObK ZKS v Murski Soboti,
JANKO ERNEST, rojen 1929, kmetijski tehnik, član ZKJ od 1961. odbornik občinske skupščine.
LAH MARIJA-VILDOVA, rojena 1932, kodrovski svetovalec v tovarni »Mura«, član ZKJ od 1950, predsednica občinske konference za družbeno aktivnost žena,
MAUČEC EDVARD, rojen 1940, kvalificirani delavec v »Beltinki«, član ZKJ od 1959, sekretar osnovne organizacije ZK.
SAPAČ JOLANKA, rojena 1933, delavka v Panoniji, član ZKJ od 1956, članica delavskega sveta,
TRPLAN MARIJA, rojena 1932, učiteljica, član ZKJ od 1952,
VALENČIČ LOJZE, rojen 1919, direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, član ZKJ od 1946,
ZUPANČIČ MIRO. rojen 1932, pravnik, član ZKJ od 1948, politični sekretar občinskega komiteja ZKS,
KUČAN MILAN, rojen 1941, pravnik, član ZKJ od 1958, član predsedstva CK ZMS,
LJUTOMERSKA OBČINA
MILENA PIRLER, roj. 1919, član ZK od 1949. Aktivna družbena delavka, odbornica občinske skupščine, dolgoletni predsednik občinske zveze DPM.
FRANC RAJNAR, roj. 1930. član ZK od 1951, predsednik občinske skupščine, bil član občinskega komiteja ZKS, je član občinskega odbora SZDL.
IVO PERŠAK, roj. 1939, član ZK od 1958, deloval v mladinskih organizacijah v predsednik občinskega komiteja ZMS in republiški poslanec.
NEPREVIDNO RAVNALA Z BENCINOM
V ponedeljek, 8. februarja ob 18.30 uri je v stanovanju Franca Ščančarja iz Murske Sobote, Stara ulica 2 nastala eksplozija, ki je povzročila večjo materialno škodo.
Žena Anica Ščančar je prala v kuhinji, kjer imajo vse kuhalne naprave, jopico v čistem bencinu. Zaradi velike količine hlapov, ki so se v kuhinji kondenzirali, je nastala eksplozija, ki je povzročila močan sunek, pri tem pa je nastal tudi požar, Anica ščančar je dobila po telesu opekline prve in druge stopnje, medtem ko materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okrog pol milijona dinarjev. Prizadeta je bila takoj odpeljana v soboško bolnišnico.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je pretekli ponedeljek priredila predsednica občinske skupščine Gornja Radgona, tovarišica Marija Levarjeva, sprejem za številne kulturno prosvetne delavce, ki se aktivno udejstvujejo na območju te komune. Sprejema so se udeležili člani občinske zveze Svobod in DPD ter člani občinskega sveta za prosveto in kulturo. Srečanje kulturnikov radgonske občine so povezali tudi s sprejemom znanih slovenskih literatov. Književniki, med katerimi je bil tudi tovariš Ferdo Godina, so priredili tega dne kar štiri literarne večere v krajevnih središčih Apače, Radgona, Kapela in v zdravilišču Slatina Radenci,
PREJELI SMO:
ZEMLJEPIS za VII. razred osnovnih šol — cena 580 din.
ZGODOVINO za II. razred gimnazije — cena 580 din.
S šolskimi učbeniki in potrebščinami se vam toplo priporoča
Knjigarna in papirnica »DOBRA KNJIGA«
Murska Sobota
S POSVETOVANJA PRAVNIKOV V MURSKI SOBOTI
Predvsem preventivno ukrepanje
V torek je bilo v Murski Soboti posvetovanje pravnikov in socialnih delavcev o preprečevanju kriminalitete in drugih družbeno škodljivih dejanj. Poleg sodnikov pomurskih sodišč in socialnih delavcev so se posvetovanja udeležili še predsednik republiškega vrhovnega sodišča, republiški javni tožilec, republiški sekretar za pravosodje, sodniki republiških vrhovnih sodišč in družbeno politični delavci pomurskih občin.
Taki posvetovanj so bila že v vseh pravosodnih okrožjih Slovenije in tudi torkovo v Soboti je imelo enak namen: najti v sodelovanju vseh družbenih faktorjev preprečevanja kriminalitete in družbeno škodljivih dejanj. Ta iz leta v leto nihajo, v nekaterih oblikah rastejo, drugod so v padu. Udeleženci posvetovanja so poudarjali, da je potrebno družbeno škodljiva dejanja in kriminal s preventivnimi merami odklanjati. Pri tem so velikega pomena inšpekcijske službe in samoupravni sistem v delovnih organizacijah. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da inšpekcijske službe niso dovolj dosledne, gospodarske organizacije pa težijo k rahlemu tolerinju gospodarskega kriminala. Seveda v največji meri tiste, ki imajo slabo razvit sistem delavskega upravljanja. Te ne razmišljajo mnogo o postavljanju že kaznovanih ljudi na vodilna delovna mesta. Udeleženci so bili mnenja, da je potrebno pri odkrivanju in preprečevanju gospodarskega
kriminalk povečati budnosti inšpekcijskih služb in razviti delovanje samoupravnih organov.
Zaskrbljujoč je povečan mladinski kriminal. Ta se je v soboški občini v zadnjem letu podvojil. Vzrokov za to je mnogo. Med drugimi tudi pomanjkljiva vzgoja v družinah in šolah. Ugotavljajo, da med mladimi delikventi ne prevladujejo tisti iz slabše situiranih družin, da je precej takih, ki živijo sicer v materialno urejenih razmerah, da pa jim starši niso zmožni dati primerne vzgoje. Mlade prestopnike je potrebno prevzgojiti v dobre državljane, kar pa je ob trenutnih razmerah zelo težko, ker ni primernih vzgojnih zavodov in disciplinskih centrov. Vzrok za tako stanje je tudi neorganiziran prosti čas mladih ljudi.
Vsekakor je to širok družbeni problem in bo za njeno rešitev potrebno angažirati širok krog činiteljev.
Dražbeni oklic
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA bo prodal na javni dražbi na kraju samem 
več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij
V	ponedeljek, 15. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 37 v Stogovcih za izklicno ceno 185.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno
150.000	din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 29. v Grabah za izklicno ceno 165.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 15 v Grabah za izklicno zeno 30.000 din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
4)	Stanovanjsko hišo v Stogovcih štev. 15 za izklicno ceno 140.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno
40.000	din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
5)	Stanovanjsko hišo štev. 34 v Stogovcih za izklicno ceno 230.000 din, zidani goveji hlev za izklicno ceno 250.000 din in vrtno lopo za izklicno ceno 8.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
6)	Stanovanjsko hišo štev. 3 Gornje Konjišče za izklicno ceno 140.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
7)	Stanovanjsko hišo v Konjišču — bivša last Ivana Konrada — in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 135.000 din. Pričetek dražbe ob 14. uri.
V	torek, 16. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 44 v Žepovcih za izklicno ceno 160.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno
160.000	din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 51 v Žepovcih' za izklicno za izklicno ceno 200.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 40 v Žepovcih in podkleteno šupo za izklicno ceno 140.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.

4)	Stanovanjsko hišo štev. 40 v Žepovcih za izklicno ceno 210.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno
120.000	din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
V	sredo, 17. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 50 v Žepovcih za izklicno ceno 240.000 din in leseno šupo za izklicno ceno 60.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 51 v Žepovcih za izklicno ceno 220.000 din in hlev za govejo živino za izklicno ceno
50.000	din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 64 v Žepovcih za izklicno ceno 140.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4)	Stanovanjsko hišo štev. 39. v Žibercih za izklicno ceno 200.000 din in leseno šupo za izklicno ceno 20.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
V	četrtek, 18. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 7 v Žibercih za izklicno ceno
120.000	din, gospodarsko poslopje za izklicno ceno 40.000 din in podkleteno šupo za izklicno ceno 20.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 22 v žibercih za izklicno ceno 160.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 15. v Žibercih za izklicno ceno 75.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4)	Stanovanjsko hišo štev. 16 v Žibercih za izklicno ceno 95.000 din in drvarnico za izklicno ceno 30.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
V	petek, 19. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 27 v Žibercih za izklicno ceno 250.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 33 v Žibercih za izklicno ceno 195.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno
60.000	din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 2 v Žibercih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 620.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4)	Stanovanjsko hišo štev. 42 v Žibercih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 95.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
Direktor:
Ing. agr. Pavel Korošec 1. r.
IZ LJUTOMERSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV:
V Tehnostroju 7 družinskih stanovanj
Delavski svet pri Tehnostroju v Ljutomeru je na seji pretekli teden obravnaval aktualna vprašanja s področja družbenega standarda. Sklenili so, da bodo do junija preuredili bivše poslovne prostore Invalidskega podjetja v stanovanja. S tem bodo pridobili 7 družinskih stanovanj, stroški za preureditev bodo znašali okrog 12 milijonov dinarjev. V soboto bo delavski svet Tehnostroja obravnaval zaključni račun za leto 1964. V podjetju menijo, da bi lah-
ko v lanskem letu dosegli za 200 milijonov dinarjev višjo realizacijo, če ne bi primanjkovalo elektromateriala.
Delavski svet v obratu Marles je na nedavni seji obravnaval kakovost svojih izdelkov. Sklenili so, da bo potrebno uvesti v tem pogledu v proizvodnji strožjo kontrolo. Delavski svet je obravnaval tudi kritično stanje glede pomanjkanja hlodovine. Obrat Marles je kljub uvedbi skrajšanega delovnega tednika dosegel v lanskem letu za 18.
odst. večjo proizvodnjo, finančna realizacija pa je višja za 36 odst.,v primerjavi z letom 1963.
Danes se je v Indopolu zbral celotni kolektiv. Razpravljal je o poslovanju v lanskem letu. O poslovnih uspehih doseženih v letu 1964 pa bo razpravljal na jutrišnji seji tudi delavski svet.
Jutri bo redni občni zbor sindikalne podružnice v MTT, v kratkem pa bo sklicana tudi seja obratnega DS.
— jm
Novi katastrski dohodek
Tekom 1964. leta so nastopile zelo važne spremembe v politiki obdavčitve na vasi. Izračunan je in sprejet od strani ZIS novi katastrski dohodek z ene strani, z druge strani sta pa novi zvezni temeljni in republiški zakon o prispevkih in davkih celotno davčno politiko prenesla v pristojnost občinskih skupščin. Ker bo občinska skupščina na podlagi omenjenih zakonov morala s svojimi odloki (okrog 30 jih je) predpisati in regulirati davčno politiko na vasi, je sklenjeno, naj se pripravijo prve teze in dajo v razpravo zborom volivcev. Na podlagi razprav na občinski skupščini, zborih volivcev in vseh svetih občinske
skupščine naj bi se izdelal načrt teh zakonov.
Da bi se občani — davkoplačevalci čimbolj seznanili z omenjenimi spremembami, katere so nastopile pri novem izračunu katastrskega dohodka in novem zakonu o prispevkih in davkih, bomo v nadaljevanju pojasnili te spremembe in to:
I. Katastrski dohodek: Katastrski okraj Murska Sobota zajema območje upravnih občin Murska Sobota in Lendava. Površine so razvrščene v osem bonitetnih razredov in je novi katastrski dohodek po posameznih kulturah in bonitetnih razredih naslednji:
Z omenjenimi zneski bo katastrski urad v nekaj prihodnjih mesecih izračunal novi katastrski dohodek za vsako parcelo posebej in vsako gospodinjstvo skupaj. Šele tedaj bomo dokončno zvedeli, koliko bo zvišan katastrski dohodek, za sedaj pa predvidevamo, da bo novi katastrski dohodek približno trikrat višji od sedanjega, t. j. od cca ene milijarde na tri milijarde dinarjev. Ker pa na podeželju krožijo govorice, da bo tudi davek od kmetijstva trikrat višji od sedanjega, lahko povemo samo to, da so takšne govorice brez vsakega temelja, kar jasno dokazujejo teje, o katerih je že razpravljala občinska skupščina in sedaj razpravljajo tudi zbori volivcev. Iz njih se jasno vidi, da bo dohodnina od zasebnega sektorja kmetijstva zvišana v potpvrečju za okrog 10 %.
O tem, kakšna naj bi bila davčna politika na vasi v letu 1965, koliko bo obremenjen narodni dohodek zasebnega sektorja kmetijstva in koliko novi katastrski dohodek pa nekaj več v eni prihodnjih številk Pomurskega vestnika.
PERDIGAL MARTIN
Njive
Vrtovi
Sadovnjaki
Vinogradi
Travniki
Pašniki
Gozdovi
Močvirja
POMURSKI VESTNIK, 11. II. 1965
3
Za življenje usposobljena kultura
(Nadaljevanje s 1. strani)
in samostojne družbeno politične angažiranosti. In kar se problema nihče ni loteval, je zadobil svoj sedanji akutni značaj, v katerern zaradi nesodelovanja že prihaja do zanemarjenja zelo pomembnih interesov občanov. Med njimi interes, da so o družbenih problemih pravočasno in kvalitetno obveščeni.
Antagonizmi, ki ovirajo sodelovanje med pomurskimi občinami niso od danes. Njihovi koreni segajo v polpreteklo obdobje. V čas, ko se je »razvoj celotnega Pomurja« vse preveč realiziral le skozi njegov manjši del. Nezaupanje do vsega, kar se poraja v Murski Soboti (čeprav v korist vsega Pomurja), zahteva pa sredstva vseh pomurskih občin, je torej lahko razumeti le v celoti vzrokov in posledic, dobrih in slabih izkušenj, ki jih je pomurskim občinam navrgel razvoj v bližnji preteklosti. Toda na tem se ne bi zaustavljal. Ugotovim naj le to, da na preživelem konceptu »vsi za enega« ni mogoče graditi novega medobčinskega sodelovanja.
Ko poskušam ugotavljati vzroke za »zaverovanost v ozko občinsko politiko« in »nenaklonjenost medobčinskemu sodelovanju« nimam nobenega namena zagovarjati kratkovidnosti tistih občinskih funkcionarjev, ki ne vidijo sedanjih skupnih potreb Pomurja. Odklanjanje takega sodelovanja je absurdno in neracionalno. To velja še posebej za Pomurski vestnik in Radio Murska Sobota, ki sta do neke mere že postala žrtvi take »politike«.
Relativno visoka naklada Pomurskega vestnika kaže na njegovo popularnost tako v Pomurju kot izven njega. V rokah občanov je postal pomemben vir informacij, ki ga v današnjih razmerah ne more nadomestiti katero koli drugo sredstvo obveščanja. Pred tem dejstvom ne more zapirati oči nobena pametna občinska politika, če ne želi biti že jutri demantirana. Prav zato sem mnenja, da je Pomurski vestnik stvar vseh pomurskih občin. Kakor je razumljivo, da ima Prekmurje več naročnikov kot Prlekija (bilo bi lahko tudi drugače), tako je samo ob sebi umevno tudi to, da si morajo pomurske občine stroške za subvencije temu razmerju ustrezno deliti. Seveda, dokler bodo dotacije tisku še potrebne. Zdi se mi celo, da bi bil prispevek. do ekonomske cene, k vsakemu izvodu, ki pride na območje občine še najbolj pravičen in tudi za »odgovorne« na občinah sprejemljiv.
Ne samo financiranje, ampak tudi druge ustanoviteljske pravice in dolžnosti posameznih občin bi morale biti z večjo odgovornostjo sprejete in izvajane. V nezavidnem položaju se bo namreč tudi v prihodnje nahajalo uredništvo če bo posamezna občina lahko kadarkoli preklicala svoje ustanoviteljske pravice in dolžnosti. V takem primeru mora biti list nujno brez lastnega koncepta, odvisen od dobre volje posameznikov, ki imajo v rokah »škarje in platno«. V bojazni, da škarje ne bodo preskope, pa je vir nenačelnosti in mnogih drugih slabosti, ki lahko spremljajo delo tako nenačelno odvisnega uredništva.
Na materialno se torej neposredno navezuje vsebinska plat lista. Uredništvo se otepa neobjektivnih kritik in prav ima. Toda v svojem preteklem delovanju tudi do objektivnih kritik, iz takšnih ali drugačnih razlogov, ni bilo
vedno dovolj pozorno. Glede na to se vsebinska plat lista prepočasi spreminja in le s težavo dohaja procese, ki bi zahtevali bolj kritične obravnave. Ob tem poskušam razumeti kadrovske, finančne in druge težave uredništva.
S svojo pretežno poročevalsko vsebino in opisi vseh mogočih sej, sestankov in aktivnosti in slik iz tega dogajanja človek nehote dobi vtis, kakor da so seje in sestanki bistvo vsega našega dogajanja in po tej plati list tudi zame ni privlačen. Slike iz neposrednega življenja so v listu bolj redkost kot pravilo, čeprav bi bilo želeti nasprotno. Občane tarejo tudi taki in predvsem taki problemi, ki niso predmet številnih vse preveč posplošenih razprav v raznih lokalnih organih. K neposrednemu odkrivanju problemov v družbeni biti Pomurja se je po mojem mnenju list vse premalo usmerjal. In zakaj? V določeni meri odgovarja na to vprašanje že samo uredništvo, ki je v letošnji številki med drugim zapisalo tudi tale stavek: »Pripomniti je potrebno tudi to, da se je uredništvo vedno trudilo da bi vsebino oblikovalo v skladu z mnenji vodstev občinskih političnih organizacij.« Tak način urejanja lista pa kaže na pomanjkanje celovitega in lastnega koncepta uredniškega kolektiva. Seveda, v kolikor stavek ni bil napisan iz taktičnih razlogov. Namreč, da bi si ponovno pridobil simpatije predstavnikov »upornih« ustanoviteljev. Sodeč po tem, kot je napisano, želi uredništvo ali deliti odgovornost za vsebino lista z vodstvi občinskih političnih organizacij ali pa se vnaprej postaviti v vlogo absolutnega apologeta vsega, kar so v občinskih organih prav ali pa narobe sklenili. V obeh primerih stoji uredništvo na družbeno dokaj trhlih pozicijah. Skladno s težnjami naše družbe bi bilo verjetno prav le tako, da odgovarjajo občinska vodstva za izvajanje svojih nalog, uredništvo pa za izvajanje svojih. Menim, da se koncept lista lahko oblikuje le na podlagi načelnih stališč, ki so izražena v Programu, Ustavi in drugih dokumentih, ki določajo splošno smer našega razvoja, po potrebah lokalne skupnosti in na popolni odgovornosti novinarja in uredniškega kolektiva za tisto, kar je napisal in zapisal. Normalno bi bilo tudi to, da prevzema novinar odgovornost za svoje delo pred vso skupnostjo katero informira.
Dramatična in ostra kritika, ki jo je naslovil na nekatere funkcionarje, pa tudi uredniški kolektiv, tovariš Miško Kranjec, smo bralci samo pozdravili, kajti povedal je o teh stvareh, sicer ostro, toda veliko resnico. Njegove besede kritike so lahko uredniškemu kolektivu zelo uporabno napotilo kaj spada v list in kaj v uredniški koš. Pomurski vestnik bo lahko predstavljal Življenja sposobno kulturo le, če bo list vseh delovnih ljudi Pomurja, če bo tribuna občanov kakor radi pravimo. To pa seveda ni, če so mu blizu samo »občinski« problemi ne vidi pa v tem okviru tistega, ki mu je list dejansko namenjen. Če ne vidi občana, proizvajalca in potrošnika, in njegovih vsakodnevnih potreb. In če bo naš lokalni list v resnici občanova domena in vsakodnevna potreba menim, da bo vse manj takih predstavnikov našega družbenega življenja, ki bi še lahko dali povod za tak zapis kot je Miška Kranjca »Na smrt obsojena kultura«.
Edo Kranjčevič
Deset let uspešnega dela
V nedeljo je kulturno prosvetno društvo v Dokležovju proslavilo desetletnico aktivnega delovanja. Brez dvoma je malo tako aktivnih in delavnih društev kakor je ravno v Dokležovju. V desetih letih so uprizorili 20 dramskih del in skupaj z gostovanji na sosednjih odrih pripravili lepo število nastopov.
Tudi v letošnji sezoni so že uprizorili dramo Mateja Bora »Raztrganci«, S katero so uspešno gostovali v Gančanih
Pogled v napolnjeno dvorano
in Tešanovcih ter se pripravljajo še za gostovanja na drugih odrih. Ob tem pa že pripravljajo za uprizoritev drugo dramsko delo.
V okviru društva deluje tudi pevski zbor, ki je za nedeljsko svečanost pripravil celovečerni spored. Prav tako je uspešna tudi folklorna skupina, ki je tudi nastopila v nedeljo.
Kulturno prosvetno društvo v Dokležovju pa je tudi drugače zelo aktivno. Le redkokje v Pomurju bi našli tako prijetno dvorano, ki je tudi primerno opremljena s stoli, odrom in drugim. Društvo uživa tudi veliko podporo vaščanov, saj je ob vsaki prireditvi dvorana napolnjena do zadnjega kotička.
Za desetletno delo so v nedeljo na prisrčni slovestnosti po končani prireditvi podelili najbolj aktivnim tudi lepe nagrade in sicer Janezu Miholiču, Alojzu Balažicu, Petru Horvatu, Ivanu Korenu, Jožetu Horvatu in Francu Lopertu.
Mešani pevski zbor
LOGARITMI IN LJUBEZEN
Po daljšem premoru je dramsko življenje na ekonomski srednji šoli v Murski Soboti zopet zaživelo. Kljub pomanjkanju prostorov in prostega časa, so dijaki — člani MKUD »Dane Šumenjak« pod vodstvom režiserja Zrima naštudirali Senečićevo komedijo v treh dejanjih »Logaritmi in ljubezen«.
Igro bodo uprizorili za dijake soboških šol, predvidevajo pa tudi nekaj gostovanj v okoliških predelih. Danes zvečer — v četrtek — pa bo v grajski dvorani predstava za občinstvo.
Po daljšem odmoru na gledališkem odru bo to spet majhna poživitev za ljubitelje igralske umetnosti in upamo, da sedeži v grajski dvorani ne bodo ostali prazni.
Vstopnice za igro bodo prodajali uro pred pričetkom predstave pri blagajni.
TUDI LETOS OBČINSKA REVIJA
Občinski svet Zvez kulturno prosvetnih organizacij tudi za letos pripravlja občinsko dramsko revijo. Posebna komisija si bo ogledala vsako prijavljeno uprizoritev in jo ocenila. Komisija bo tudi ocenjevala pionirske dramske skupine, seveda če se bodo prijavile za tekmovanje.
DVAJSET LET VZTRAJNOSTI
Ljutomersko glasbeno šolo, katere zgodovina sega vse tja do leta 1927 in katere ustanovitev je neločljivo povezana z imenom in delom Franceta Zacherla, vodi od leta 1946 tov. Avgust Loparnik. Dve leti je bil sam na glasbeni šoli. Danes, ko ima šola 200 učencev, šteje pedagoški kolektiv glasbene šole 7 ljudi, čeprav je dala za deset učiteljev.
Kako ocenjujete dosedanje delo šole?
— Uspeh je brez dvoma dosežen, bilo pa bi še boljše, če bi. bila v preteklosti manj težav z dodeljevanjem štipendij za študij glasbe.
Mnogi, ki so dobili v vaši
šoli prvi glasbeni pouk, so se uveljavili
—	Teh je precej. Po imenu bom navedel samo nekatere. Brata Glavnik sta pri godbi Titove garde. V ljubljanski operi sta dva flavtista: Bratu-ševa in Žunič, v Slovenski filharmoniji igra fagotistka Kunčeva. Hriberšek je prevzel za Staričem dirigentsko palico pri godbi Ljudske milice v Ljubljani.
Kaj sodite v glasbeni razgledanosti naših ljudi?
—	Zelo povprečna je. Mlajša generacija na primer ne pozna najbolj osnovnih narodnih pesmi, za kar je del krivde na osnovni šoli, kjer deco
raje učijo umetne pesmi.
Tov. Loparnik posveča veliko svojega časa glasbeni šoli, za katero mora skrbeti kot pedagog in kot upravitelj. O sebi pravi, da je bil včasih vnet filatelist, še danes pa rad zahaja v gore. Zato ni čudno, da je vse od leta 1948 skoraj nepretrgoma predsednik Planinskega društva Ljutomer. Kot dirigent godbe na pihala in kot planinec si je leta 1954 privoščil poseben podvig: ljutomersko godbo na pihala je popeljal na vrh Triglava. In prijetno presenečenje pri tem? V Vojah so v neki pastirski koči srečali komponista Pahorja. V čudovitem naravnem planinskem amfiteat-
ru so mu pripravili ljutomerski godbeniki celi koncert. In to prav za rojstni dan!
Ljutomersko godbo na pihala vodi tov. Loparnik že od leta 1946. Za njeno 30-letnico je leta 1952 skomponiral tudi »Prleško uverturo«.
Ljutomerska glasbena šola ima svoj odelek tudi v Križevcih, ki dobro uspeva. Tov. Loparnik sodi, da so tamkajšnji gojenci zelo disciplinirani in da kažejo veliko glasbeno nadarjenost.
Dvajset let vztrajati in skoraj iz nič ustvariti soliden šolski zavod, ni majhna zadeva. Zato je tembolj razumljivo, kako neprijeten je občutek, da ostajaš praznih rok, ko bi moral nuditi mladim generacijam vedno več. Tu pa se pričenja zgodba o novih instrumentih, kar je tudi velika želja upravitelja ljutomerske glasbene šole tov. Loparnika.
Bralci-bralcem v presojo
Gremo v kino...
Vsakega, ki si V Murski Soboti zaželi malo zabave in razvedrila, vsakega, ki se hoče sprostiti, bo pot zanesla do kinodvorane. Posebno sedaj, v' zimskih mesecih, druge izbire skoraj nima. Ker je torej kulturno življenje v Soboti skoraj nujno vezano na to institucijo, bo prav, da spregovorimo o problemu, ki postaja iz dneva v dan bolj pereč. Tudi drugi so že pred mano opozarjali na ta problem, vendar se položaj ni prav nič izboljšal, lahko rečemo celo, da se je poslabšal.
Kakšni filmi privabljajo soboško filmsko publiko, da napolni dvorano do zadnjega kotička? To so skoraj izključno filmi ameriške in italijanske filmske produkcije ali pa mlačne filmske limonade. Taki filmi so potem navadno še opremljeni z osladno vabljivimi napisi: »Oglejte si ta nepozabni film, ki vam bo ostal še dolgo v spominu«! In zopet presenečenje s tem filmom, zato si ga ne pozabite ogledati! Peter Kraus in Cony Frabes iz nepozabnega filma »Zaljubljeni detektivi, zopet na našem platnu!« (Pričujoči stavki so dobesedno prepisani z reklam, s katerimi je kino »Park« opozarjal gledalce na izreden užitek ob gledanju teh filmov.) Take in podobne napise navadno še spremljajo napisi, ki so za obiskovalce kinopredstav manj vabljivi. Tukaj zvemo, da se zaradi izredne dolžine cene pri tem filmu zvišane za 30 din. V zadnjem času pa so začeli cene višati tudi brez »izredne dolžine«. Tipičen primer za to je film »Bravados«. Ko so se ljudje vračali domov, so se upravičeno spraševali, zakaj so pri tem filmu zvišali cene vstopnicam.
Za sam repertoar ne moremo v takšni meri valiti krivde na upravo kina »Park«, ki je v precejšnji odvisnosti od distribucijskih podjetij, vendar pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da gre tukaj za vzgojo filmskega občinstva. Morda bo kdo oporekal, češ, denar je denar. Tega pa ne more zagovarjati s tem, da se blagajna polni na račun slabega okusa obiskovalcev filmskih predstav. Lahko pa se, pravzaprav se moramo vpra-
šati, zakaj uprava kina »Park« ne opozarja tudi na zares kvalitetne filme?
V minulem obdobju smo lahko na filmskem platnu gledali nekaj zelo dobrih, na Žalost pa še več slabih filmov. V Murski Soboti se je ukoreninila med obiskovalci čudna manira, da iz principa odklanjajo filme sovjetske proizvodnje. Neštetokrat sem že slišal opazke o sovjetskih filmih, da so zanič, ker ni v njih nobene napetosti, nič množičnega ubijanja. To trdijo predvsem ljudje, ki še niso videli nobenega sovjetskega filma. Samo en podatek bo dovolj zgovorno povedal vse. Odlični sovjetski film »Ljudje in zveri« v 2 delih si je ogledalo zelo malo ljudi, niti polovica dvorane ni bila zasedena, a ameriški spektakel »Jupitrova ljubica«, ki je neprebavljiva mešanica lažne Zgodovine in operetne osladnosti, je napolnil dvorano pri vseh predstavah. Isto bi ugotovili, če bi na eno stran postavili »Zavoženo življenje« in »Novela o šahu«, na drugo stran pa »Velikana iz Rodosa« in »Barbados«.
Zdi se, da tukaj komentar ni potreben, pa vendar ni tako. Če hočemo človeka vzgajati v socialističnem duhu, nikakor ne smemo dovoliti, da se naslaja ob divjih in surovih prizorih iz ameriških westernov, ki so večinoma posneti po načelu: »Sto mrtvih za sto dinarjev« in zadovoljijo le zelo povprečnega in naivnega gledalca. Človeka moramo privesti do tega, da bo znal prisluhniti realnemu življenju, občudovati lepote pokrajine ter ob posameznih prizorih odkrivati resnične lepote in umetnost.
Sedaj pa še nekaj o samem vzdušju v dvorani. Glasna go-vorjenja, neslani dovtipi, krohotanje, solzilne bombice, kihavec, vse to so stvari, ki ne spadajo v kulturno ustanovo in so vredne ostrega obsojanja .Ne trdim, da so vsi obiskovalci kinopredstav takšni. Nasprotno, večina obsoja ta pojav huliganstva.
Potrebe že več let narekujejo, da bi vsaj v srednje šole uvedli filmsko vzgojo, kjer bi si mladi ljudje pridobili  vsaj osnove filmskega jezika in
filmske tehnike ter da bi znali film tudi pravilno oceniti, ne pa, da so samo indiferentni opazovalci.
Omenim naj še samo eno pomanjkljivost, ki pa bi se lahko mimogrede odpravila. Posebno ob nedeljah se nam nudi ob blagajni soboškega kina ne preveč prijetna slika. Vrsta — ne ena, pogosto tri ali še več, se v valovih zaganja proti blagajniškemu okencu. Ko človek srečno pride iz te gneče, ves pomečkan, blaten, se pogosto smili samemu sebi. Ob tem prerivanju se slišijo kletvice ter razni izrazi iz živalskega sveta. Če k temu dodamo še to, da to slišijo številni otroci in da je to njihova vzgoja, je slika popolna. Kaj hočemo, kultura je draga?! Ali bi upravo soboškega kina »Park« res stalo dosti, če bi pred blagajno postavila ograjo kakršno imajo že vse večje kinodvorane, ali pa bi vsaj na kakšen drug način vzpostavila red.
V pričujočem sestavku sem se dotaknil samo najbistvenejših stvari. To niso samo moje misli, ampak misli vsakega kulturnega obiskovalca filmskih predstav. Če sem kaj izpustil ali preveč povedal, prosim, da bi me kdo dopolnil, zato s tem člankom pozivam na javno razpravo.
J. KONKOLIČ,
Murska Sobota
Razvaline iz leta v leto
Tovariš urednik!
Kdo je odgovoren za »razvaline?« se sprašujejo prebivalci iz Vidma ob Ščavnici in okolice. Nekateri zatrjujejo, da za posledice ni nihče odgovoren. Drugi pa očitajo malomarnost Gostinskemu podjetju Radgona, ki še do sedaj ni poskrbelo, da bi odstranilo ruševine iz centra v Vidmu ob Ščavnici.
Že leta 1963 je dal bivši direktor Gostinskega podjetja tov. ELBEL porušiti del stare zgradbe, v kateri je imela trgovina zasilno skladišče in prebivalci stanovanjske hiše št. 22 v Vidmu ob Ščavnici zasilno pralnico. Bili pa so še drugi uporabni prostori. Tako je gostinsko podjetje porušilo poslopje in uporabni gradbeni material odpeljalo.
Spodnji del poslopja ali bolje rečeno »ruševine«, ki so v napoto in kamen spotike vsakogar, ki pride v Videm, je še ostal brez sleherne koristi in kvari izgled celotnemu kraju. Te ruševine prav gotovo tudi zbodejo v oči slehernega obiskovalca, ki prihaja na ogled v Zavod za proučevanje in uporabo električne energije v kmetijstvu. V preteklem letu je bilo mnogo teh obiskov iz raznih krajev Slovenije. Med letom pa prihajajo tudi tuji turisti.
Mnogokrat se je razpravljalo o ruševinah na raznih sestankih. Občani obsojajo tako malomarno delo gostinskega podjetja, ki bi še posebno moralo skrbeti za lepoto kraja, kar je tudi njemu v korist.
M. Z., Videm
Pogled na ruševine, ki niso kraju v okras
POMURSKI VESTNIK, 11 II. 1965
4
Pogovori pred volitvami
V pomurskih občinah je prva faza priprav na volitve, evidentiranje, v glavnem zaključena. V lendavski, soboški občini in radgonski občini so evidentirali možne kandidate na raznih sestankih in letnih konferencah, medtem ko je ljutomerska občina uporabila drugačno obliko — poslužila se je ankete.
Ne glede na obliko predvolilne aktivnosti, je postopek letošnjih predpriprav v svoji osnovi izrazito demokratičen, saj omogoča kvaliteten izbor kandidatov za katero koli predstavniško telo ali zbor občinskih skupščin. Občani Pomurja so nov način kadrovanja sprejeli z odobravanjem. Nova praksa pa jih je včasih tudi zmedla.
»Sedanji način kadrovanja je velik napredek v našem socialističnem sistemu. Občanom omogoča ,da sami izmed svojih vrst izberejo odbornika ali poslanca. Ta izbor je tudi širok, tako je veliko možnosti, da je izvoljen tisti, ki se zavzema za našo stvar in je tudi sposoben delovati v skupščinskih telesih«, je na vprašanje, kaj menijo vaščani o novi politiki kadrovanja, odgovoril JOŽE ŠTIBLAR iz Petanjec.
»Čeprav imajo vse družbeno politične organizacije in društva pravico predlagati kakor tudi skupine občanov, smo pri nas nastopili skupno in evidentirali na sektorski konferenci na Tišini.«
Struktura kandidatov ni nekaj vnaprej danega, nespremljivega. Sistem kandidiranja pa je dovolj širok in daje enake možnosti kandidiranja ženam, mladini, skratka vsem. Kako gledate pri vas na to?
»Pri nas upoštevamo vsakega sposobnega občana, za katerega vemo, da bo s svojim sodelovanjem v samoupravi svoje sposobnosti zastavil za napredek in dobrobit nas vseh.«
VLADO JELEN, tajnik krajevnega odbora SZDL Radenci meni, da je predvolilna dejavnost v Radencih zajela najširši krog občanov in ne samo politične organizacije. Potrebno pa je to dejavnost še poživiti in ji dati čim bolj delovni značaj, saj predvolilna dejavnost ni samo kampanjska akcija, ampak sestavni in neločljivi del našega samoupravnega mehanizma. Zaradi tega je potrebno, da sestanki niso sklicani le zaradi evidentiranja. To je tudi čas, ko občani analizirajo delo skupščin itd.
V Križevcih pri Ljutomeru je JANKO KOREN, funkcionar krajevne organizacije SZDL menil:
»Mislim, da je sedanji način kandidiranja izredno ugoden. Občani odobravajo izbiro in možnost za več kandidatov. Vendar pe menim, da lahko ob sedanji praksi nastanejo določene nejasnosti. Ob letni konferenci bi bila potrebna širša obrazložitev načina dela. Tako pa smo pri
nas samo anketo razdelili; ob tem pa ni bila možna širša razprava. Anketo smo potem poslali občinski volilni komisiji v Ljutomer, vendar rezultatov še nimamo, tako tudi o njih razpravljati še nismo mogli.«
Kaj menite o anketi kot obliki predvolilne aktivnosti?
»Če bi bili ljudje malo pripravljeni na anketo, ali da bi se pomenili prej na kakem množičnem sestanku o anketi, bi lahko vaščani izmenjali mnenja, šele na to naj bi sledila anketa, ki bi bila objektivni izraz mišljenj in prava slika teženj občanov.«
V Dokležovju (do našega obiska) še niso razpravljali o evidentiranju. »Pri nas so se volitve še vedno dobro končale. Na letošnje se posebej še nismo pripravljali«, je povedal ŠTEFAN KLEMENČIČ. »Ljudje so zadovoljni, ker bodo ob sedanjem načinu volitev lažje dobili sposobnega kandidata. O evidentiranju se bomo v kratkem dogovorili na skupnem sestanku družbenopolitičnih organizacij in društev.«
»Govorili smo predvsem o tistih, ki bi bili sposobni izvajati družbene naloge«, je povzel STEFAN ŠUSTER iz Srednje Bistrice. »Mislim, da je prav, če predlagamo take, ki bodo znali in mogli prenašati naše probleme v forume skupščin in jih tam reševali. Volili bomo dva odbornika občinske skupščine in zveznega poslanca. Zadovoljni smo z novim načinom kandidiranja, ljudje ga odobravajo in pravijo, da je šele sedaj možno izvoliti pravega odbornika, ko nihče od zgoraj ne pripravlja kandidatur.«
In kakšna je struktura evidentiranih?
»Na strukturo nismo posebej opozarjali. Težili smo za tem, naj bi bila kandidati sposobni in delavoljni.«
In še Odranci.
Tajnik krajevnega odbora SZDL EDI PETEK meni, da je v Odrancih tudi pri izbiri kandidatov za odbornike problem sezonstvo. Toliko vaščanov zapusti med letom domove, da ostanejo le starejši in otroci. »Doslej predlagani so kandidature sprejeli in so voljni opravljati funkcijo odbornika. V glavnem smo predlagali kmete, eden je obrtnik in eden delavec, skratka neposredni proizvajalci.«
Kako pa je stanje glede na spol in starostno strukturo?
»Doslej so predlagani samo moški. Mladinci ali mladinke pa prav zaradi sezonstva nismo mogli evidentirati. V O-
drancih je tudi slaba tradicija. Četudi bi bil kateri od mladih predlagan, ne bi bil izvoljen. Starejši gledajo mladino preveč pokroviteljsko, kadar je vprašanje občinskega odbornika. Drugače je, če gre za delo v vaški organizaciji, takrat radi predlagajo mlade (da bi sami rešili pobiranja članarine in drugega).«
Jože Šabjan
Na mnogih sestankih občani razpravljajo o volitvah
Eden ali dva
mladinska aktiva
Turnišče je prav gotovo ena izmed večjih vasi v občini. Obrat kranjske »Planike« daje vasi rahel videz mesta. Sicer pa, okoliški prebivalci pravijo, da je Turnišče »varaš«. Turnišče z velikim številom prebivalcev ima tudi precej mladine. Toda, mladina Turnišča ni organizirana. Pred leti je aktivno delala v aktivu Zveze mladine, trenutno pa se deli na »vaško« in »tovarniško«. Razcep v tej smeri teži po organiziranju dveh mladinskih aktivov — »tovarniškega« in »vaškega«. Nekateri mladinci (menda »vaški«) želijo enoten aktiv. To apravičujejo s tem, da vsi živijo na vasi, da imajo skupne prostore in da je vsa razlika v delu obeh aktivov obravnavanje proizvodnih problemov (s čimer se bodo srečali samo »tovarniški«). Vsa ostala vsebina dela obeh (bodočih) aktivov pa se v svojem bistvu ne bo razlikovala Čemu potem dva aktiva in razcep mladih v Turnišču?
RADGONSKI RADIO KLUB BREZ PROSTOROV
Radio klub v Gornji Radgoni, ki je že nabral precejšnjo število članstva in bi se v kratkem pričel ukvarjati s primo-predajno sekcijo, je trenutno ostal brez vsakršnega prostora.
Prostor na gradu, ki je bil dodeljen za Ljudsko tehniko, so morali izprazniti zaradi potreb po prostorih osemletne šole v Radgoni. To je pereč problem kluba, ki je v živahnem delovanju edini v Radgoni, saj ima razen zveznih tudi svoja pravila in statut. Med članstvom se pogosto pojavlja vprašanje, ali ta problem ne bo oviral razvoja in delovanja kluba?
J. F.
KRAJEVNA SKUPNOST POLANA
Predvsem komunalni problemi
Med krajevne skupnosti, ki so se s svojim delom že uveljavile, spada tudi polanska. Organizirano, porazdeljeno delo v komisijah prinaša uspehe. O dejavnosti skupnosti v lanskem letu govori predsednik KS Štefan Salaj.
Tovariš Salaj, katere vasi so vključene v vašo krajevno skupnost?
»Poleg Velike in Male Polane še Brezovica.«
Prej ste omenili, da je delo v krajevni skupnosti porazdeljeno po komisijah. Ketere so te?
»Kot v večini, imamo tudi mi komisijo za komunalna vprašanja, za socialno-zdravstvena in komisijo za kulturno prosvetna vprašanja.«
Kakšne pristojnosti pa imajo komisije?
»Komisije samo razpravljajo o problemih in jih pripravljajo za seje sveta KS, ki jih v okviru svojih možnosti rešuje. Tako je komisija za komunalna vprašanja že večkrat obravnavala predlog vaščanov naj bi avtobusno podjetje in občinska skupščina skušala urediti avtobusne zveze z Lendavo, kamor morajo vaščani večkrat potovati po o-
pravkih. Trenutno so prometne zveze s Soboto veliko boljše in ljudje hodijo nakupovat tja, tam trošijo denar in ne v lastni občini. S tem večamo materialni potencial sesednji občini in ne naši. Govora je bilo tudi o asfaltiranju ceste Polana—Hotiza, kajti sedanja je nesposobna za večji promet. Vaščani so pripravljeni opraviti vsa zemeljska, nekvalificirana dela in pomagati S prevozi.«
S čim se je sicer še ukvarjala komisija za komunalna vprašanja?
»Izkopavali smo odtoke, urejevali ceste v vseh vaseh naše skupnosti. Tako smo v Veliki Polani navozili na ceste 840, v Mali Polani 420 in v Brezovici 340 kubičnih metrov gramoza. V sodelovanju s Kmetijsko industrijskim kombinatom smo uredili tudi cesto do gozda v Polani.«
Kaj pa komisija za socialno zdravstvena vprašanja?
»Ta ni imela veliko dela. Predlagala je občinski skupščini odpise bolniških stroškov in podpore socialno ogroženim. Teh pa je na srečo malo «
Komisij za kulturno prosvetna vprašanja pri krajevni skupnosti je bolj malo. S čim se je vaša ukvarjala?
»Ta se že od svojega začetka bori s finančnimi težavami. Tesno sodeluje s šolskim odborom, prosvetnim društvom in skrbi za kulturne prireditve. Prosvetno društvo pripravlja komedijo »Hotel za norce«, v minuli sezoni pa je uprizorilo komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«.
Dela v krajevni skupnosti je veliko, pristojnosti precej, koliko pa je sredstev?
»Žal ne toliko kot dela. V lanskem letu smo imeli 2,990.000 dinarjev. V okviru teh smo delali, nekatera dela pa so občani opravili prostovoljno. Počasi kapljajo pristojnosti od občinske skupščine, še počasneje pa sredstva.«
J. Šabjan
V SLUŽBI OBČANOV
0 dosežkih in perspektivah Komunalnega podjetja Murska Sobota
KOMUNALNO PODJETJE V MURSKI SOBOTI se je od leta 1962 sem, ko je bilo ustanovljeno v sedanjem obsegu, z 256 zaposlenimi razvilo v srednje, dobro organizirano gospodarsko organizacijo, ki se je tudi navzven že afirmirala kot solidno podjetje s kvalitetnimi izdelki in storitvami. Njegov buren in dinamičen razvoj v zadnjih letih obeležujejo naslednji pomembni dosežki:
—	vedno bolj ugodni proizvodni in poslovni rezultati;
—	započeta izgradnja osrednjih obratov podjetja;
—	soliden razvoj posameznih delovnih enot, ki vedno bolj uspešno zadovoljujejo komunalne potrebe in tudi neposredno potrebe občanov.
Lansko leto je podjetje doseglo že 523 milijonov din bruto dohodka ali za 30 odst. več kot predlani, 251 milijonov din čistega dohodka ali 30 odst. več kot v letu 1963, na osebne dohodke je odpadlo 205 milijonov din ali 66 odst. več kot predlani, medtem ko so namenili v sklade podjetja skupno 46 milijonov din ali 22 odst. več kot v letu 1963. Stvarna vrednost osnovnih sredstev podjetja pa znaša že okrog 92 milijonov dinarjev.
2e samo nekaj teh pakazateljev kaže na prizadevnost celotnega kolektiva in njegovih samoupravnih organov, da bi se podjetje kar najbolj uspešno razvijalo in usposobilo tako daleč, da bo povsem obvladalo vse potrebe komunalnega značaja in tudi potrebe občanov. Seveda pa že začeten razvoj v nakazani smeri ni bil lahek in brez samoodpovedovanja celotnega kolektiva. Največja težava je bila prav gotovo v tem, da so bili obrati podjetja raztreseni po vsem mestu, kar je v dokajšnji meri onemogočilo solidnejšo organizacijo dela in tehniško nadzorstvo.
Z razumnim gospodarjenjem, izkoriščanjem obstoječih kapacitet in zavestnim investicijskim vlaganjem v stroje, transportna sredstva, orodje in gradnje pa je kolektiv že pričel smelo utirati razvojno pot svojemu podjetju in postopno odstranjevati največje probleme.
Februarja lani so pričeli z gradnjo centralnih obratov na sicer zamočvirjenem zemljišču, ki ni bilo posebno godno za gradnjo, v bližini mesta, kar pa je glede na poslovno-operativni značaj podjetja zredno važno. Tako je kolektiv z dodatnim deležem veliko prispeval tudi za komunalno ureditev mesta, saj je navozil na gradbišče 20.000 m3 raznega materiala v vrednosti 23 milijonov din. Poleg v soboto svečano odprtega obrata za kamnoseštvo in cementnine bo do tukaj še centralno skladišče, skladišča za obrate, razne delavnice, centralne sanitarije in v perspektivi tudi sindikalna dvorana.
Dosedaj so zazidali že 780 m2 delovnih in skladiščnih prostorov za pravkar odprt obrat, do tretje faze pa so zgradili 800 m2 garažnih prostorov in 33 m2 poslovnih prostorov. Celotna gradnja jih bo veljala okrog 150 milijonov din, medtem ko so dosedaj vložili v gradnje 26 milijonov din, čeprav znaša vrednost objektov v sedanjem stanju že 40 milijonov din. Gradijo namreč pretežno s starim, že obrabljenim materialom, katerega pridobivajo z rušenjem hiš v mestu. Razen tega so člani kolektiva prispevali lep delež tudi s prostovoljnim delom na gradbišču.
V podjetju je s svojim delom in doseženim bruto dohodkom dosegla vidne uspehe delovna enota KANALIZACIJA IN NOVOGRADNJE. Prednjači tudi po obsegu del in kvaliteti storitev. Predlani je opravila najtežji del kanalizacije v Murski Soboti prekop želežniške postaje v globini 6 m. Lani so položili 1.714 metrov betonskih cevi. Ta enota se ukvarja tudi z vzdrževalnimi deli na kanalizaciji. V okviru enote nameravajo formirati tudi manjšo asfaltno skupino. .
MESTNA KOMUNALA vzdržuje ceste IV. reda in mestne ulice. Poslovanje te delovne enote pa je dokaj omejeno spričo prepičlih sredstev za vzdrževanje cest, odtod često tudi neupravičena kritika občanov na račun podjetja. Rešitev tega problema pa ni v odpuščanju delovne sile, da bi tako pridobili več materiala za ceste, marveč v povečanih namenskih sredstvih, saj se v podjetju dobro zavedajo, kolikšna škoda nastaja zaradi slabo vzdrževanih cest. Pa tudi znotraj podjetja že uveljavljajo ukrepe, ki naj bi prispevali k ublažitvi tega problema: pridobivanje večjih količin lokalnega materiala za vzdrževanje cest, zmanjšanje transportne razdalje in pocenitev tega materiala; strojno pridobivanje gramoza; globinsko pridobivanja gramoza in vode: priprava gramoza po dimenzijah, njegovo čiščenje in večja kvaliteta.
STROJNI PARK opravlja storitve vsem drugim enotam v podjetju. Ta obrat se bo moral' tudi v prihodnosti najbolj razvijati, kajti podjetje teži za tem, da b bilo s svojim strojnim in voznim parkom pripravljeno v vsakem pogledu — tudi za občane, če bodo potrebovali take storitve.
VRTNARIJA se ukvarja z vrtnarstvom in cvetličarstvom, vzdržuje mestne parke in nasade. Za kolektiv te delovne enote je značilna izredna žilavost in vztrajnost, saj deluje v slabih razmerah in ob skrajno dotrajanih osnovnih sredstvih. Podjetje si prizadeva, da bi Vrtnarstvu zgradilo rastlinjake in mu pridobilo potrebna zemljišča za nadaljnji razvoj. Gre predvsem za to, da bi doma pridobivali dovolj vrtnarskih rastlin in cvetlic v kar največjem asortimentu, tako pa bi se znebili tudi tovrstnega uvoza iz oddaljenih krajev.
KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE. Delovna enota je že dobila novo proizvodno halo, v kateri bodo obdelovali naravni in umetni kamen. Cementni izdelki, ki bodo nastajali v tem obratu, so za podjetje še poseben obet, saj je za njimi veliko povpraševanje na tržišču Ponudbe dobivajo celo od drugod, zlasti iz Maribora. V okviru te enote je še gradbeni remont.
STEKLARSTVO je mlada delovna enota, vendar pa že ima dovolj naročil. Težave nastajajo predvsem pri dobavi zadostnih količin stekla.
USLUŽNOSTNA KOMUNALA je najbolj razgibana delovna enota v podjetju. V tej delovni enoti praktično ne poznajo odmerjenega delovnega časa, njena sezona pa traja vso leto. Tudi tej delovni enoti, ki obsega vrsto komunalnih dejavnosti (lokalno prevozništvo, pogrebništvo in trgovina s pogrebnimi potrebščinami, javno
kopališče, javna tehtnica, javno stranišče, tržnica, sejmišče, plakatiranje, smetišče in industrijski tir), bo potrebno uveljaviti še vrsto izboljšav in to prepotrebno komunalno službo tudi ustrezno mehanizirati.
Naposled naj omenimo še sedmo delovno enoto — UPRAVA PODJETJA Z GLAVNIM SKLADIŠČEM in ostalim režijskih osebjem. V okviru te delovne enote so formirali tudi službo za pripravo del, kar je močno pogojeno s potrebo po boljši organizaciji dela in tehnološkega procesa v posameznih delovnih enotah.
Prepričali smo se lahko, da so želje po razvoju KOMUNALNEGA PODJETJA V MURSKI SOBOTI pri njegovem kolektivu izredno močne. Ko pa bodo te želje ob skupnem prizadevanju tudi uresničene bodo odpadle prenekatere težave in podjetje bo lahko resnično služilo namenu, zaradi katerega je bilo tudi ustanovljeno — soboški komuni in njenim občanom.
GRADBENIM PODJETJEM, ZIDARSKIM .MOJSTROM IN GRADITELJEM HIŠ SE KOMUNALNO PODJETJE MURSKA SOBOTA PRIPOROČA S TERACEVSKIMI DELI IN VSEMI STORITVAMI Z ZVEZI Z NARAVNIM IN UMETNIM KAMNOM.
SPOMLADI BO PODJETJE PRIČELO PRODAJATI TUDI BETONSKE BLOKE V RAZNIH DIMENZIJAH — ZA ZIDANJE.
Preteklo soboto je delovni kolektiv Komunalnega Podjetja iz Murske Sobote proslavil pomembno delovno zmago: otvoritev nove proizvodne hale za kamnoseštvo in cementnine. Na svečanosti sta kolektivu spregovorila o poslovnih dosežkih podjetja in njegovih perspektivah predsednik DS Vinko Čančar in direktor Ivo Gerenčer. Pionirji odreda osnovne šole Mačkovci, nad katerim je kolektiv pred kratkim prevzel pokroviteljstvo, je nastopil s skromnim, vendar prisrčnim kultur, programom. Ob spremljavi harmonikarja sta zapela tudi Člana kolektiva Husar—Vin-kovič in požela priznanje navzočih sodelavcev. Proslavo je zaključil veder ceremonial s simbolično predajo velikega ključa kolektivu novozgrajenega ob.t-sdlmlmlm lm Im gd gd rata. (na sliki).
DELO LENDAVSKIH FOTOAMATERJEV
Uspeh na republiški razstavi
Društvo foto amaterjev v Lendavi je na letnem zboru ugotovilo, da je bilo delo v preteklosti dokaj pomanjkljivo. Od 59 članov, koliko jih je včlanjeno v društvo, je veliko takih, ki v zadnjih dveh letih niso bili aktivni. Razveseljivo je dejstvo, da so se posebno v lanskem letu ustanovile fotoamaterske sekcije pri šolah, tako da danes delujejo v Lendavi 3 fotoamaterske sekcije, v katerih je včlanjena mladina. Te sekcije razpolagajo s popolno foto opremo.
Društvo razpolaga s popolno opremljeno temnico, ki pa žal v zadnjih dveh letih ni bila močno koriščena. V letu 1963 in 1964 je društvo priredilo razstavo fotografij; obe razstavi sta uspeli. Peseb-no so veseli člani društva na uspeh OŠLAJ AVGUSTA, ki je v letu 1964 dobil na republiški mladinski razstavi fotografij prvo nagrado.
V letu 1965 bo lendavsko društvo organizator občinske razstave fotografij in filmov, ki so jih posneli amaterji in člani šolskih foto sekcij. Razstava bo v sklopu prireditev ob 20-letnici osvoboditve.
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Kočar Ana iz Sotine — deklico, Kočar Marija iz Sotine — deklico, Kumperščak Marija iz Beltinec — dečka, Poredoš Vera iz Ižakovec — deklico, Klovar Marija iz Iljašovec — deklico, Sečkar Marija iz Odranec — dečka, Rauter Marija iz Gradišča
—	deklico, Gomboc Marija iz Sotine — dečka, Režonja Rozalija iz Dolge vasi — deklico, Slavič Terezija iz Babine — dečka, Temlin Lidija iz Puževec — deklico, Golob Ana iz Stročje vasi — deklico. Novak Marija iz Noršinec — deklico, Volf Emilija iz Beltinec
—	dečka, Sedonja Antonija iz M. Sobote — deklico, Ferencek Marija iz Kobilja — deklico, Kovačič Milica iz Vučje vasi — dečka,
Karba Irma iz Murske Sobote — deklico, Kučan Helena iz Šalovec
—	deklico, Antolin Marija iz Iva-njec — deklico, Gerlec Marija iz Vadarec — deklico, Mekiš Marija iz Dolnjih Slaveč — dečka, Hozjan Marija iz Male Polane — dečka, Glavač Elizabeta iz Melinec
—	dečka, Slokan Terezija iz Križevec pri Ljutomeru — dečka, Ščernjavič Terezija iz Dolnje Bistrice — dečka.
SMRTI
Umrli so: Berke Ludvik, kmet iz Šalovec, star 58 let, Žunič Ana, poljedelka iz Lendavskih goric, stara 62 let, Konkolič Mihael, kmet iz Dolenjec, star 62 let, Koša Katarina .poljedelka iz Čentibe, stara 68 let, Vigali Franc, poljedelec iz Kroga, star 71 let.
POMURSKI VESTNIK, 11. II. 1965
5
R T V
Ljubljana
NEDELJA, 14. FEBRUARJA:
8.00	Mladinska radijska igra — A. Popovič: Stolp v oblakih; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozrdavljajo — I.;
10.00	Se pomnite, tovariši. . . a) Stane Pretnar: »Franc Jožef« je oživel, b) Zdenko Sostanjevec: Prva in zadnja jetnika; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči; 14.00-17.00 »Danes popoldne«;
17.05	Majhen operni koncert; 1730 Radijska igra — Alphonse DaudetFranjo Kumer: Lek prečastitega očeta Levičnika; 18.17 Melodije iz znanih filmov; 18.30 Črnske duhovne pesmi;
20.00	Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 Plesna šola.
PONEDELJEK, 15.FEBRUARJA
8.05	Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže — Na oni strani ekvatorja; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10.35 Naš podlistek — M. Twain: Povesti iz Kalifornije; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Prof. Edi Senegačnik: Nekaj zanimivih novic iz čebelarskega sveta; 14.05 S poti po naši domovini; 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Svet tehnike — Ing. Janko Čuček: Novosti v proizvodnji plastičnih mas;
22.10	S popevkami po svetu.
TOREK, 16. FEBRUARJA
8.25	Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pesnik Grigor Vitez; 10.15 Glasbeni sejem, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 RKU — Ing. Jože Furlan: Razkuževanje pod steklom s pomočjo parjenja pod plastično folijo; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo O slovenski povojni književnosti — III.;14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah poslušalcev;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; '20.20 Radijska igra; — Zora Dirnbach: Alkimovo jabolko; 21.22 Serenadni večer; 22.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij.
SREDA, 17. FEBRUARJA
8.55  Pisani svet pravljic in zgodb — Naš prijatelj Gošte; 9.25 Domače pesmi in napevi; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš  prednosti! 12.05 KN — Jože Kregar: Razmnoževanje rastlin s podtaknjenci; 12.15 Pred domačo hišo;
12.30	Arije in kvarteti iz Verdijevega »Rigoletta«; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Pesnik Grigor Vitez; 14.35 Kaj in kako pojo otroci pri nas in po svetu; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Glasba iz novega sveta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.00 »The Golden Age Singers« poje francoske pesmi iz 16. in 17. stoletja; 20.20 Tako pojo in igrajo v Moskvi; 20.40 Baldassare Galuppi: Podeželski filozof (opera);
22.10	Plesni zvoki.
ČETRTEK, 18. FEBRUARJA
8.05	Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — O slovenski povojni književnosti — III.;
9.25	Glasbeni vedež; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš predosti!; 12.05 KN — Ing. Jože Zorko: Vpliv ureditvenih načrtov na izkoriščanje zasebnih gozdov; 14.05 Pojo solisti beograjske opere; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja;
18.00	Poročila — aktualnosti doma ii v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas — Nova romantika; 22.10 S popevkami po kontinentih.
PETEK, 19. FEBRUARJA
8.41 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik;9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Ing. Ivan Kranjc: Važnost pravilnega izbora pri napravi vinogradnikov v radgonskih goricah; 12.30 Trije odlomki iz Wolf-Ferranijevih »štirih grobijanov«; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami, otroci!; 15.30 Švedske narodne pejsmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Te teden v skupščinskh odborih; 20.00 Zvočni mozaik;
20.30	Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o omorju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 20. FEBRUARJA
8.05	Poje Akademski oktet; 835 Zabavne melodije; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami, otroci!; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Ing. Mileva Kač: Zimsko spomladansko škropljenje v sadovnjaku; 12.15 Čez hrib in dol; 12.30 Maurizio Pollini zvaja Chopina 14.05 Prizori iz Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga;
20.00	V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
KVALIFIKACIJE ZA II. REPUBLIŠKO LIGO
Gojenec član II. republiške lige v namiznem tenisu
V nedeljo je bilo v telovadnici TVD Partizan v Murski Soboti kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v drugo republiško ligo v namizne mtenisu. Za tekmovanje se je prijavilo šest ekip in sicer: Odred iz Ljubljane, Partizan Prestnanek, Partzan Trbovlje, Pionir Novo mesto, Partizan Škofije in Gojenec iz Murske Sobote. Od prijavljenih ekip se tekmovanja nista udeležili ekipi Pionir iz Novega mesta ter Partiöan Škofije, tako da so nastopile le štiri ekipe, ki so igrale vsaka z vsako.
Po razburljivih borbah je proti pričakovanju zmagala ekipa Gojenca iz Murske Sobote, ki je premagala vse nasprotnike. Najzanimivejše je vsekakor bilo srečanje med Gojencem in Odredom, ki se je končalo z zmago Gojenca in katero je tudi odločalo o
zmagovalcu turnirja. Tako sta se prvi dve ekipi Gojenec in Odred uvrstili v drugo republiško ligo. Za ekipo Gojenca iz Murske Sobote so nastopili naslednji tekmovalci in tekmovalke: Klemenčič, Žižek, Žoldoš in Unger med člani ter Kološa, Belovič in Sakač med članicami.
Med posamezniki se je najbolj izkazal ing. Klemenčič (Gojenec), ki ni izgubil niti enega srečanja ter Žižek (Gojenec) in Jugovič (Odred), ki sta izgubila vsak po eno srečanje. Med posameznicami je bila najboljša Jelerjeva (Odred), ki je tekmovanje končala brez poraza ter Kološeva in Belovičeva (obe Gojenec), ki sta izgubili po eno srečanje.
Z uvrstitvijo Gojenca v II. republiško ligo se je izpolnila velika želja ljubiteljev namiznega tenisa v Pomurju, kar je doslej tu-
di največji uspeh po ponovni poživitvi te lepe športne panoge v Pomurju. Organizacija tekmovanja, ki je bila poverjena ŠD Gojenec iz Murske Sobote je bila zelo dobra. Tekmovanje si je ogledalo veliko ljubiteljev namiznega tenisa, kar kaže, da vlada v Murski Soboti veliko zanimanje za to športno zvrst. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
Trbovlje : Odred 1:7 Gojenec : Prestranek 7:0 Gojenec : Trbovlje 7:1 Prestranek : Odred 0:7 Prestranek : Trbovlje 7:5 Odred : Gojenec 4:7 Tabela:
Gojenec	3	3	0 21:5	6
Odred	3	2	1 18:8	4
Prestranek	3	12	7:19 2
Trbovlje	3	0 3	7:21 0
Že prihodnjo nedeljo bo v Mariboru prvi del tekmovanja v okviru druge	republiške lige,	na
katerem bo nastopilo 6 moštev in sicer: Maribor, Celje, KemičarHrastnik,	Ilirija-Ljubljana, Od-
red-Ljubljana in Gojenec iz M. Sobote.
Igralcem Gojenca k doseženemu uspehu čestitamo in jim želimo v novem tekmovanju čim več uspeha.
Z OBČNEGA ZBORA TVD PARTIZAN BOGOJINA
RAZVIJATI TUDI OSTALE ŠPORTNE PANOGE
Na letnem občnem zboru TVD Partizan Bogojina so člani kritično ocenili delo društva v minulem letu in ugotovili ,da se je vsa dejavnost razvijala le na dveh športnih področjih in sicer namizni tenis in nogomet. »Zraven tega so pa tudi ocenili, da bi morali v minulem letu več sodelovati z osnovno šolo, posebno še sedaj, ko je šolska mladina dobila telovadnico, katere bi se lahko posluževala tudi vaška mladina in člani društva.
Ob koncu občnega zbora so še sprejeli plan dela za prihodnje leto, kjer je med drugim tudi rečena, da bodo poživeli delo na ostalih športnih področjih, kot je orodna telovadba.
Vrsta športnih tekmovanj
ob 20. obletnici osvoboditve
V ponedeljek je bila v Murski Soboti seja sekretariata Občinske zveze za telesno kulturo, na kateri so obširno razpravljali v programu tekmovanj v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Na seji so sprejeli obširen program tekmovanj, ki se bodo odvijale v mesecu maju v Murski Soboti. Začetek tekmovanja bo že 9. maja, ko je na sporedu praznovanje 40-letnice nogometa v Pomurju. Ob tej priložnosti bo otvoritev novega športnega stadiona Mure in organiziran nogometni turnir z udeležbo zveznih ligašev. V času od 16 do 23 maja pa so predvidene razne športne prireditve, med katerimi naj omenimo poseben nastop TVD Partizan iz Murske Sobote, ki bo povezan z otvoritvijo asfaltnega igrišča pri domu TVD Partizan v Murski Soboti. Potem so na sporedu še košarkarska, rokometna in druga tekmovanja. V nedeljo 23. maja pa bo manifesta-
cijski nastop na stadionu Mure s predhodno parado po mestu M. Sobota, v kateri bodo poleg članov telesno-vzgojnih organizacij in društev nastopili še člani ljudske tehnike, gasilci, predvojaška vzgoja in taborniki. Poleg obširnega programa je ob tej prilož-nosti predvidena tudi izdaja posebne brošure in značk ter podelitev priznanj nekaterim zaslužnim telesno-vzgojnim delavcem za dolgoletno prizadevanje in uspešno delo. V ta namen je bil pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Murski Soboti imenovan tudi poseben odbor strokovnjakov ter gospodarsko-finančna in propagandna komisija.
Na seji sekretariata ObZTK v Murski Soboti so razpravljali tudi o pripravah na letno konferenco Občinske zveze za telesno kulturo Murska Sobota ter sklenili, da' bo ta 28. marca.
NAŠ MALI INTERVJU
IRENA PEVEC:
Sestavljam vaje za akademske sestave
Malo je telesno-vzgojnih društev Partizan, ki se lahko pohvalijo s tako dobro organizirano splošno telesno vzgojo, kot je to prav pri TVD Partizan v Radgoni. Zasluga za ta uspeh gre vsekakor nekaterim prizadevnim telesno-vzgojnim delavcem v tem kraju, med katerimi naj na prvem mestu omenim načelnico in vodnico Ireno Pevec. Ob našem obisku smo ji zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je rade volje odgovorila. Najprej vaš življenjepis?
Rojena sem leta 1933 v Ptuju. Po končani srednji fizkulturni šoli v Ljubljani leta 1954 je bilo moje prvo službeno mesto na gimnaziji v Murski Soboti, kjer sem poučevala telesno vzgojo štiri leta. Nato sem se preselila v Radgono, kjer že sedmo leto učim telesno vzgojo na osnovni šoli. S telesno vzgojo sem se začela ukvarjati zelo zgodaj. Že leta 1946 sem kot pionirka bila na čelu sovrstnic pri TVD Partizan v Ptuju in se udejstvovala v orodni telovadbi. Igrala pa sem tudi rokomet za ptujsko Dravo. Vsa štiri leta šolanja v Ljubljani sem vodila mladinke TVD Partizan-Tabor ter sama aktivno nastopala v orodni telovadbi. Istočasno sem igrala rokomet v mladinski vrsti Slovana. Po prihodu v Mursko Soboto sem delala pri TVD Partizan v Murski Soboti kot načelnica in vodnica. Isto funkcijo opravljam tudi pri TVD Partizan v Radgoni.
Kaj menite o telesni vzgoji na osnovnih šolah v občini?
Stanje telesne vzgoje po šolah ni zadovoljivo, saj nam primanjkuje kadrov in prostorov. V občini imamo vsega štiri strokovne učitelje za telesno vzgojo, ki poučujejo v Radgoni, Radencih in Apačah. Stanje je zadovoljivo še na Kapeli, medtem ko na ostalih šolah nimamo potrebnih kadrov in se telesna vzgoja poučuje le delno. Manjka nam tudi telovadnic, saj vse ostale, razen omenjenih šol
nimajo potrebnih prostorov za pouk telesne vzgoje. Gotovo je, da bi lahko šolski kolektivi marsikje pripomogli k temu, da bi se predmet telesne vzgoje poučeval bolj organzirano. Kljub temu pa si nekateri posamezniki, kakor tudi svet za telesno kulturo pri občinski skupščini zelo prizadevajo, da bi telesna kultura zadostila učnemu načrtu. To so pokazala tudi lanska tekmovanja v orodnem mnogoboju, atletki in športnih igrah, kjer je bila udeležba zadovoljiva. Tudi v letošnjem letu pripravljamo velik manifestacijski nastop v počastitev 20. letnice osvoboditve, ki bo ob koncu šolskega pouka.
Kaj menite o dejavnosti TVD Partizan v občini?
Zdi se mi, da dobro delajo nekatera TVD Partizan v večjih krajih, kjer je na razpolago potreben kader, medtem ko tega ne bi mogli govoriti o društvih na podeželju. To amatersko delo namreč zahteva precej prostega časa. Kljub temu pa imamo v občini nekaj zelo pridnih športnih delavcev po društvih Partizan. Več pozornosti TVD Partizan bi morali posvečati tudi vaški aktivi ZMS ter se vključevati v njihovo dejavnost.
Kako pa je s šolskimi športnimi društvi?
Z obzirom na pomanjkanje kadrov, je večina naše šolske mladine vključena v TVD Partizan. Posebej delujeta dve šolski športni društvi in sicer v Radgoni ii Radencih. Sicer pa šole sodelujejo v skupnih tekmovanjih, ki jih organizira svet za telesno vzgojo pri občinski skupščini. Vaš konjiček?
Zelo me zanima ritmika. Tudi sama sestavljam vaje za akademijske sestave. Že dvakrat smo na republiškem tekmovanju v akademijskih sestavi zasedli prvo mesto z vajami, ki sem jih sama sestavila. Redno pa hodim na tekme in navijam, seveda če so lepe in športne. Zsledujem pomurska tekmovanja in se veselim uspehov. 	
Vaša želja?
Želim si, da bi v Radgoni čimprej dobili novo šolo ter lepo telovadnico. Zelo potreben bi bil; tudi plavalni bazen, saj več kot 70 odstotkov otrok ne zna plavati.
Feri i Maučec
Dobri rezultati
V telovadnici ESŠ v Murski Soboti je bilo v nedeljo prvo srečanje letošnje atletsko tekmovanje pionirjev in pionirk. Zal se je tekmovanja udeležilo le deset tekmovalcev in tekmovalk, kar je vsekakor premalo. Čeprav je bilo tekmovanje  izvedeno v dvorani so bili doseženi zadovoljivi rezultati. Lahko bi celo rekli, da je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov, ki kažejo, da imamo tudi v mladi generaciji precej talentov. Pri pionirjih so se najbolje izkazali Ferenčič Janko, Legen Janez in Satler Jože, ki so bili tudi precej boljši od ostalih tekmovalcev. Pri pionirkah pa sta bili razred zase Ferenčič Metka in Pfeifer Miša. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
PIONIRJI:
18 metrov:
Satler Jože 3,3 Legen Janez 3,3 Gerenčer Ivan 3,4 met medicinke:
Ferenčič Janko 817 Legen Janez 788 Gerenčer Ivan 660 višina:
Ferenčič Janko 148 Legen Janez 135 Gerenčer Ivan 120 daljina:
Legen Janez 230 Satler Jože 224 Gerenčer Ivan 213
PIONIRKE:
18 metrov:	
Ferečič Metka 3,4 Pfeifer Miša 3,4 Ditrich Ana 3,6 met medicinke:
Ferenčič Metka 733 Ditrich Ana 706 Pfeifer Miša 644 daljina:
Ferenčič Metka 203 Pfeifer Miša 192 Zelko Suzana 186
višina:
Pfeifer Miša 135 Zelko Suzana 115 Ferenčič Metka 115 Prihodnjo nedeljo bo tekmovanje mladincev, mladink ,članov in članic. Pravico udeležbe imajo v konkurenci mladincev in mladink vsi, ki so rojeni leta 1947 in kasneje, za člane in članice pa vsi, ki so rojeni leta 1946 in prej.
SPENT — LJUBLJANA
Te dni se je v Murski Soboti mudil član organizacijskega komiteta svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo letos v Ljubljani in s seboj prinesel , nekaj vstopnic za finalna srečanja svetovnega prvenstva. Srednja šola za telesno vzgojo je svoje učence že preskrbela z vstopnicami z nekaj vstopnicami pa razpolaga strokovni odbor za namizni tenis pri ObZTK v Murski Soboti. Vsi interesenti, ki bi želeli vstopnice, naj se prijavijo pri tov. Unger Mirku. Cena vstopnice je 600, din potovanje pa bo skupinsko.
OBČNI ZBOR NK GRAFIČAR
Izboljšati disciplino igralcev
Pretekli teden so polagali obračun svojega dela člani: nogometnega kluba Grafičar. Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik ObZTK tov. Firm, predsednik PNS tov. Kukanja in drugi. Nogometni klub je bil ustanovljen pred šestimi leti in je v času svojega obtsoja dosegel vidne uspehe. Kljub temu, da so se morali boriti s številnimi problemi in da je bilo v klubu malo delavoljnih članov so uspeli, da se od najnižjega tekmovanja uvrstijo v mariborsko-murskosoboško nogometno ligo in naposled v slovensko consko ligo — vzhod, kar je vsekakor lep uspeh.
Največji problem, s katerim so se morali boriti, je vsekakor pomanjkanje kadrov tako vodstvenega kakor tud igralskega.
Mnogokrat je bil položaj zelo kriMnogokrat je bil položaj zelo kritičen, vendar se je vedno našlo nekaj prizadevnih športnih delavcev, katerim je bila usoda kluba tako pri srcu, da so se lotevali tudi najtežjih problemov. Tem gre danes tudi zasluga, da se je nogometni klub Grafičar razvil tako daleč, da zastopa Pomurje celo v slovenskem merilu. Nogometaši Grafičarja so bili vrsto let brez nogometnega igrišča, kar je bila precejšnja ovira za uspešno delovanje kluba.
Šele z razpustom nogometne sekcije pri TVD Partizan v Rakičanu je prišlo do združitve nogometašev Rakičana in Grafičarja, s čemer je bil tudi problem igrišča rešen. V začetku obstoja kluba je bila boleča točka tudi finančno vprašanje, vendar so tudi ta problem uspešno rešili s prirejanjem tombole.
Z uvrstitvijo nogometašev Grafičarja v slovensko consko ligo — vzhod se je pred klub postavila
še zahtevnejša naloga. Kvalitetnejše tekmovanje zahteva še več prizadevnosti upravnega odbora, zlasti pa potrebno število kvalitetnih igralcev. Čeprav so se v tekmovanje podali brez izkušenj, so vendarle po prvem delu prvenstva zadovoljni z doseženim uspehom na sredini tabele. S prihodom novega trenerja Zagoršeka in nekaterih igralcev, se je mo-
štvo dobro pripravilo za tekmovanje in tudi dobro startalo. Toda kmalu je moštvo zapustilo pet standardnih igralcev, ki so odšli na odsluženje kadrovskega roka v JLA in v moštvo je bilo treba vključiti mlade igralce, ki pa še niso imeli izkušenj. Poleg tega so bili nekateri igralci premalo disciplinirani in se niso redno udeleževali treningov in tekem. Kljub vsemu pa so z doseženimi rezultati zadovoljni. Razen prvega moštva nastopajo še z mladinskim moštvo mv pomurski ligi ter s pionirji v občinski ligi.
Na občnem zboru so sklenili, da bodo posebno pozornost posvetili disciplini igralcev ter si prizadevali doseženo mesto v sredini tabele obdržati tudi na koncu. Več skrbi bodo posvetili tudi članstvu, ki je bilo doslej zanemarjeno ter sklenili, da bo vsak član imel prosti vstop na tekme. Naposled so izvolili novi upravni in nadzorni odbor.
Z občnega zbora NK Grafičar
Dijaki SŠTV na pedagoški praksi
Zadnji letnik srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti je te dni začel štirinajst dnevno pedagoško prakso po osnovnih šolah Pomurja. Po nekaj dnevnem spremljanju pouka telesne vzgo-
je bodo dijaki sami prevzeli pouk. V času prakse pa je predvideno tudi obvezno antripološko merjenje in organizacija tekmovanj ter pohod po Pomurski poti.
OBISK PRI DRUŠTVIH
TVD Partizan Turnišče
V Turnišču je bil pretekli teden letni občni zbor TVD Partizan. Udeležilo se ga je okrog 70 članov, ki so se pomenili o dosedanjem dela in bodočih nalogah. Med gosti so občnemu zboru prisostvovali tudi predsednik ObZTK Lendava Klemenčič, zastopnik NP Murska Sobota Cug, zastopnik PNS Murska Sobota Kološa in drugi.
TVD Partizan v Turnišču deluje že vrsto let in se je do lanskega občnega zbora ukvarjajo z nogometom, rokometom, odbojko, namiznim tenisom in šahom. Na lanskem občnem zboru pa so sklenili, da bodo v okviru društva razvijali le nogomet, medtem ko ostale športne panoge prevzame športno društvo na osnovni šoli, ki se je v tem času že močno uveljavilo. Zato so na občnem zboru v glavnem razpravljali le o nogometu. Dejstvo je namreč, da je nogomet v Turnišču naj starejša športna panoga, saj bodo letos obhajali 20. obletnico ustanovitve nogometnega kluba.
Iz poročil predsednika tov. Horvata, sekretarja tov. Vereša in živahne razprave je bilo razbrati, da so v preteklem letu kljub nekaterim težavam dosegli zadovoljive rezultate. V tekmovanju aktiv-
no sodelujejo s tremi ekipami in sicer s člani, mladinci in pionirji. S člansko ekipo so v lanski tekmovalni sezoni zasedli drugo mesto v pomurski nogometni ligi z istim številom točk kot zmagovalec.
Uspešno pa so tekmovali tudi v tekmovanju za jugoslovanski pokal, saj so postali pomurski prvak in se v finalu srečali z nogometaši Sobote.
Slabše so startali v jesenskem delu tekmovanja letošnje sezone, saj se trenutno nahajajo na sedmem mestu tabele v pomurski ligi. Vzrok za neuspeh je predvsem v nediscipliniranosti nekaterih igralcev, ki se niso redno ude-
leževali treningov in tekem. Zato so na občnem zboru poudarili, da bodo disciplini igralcev, kakor tudi gledalcev posvetili posebno pozornost. Tudi z mladinsko ekipo nastopajo v pomurski ligi in je dosegla zadovoljive rezultate.
Največ uspeha so vsekakor imeli pionirji, ki sodijo med najboljše v Pomurju. Ti so namreč postali zmagovalec lanskoletnega tradicionalnega
pionirskega turnirja v počastitev dneva mladosti, ki je bil v Murski Soboti ter osvojili naslov občinskega pionirskega prvaka Lendave. Kot prvak druge skupine, v kateri so nastopale ekipe Črensovec, Dobrovnika, Kobilja, Polane in Turnišča, so v finalu premagali zmagovalca prve skupine pionirje Nafte ter prejeli pokal ObZTK Lendava. Letošnje občinsko pionir-
sko prvenstvo v II. skupini iz neznanih vzrokov ni bilo organizirano, vendar kljub temu upajo, da se bodo tudi letos potegovali za naslov občinskega pionirskega prvaka. Za uspeh smatrajo tudi, da sta kar dva pionirja TVD Partizan iz Turnišča nastopala v Pomurski reprezentanci, ki je na republiškem tekmovanju v Celju zasedla tretje mesto. Na občnem zboru so sklenili, da bodo tudi v bodoče posebno skrb posvečali pionirjem in mladini.
Največje težave imajo s finančnimi sredstvi, saj je dotacija ObZTK Lendava minimalna. Zato so sklenili, da bodo ta problem delno reševali s prireditvami ter prostovoljnimi akcijami. Posebno pozornost bodo posvetili tudi članstvu. Naposled so na občnem zboru izrekli nekaj kritike na račun tekmovalne komisije in sodniške organizacije ter sklenili, da bodo ob praznovanju 20. obletnice ustanovitve kluba organizirali nogometni turnir, na katerem naj bi sodelovala pomurska moštva.
Seminar iz aero in brodarskega medelarstva
V času zimskih počitnic je bil v Murski Soboti seminar iz aero modelarstva ter brodarskega modelarstva, katerega je organiziral okrajni odbor Ljudske tehnike v sodelovanju z občinskim odborom Ljudske tehnike Murska Sobota, aero klubom Murska Sobota ter pedagoškim zavodom iz Murske Sobote. Seminarja so se udeležili učitelji tehničnega pouka iz osnovnih šol Pomurja, gimnazijci in nekateri starejši pionirji.
Aero modelarski seminar je trajal tri dni, vodil pa ga je Oz-
mec, član Letalske zveze Slovenije. Na seminarju je vsak slušatelj izdelal po en model in ga praktično tudi preizkusil.
Brodarsko modelarski seminar je trajal štiri dni, vodil ga je član Brodarske zveze Slovenije Košak. Tudi na tem seminarju je vsak udeleženec izdelal jadrnico tipa TIM, ki so med pionirji najbolj zaželjene. Brodarstvo je sicer v Pomurju še mlada tekmovalna panoga, vendar ima izredne možnosti za razvoj, pa tudi med mladino vlada veliko zanimanje.
Uprava OTROŠKEGA VRTCA V MURSKI SOBOTI obvešča, da bo odprla
POPOLDANSKI ODDELEK ZA PREDŠOLSKE OTROKE
15. februarja 1965.
Informacije in prijave sprejema uprava vrtca vsak dan od 7. do 14. ure.
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Zveza združenj borcev NOV okraja Maribor, odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1965 razpisuje v okviru proslav 20-letnice osvoboditve mesta Ljubljane manifestacijsko tekmovalno prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane«. Pravico udeležbe na pohodu imajo vse ekipe, ki so sestavljene iz 5 tekmovalcev oziroma tekmovalk in svojo udeležbo prijavijo za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega ulica 7. Rok prijave je 30. aprila 1965.
SMUČARSKI TEČAJ NA SMREKOVCU
V času zimskih počitnic so se dijaki SŠTV iz Murske Sobote udeležili nadaljevalnega smučarskega tečaja na Smrekovcu. Na tečaju, kjer so predavali strokovnjaki iz Murske Sobote: Babič, Praček, Rodež in Titan so obravnavali poleg teorije in metodike smučanja še tehniko, opremo in organizacijo smučarskih tekmovanj. Tečaj je uspel, saj so vsi uspešno opravili zaključne izpite, med katerimi je tudi več odličnjakov. Ti bodo celo polagali izpite za smučarskega vaditelja.
POMURSKI VESTNIK, 11. II. 1965
6
MILAN FILIPČIČ :
REICHSTAG V PLAMENIH
Nekaj minut po tem, ko so organi sporočili o požaru, je prišel na mesto požara Göring. Kmalu za njim sta prihitela še Hitler in Goebbels. Vsi trije so bili takoj pri roki. Vsi trije šefi nacistične stranke so ta dan ždeli v Berlinu, čeprav je bila volilna kampanja na višku in bi morali biti na različnih zborovanjih v Nemčiji. Precej zgovorna okoliščina! Prihitel je seveda tudi von Papen.
V spremstvu teh veljakov je bil tudi angleški novinar Sefton Delmar, ki je poročal za londonski fašistični list »Daily Express«. In vendar poročilo prav tega fašističnega lista Hitlerja najbolj obremenjuje. Delmar je opisal pogovor med veljaki, ki se je odvijal kakih dvajset ah trideset minut po odkritju požara. Hitler, ki je pravkar prišel, se je obrnil k podkanclerju von Papenu z besedami:
»To je od boga dano znamenje. Nihče nam ne bo sedaj preprečil, da ne bi uničili komunistov z železno pestjo«, Nato se je Hitler obrnil k Seftonu Delmarju:
»Priča ste velikemu novemu obdobju v nemški zgodovini. Ta požar je njegov začetek«.
Hitler je spregovoril te besede — obtožil komuniste — ko še nihče ni mogel ugotoviti, ah so zažgali palačo res komunisti. Ob tem času so Lubbea šele s pomočjo tolmača zasliševali in je zasliševanje trajalo (in to so drugi dan poročali vsi časopisi) do zgodnjih jutranjih ur. S tem je Hitler nehote odkril nacistični načrt. Spregovoril je o tem, kar bo morala policija šele »ugotoviti«. Hitler je stopil na sceno prezgodaj. Na odru se je pojavil kot jasnovidec in že je spregovoril besede o novem obdobju — besede se je naučil že prej, kajti sodil je, da bodo prišle v zgodovino.
Še isto noč je policija aretirala okrog 5000 komunistov. Naslednjega dne, 28. februarja, je izdal Hitler dekret »za zaščito ljudstva in države«. Dekret je podpisal Hindenburg in je označen kot »obrambni ukrep proti komunističnim dejanjem nasilja«. Dekret je bil strahovit adut v rokah nacistov. Vseboval je omejitev osebnih svoboščin: govora in tiska, zborovanj, telefona, telegrafa in pošte. Dajal je pravico za hišne preiskave in za zaplembo premoženja. Uvajal je smrtno kazen za zločine »veleizdaje«, zastrupljenja, požigov in sabotaž...
Toda nacisti so ravnali zvito. Niso prepovedali komunistično stranko. Čakali so na volitve, sicer bi se lahko zgodilo, da bi se glasovi delavcev, ki so bili sedaj še razdeljeni med socialdemokrate in komuniste, združili. Volilni boj je besnel v znaku terorja kljukastega križa. Nacisti so valili na marksiste grozne obtožbe, da so se celo zmernim ljudem — ježih lasje.V kampanji je zadnjo in najvišjo točko dosegel požig Reichstaga, ki so ga nacisti pripisali komunistom.
Kolone SA marširajo, deset tisoč nacistov vihti po cestah bakle in prapore s kljukastim križem. Hreščijo zvočniki; nasilje in obračunavanje divjata po cestah in po hišah. Policija pa stoji mirno ob strani...
Volitve (5. marca) so prinesle nacistom 17,277.000 glasov, stranki centra 4,424.000 glasov, socialdemokratski stranki 7,181.000, komunistom kljub nacističnemu terorju 4,848.000 in nacionalistom 3,136.000 glasov. Z zavezništvom teh zadnjih (nacionalistov) je Hitler v Reichstagu dobil neznatno večino: 288 svojih in 52 nacionalističnih poslancev, skupno torej 340 od skupnih 647 mest.
(Nadaljevanje na 8. strani)
AKTUALNO
Poziv delovnim organizacijam in zasebnim delodajalcem, da prijavijo zaposlene starostne in družinske upokojence
Po določbah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju praviloma ne gre pokojnina od 1. marca 1965 naprej upokojencem, ki so v delovnem razmerju, ne glede na to, ah delajo s polnim delov-krajšim delovnim časom ah
pa opravljajo dejavnost (na primer obrt), na podlagi katere so obvezno zavarovani.
1. Starostnim upokojencem, ki imajo z odločbo o priznanju ah ponovni odmeri pokojnine priznanih manj kot 40 (moški) oziroma 30 (ženske) let pokojninske dobe;
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 12. februarja — Damijan Sobota, 13. februarja — Katarina Nedelja, 14. februarja — Valentin Ponedeljek, 15. februarja — Vesela Torek, 16. februarja — Danila Sreda, 17. februarja — Silvin Četrtek, 18. februarja — Dragoslava
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA M. SOBOTA
12.	februarja — dr. Županjevac
13.	februarja — dr. Rousova
14.	februarja — dr. Rousova
15.	februarja — dr. Lopert
16.	februarja — dr. Vlajeva
17.	februarja — dr. Županjevac
18.	februarja — dr. Gregorčeva
VPREŽNI GUMI VOZ, nosilnosti 4 tone, s kiperjem, prodam po ugodni ceni. Tibaut, Sp. Krapje, p. Veržej.	M-80
OTROŠKI VOZIČEK, globok, kombiniran, skoraj nov. ugodno prodam. Novak, Razlagova 7, Murska Sobota.	M-82
Prodamo
traktor in prikolico
OBRTNO PODJETJE AGROSERVIS MURSKA SOBOTA, kroška ulica 46, b o prodalo 20. februarja 1965 ob 9. uri dopoldne na javni licitaciji
—	PRIKOLICO TAM, dvoosno
—	TRAKTOR DEUTZ, dvovaljni, zračno hlajen,
Izklicna cena 550.000 din.
Prednost pri nakupu ima družbeni sektor.
Če licitacija ob navedeni uri ne bo uspela, bodo čez eno uro prodali traktor in prikolico najugodnejšemu ponudniku.
KINO
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 13. in 14. februarja angleški film: »KDO STE VI, MST. ŽORŽ«.
ČRENSOVCI — 13. in 14. februarja domači film: »LOV NA ZMAJA«.
VERŽEJ — 13. in 14. februarja domači zabavni film: »MOŽJE«.
MURSKA SOBOTA — 12. in 14. februarja jugoslovanski film: »LJUDSKI POSLANEC«. 13. in 14. februarja Jugoslovanska kinoteka ameriški film »ŠEIKOV SIN«. 15. in 16. februarja angleški film: »V RITMU TWISTA«. 17. in 18. februarja zahodno-nemški film: »DOKAŽITE ALIBI«.
APAČE — 13. in 14. februarja ameriški barvni kinemaskopski barvni film: »OKO ZA OKO«. 17. februarja sovjetski barvni film: »SLEPI MUZIKANT«.
LJUTOMER — 13. in 14. februarja ameriški barvni kinemaskopski film: »FANI«. 17. in 18. februarja italijanski film: »VSI DOMA«.
GORNJA RADGONA — 13. in 14. februarja angleški film: NUJEN POZIV«. 17. februarja nemški kriminalni film: »ZAKONSKI ZAPELJIVEC AURORA«.
VELIKA POLANA — 13. in 14. februarja nemški ljubezenski barvni film: »INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK«.
BUČKOVCI — 13. in 14. februarja film: »KO ZVONIJO ZVONOVI«.
SOBE
SOBO, prazno, išče dekle. Naslov v upravi lista.
preklici
Podpisani Janez Lang, poljedelec iz Pertoče 50, preklicujem neresnične govorice o Jožetu Langu, poljedelcu iz Pertoče št. 50 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
M-70
Podpisani Zvonko Gomboc, TSŠ Lendava, preklicujem žaljive besede, katere sem govoril Janezu Simončiču iz Lendave, kot neresnične.	M-81
izgubljeno
MREŽO z vzorci plastične folije in gumilastiko sem izgubil na ali ob Titovi cesti v Murski Soboti. Najditelja prosim, naj vrne v upravi lista.
M-000
čestitke
Na Elektrotehniški fakulteti za šibki tok v Ljubljani je diplomiral Zoltan Zemljič iz Črnelavec. Čestitajo kolegi iz Ljubljane.
M-76
agencija
V prodaji imamo več novih avtomobilov DKW F-ll, F-12 in F-102 ter Renault R-8 Major in VW nov. Razpolagamo tudi z večjim številom rabljenih avtomobilov in motornih koles. AGENCIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva ulica.
PRODAM
POSESTVO v zaokroženi celoti s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem ter gostilniškimi prostori, ob novi zasavski cesti v bližini Ljubljane, prodam ali dam v najem .Primerno za turistično točko. Ponudbe poslati Valentinu Lovšetu, Ribče 13, p. Kresnice pri Ljubljani.
M-67
MOTOR, stabilni, benzinski, 6 KS, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-69
HIŠO, novo zgrajeno z gospodarskim poslopjem, in 4 ha zemlje ugodno prodam. Viljem Forjanič, Radovci 89, p. Grad.

HORMONIKO, klavirsko, 32-basno nemške znamke, ugodno prodam. Štefan Kutoš, Križevci v Prekmurju 55.
M-73
OTROŠKO POSTELJO, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati: Stara ulica 9, Murska Sobota.
M-75
KOBILO, 9-letno, srednje težko, in vso opremo, kolesje in srednje težki voz, ugodno prodam. Banfi, Veščica 30, p. Murska Sobota.
M-77
AVTORADIO »Blankpunkt«, skoraj nov, ugodno pradam. Naslov v upravi lista.
M-78
OPEL-CARAVAN, v dobrem stanju, prodam. Lanjšček, Roga-ševci 15.	M-84
MOTORNO KOLO »Galeb« prodam. Vzamem tudi ček. Flisar Franc, Čopova 4 Murska Sobota.	M-000
razno
SERVISNA SLUŽBA ZA OPEL IN DKW
AGROSERVIS MURSKA SOBOTA obvešča lastnike motornih vozil Opel in DKW, da je prevzel servisno službo za ta vozila.
Poslužujte se kvalitetnih storitev Agroservisa! — Priporoča se vam delovni kolektiv.
Pokojnina ne gre naslednjim upokojencem:
2.	starostnim upokojencem — borcem NOV pred 9. septembrom 1943 in španskim borcem, ki imajo odločbo o priznanju ali ponovni odmeri pokojnine priznanih manj kot 35 (moški) oziroma 30 (ženske) let pokojninske dobe in
3.	družinskim upokojencem ne glede na to, koliko let pokojninske dobe ima priznanih oseba, od katere izvajajo pravico do družinske pokojnine.
Starostnim upokojencem, ki imajo odločbo o odmeri pokojnine priznanih manj kot 40 oziroma 35 let pokojninske dobe, a so po upokojitvi ostali še naprej zaposleni s polnim delovnim časom ter so v teku te zaposlitve dopolnili 40 oziroma 35 (borci NOV 35 oziroma 30) let pokojninske dobe, niso pa še uveljavili pravic ne gre pokojnina, dokler ne uveljavijo svojih pravic na podlagi zaposlitev po upokojitvi.
Delovne organizacije in zasebni delodajalci morajo najkasneje do 20. februarja 1965 prijaviti zgoraj pod točko 1. do 3. naštete upokojence, ki bodo ostali pri njih v delovnem razmerju tudi po 1. marcu 1965 ne glede na to, ali delajo s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Prijaviti je treba tudi vojaške upokojence in upokojence, uslužbence določenih služb za notranje zadeve, čeprav je izplačevanje pokojnine za časa zaposlitve zanje nekoliko drugače urejeno.
V prijavi je treba navesti: ime in priimek upokojenca, rojstni datum z označbo ali starostni ah družinski upokojenec, točen naslov upokojenca in številko pokojninske odločbe, s katero je nazadnje odmerjena pokojnina. Za prijavo ni posebnih obrazcev in delovna organizacija prijavi vse pri njej zaposlene upoko-
jence na skupnem seznamu. V primeru opustitve prijave ali navedbe neresničnih ah netočnih podatkov odgovarja za vso škodo organizacija oziroma zasebni delodajalec po določbi 187. čl. zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
Kolikor delovna organizacija ah zasebni delodajalec ne opravi prijave, je dolžan prijavo poslati upokojenec sam. Upokojenec sam je dolžan prijaviti, da opravlja samostojne dejavnosti (obrt, gostinstvo itd.) Opravljanje samostojne dejavnosti umetnika pa ne vpliva na pravico uživanja pokojnine.
V vsakem primeru pa je dolžan upokojenec, ki mu pokojnina zaradi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti ne gre, vrniti prejete zneske pokojnine po določbi 184. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, zaradi tega naj upokojenci, ki jim po 1. marcu pokojnina ne gre več zaradi zaposlitve ne sprejemajo pokojnine, če bi jo zavod za socialno zavarovanje nakazal še od 1. marca 1965 naprej zaradi tega, ker ni pravočasno dobil obvestila o upokojenčevi zaposlitvi.
Pokojnina pa se bo od 1. marca 1965 naprej izplačevala v polnem znesku vsem tistim starostnim upokojencem, ki jim je z odločbo o priznanju ah ponovni odmeri pokojnine priznano 40 let, upokojenkam pa 35 let pokojninske dobe — ne glede na to, s kakšnim delovnim časom so zaposleni ali opravljajo samostojno dejavnost; za upokojence — borce NOV pred 9. septembrom 1943 in španske borce velja isto, če imajo priznanih 35 let, upokojenke pa 30 let pokojninske dobe.
Obvestilo upokojencem, katerih prevedena pokojnina znaša manj kot 25.500 din, n nimajo prispevkov ali davku zavezanih dohodkov
Upokojencem, katerih prevedena pokojnina znaša manj kot 25.000 dinarjev, a nimajo drugih prispevkov, ali davku zavezanih dohodkov gre varstveni dodatek na pokojnino. Upokojenci, ki takih dohodkov nimajo, naj dvignejo pri oddelku za financiranje pristojne občine potrdilo o tem, da nimajo niti oni niti njihovi družinski člani, ki jih vzdržujejo, prispevkom in davku zarezanih dohodkov. To potrdilo naj priložijo zahtevi za pri-
znanje varstvenega dodatka. V zahtevi za varstveni dodatek je potrebno navesti: ime in priimek upokojenca, rojstni datum, številko pokojninske odločbe ter točen naslov in jo poslati tistemu komunalnemu zavodu, ki pokojnine izplačuje.
Prevedena pokojnina je manjša od 25.000 dinarjev na mesec za starostne upokojence, ki bodo ob prevedbi uvrščeni:
v XX—XII razred ne glede na število let pokoj. dobe;	
v XI razred, če imajo 38 ah manj pokoj. dobe;	
v X	razred,	če	imajo	37	let	ali	manj	pokoj,	dobe;	
v IX	razred,	če	imajo	34	let	ah	manj	pokoj,	dobe;	
v VIII	razred,	če	imajo	31	let	ah	manj	pokoj.	dobe;	
v VII	razred, če	imajo	28	let	ah	manj	pokoj	dobe;	
v VI in V razred, če imajo 26 let ah manj pokoj dobe; v IV	razred,	če	imajo	23	let	ah	manj	pokoj,	dobe;	
v III	razred,	če	imajo	21	let	ah	manj	pokoj.	dobe;	
Če gre za upokojenko, se zgoraj navedena pokojninska doba zniža za 5 let.
Upokojenci, ki imajo sami ali člani njihove družine prispevkom in davku zavezan dohodek, naj z zahtevo za priznanje varstvenega dodatka počakajo, dokler ne bo izdan republiški predpis, ki bo določil pogoje o pravici do varstvenega dodatka za upokojence, ki imajo prispevkom in davku zavezan dohodek.
Zahteve za priznanje varstvenega dodatka naj upokojenci oddajo samo ob četrtkih, če vložijo zahtevo osebno na komunalnem zavodu.
Upokojenci, ki jim je varstveni dodatek na pokojnino že priznan, naj ne vlagajo nobe-
ne zahteve, ker jim bo zavod ob prevedbi odmeril varstveni dodatek po uradni dolžnosti na podlagi prejšnjega potrdila o davku zavezanih dohodkov. Ob tej priložnosti prosimo upokojence, naj ne hodijo na prevedbo, ker s tem ovirajo komunalni zavod za socialno zavarovanje spraševat, kakšna bo njihova prevedena pokoj nina in kaj morajo storiti za reden potek prevedbe. V nujnih primerih naj se upokojenci in zavarovanci obračajo na zavod samo ob četrtkih, ko ima zavod organizirano infor mativno službo.	
M. Sobota, 9. febr. 1965	
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE M. SOBOTA.	
Šoferja iščejo
AVTOBUSNI PROMET MARIBOR sprejme v službo
ŠOFERJA D KATEGORIJE
za avtobusno progo Kuzma — Murska Sobota ali Sotina — Murska Sobota.
Interesenti naj se zglasijo osebno v Krajevni poslovalnici v Murski Soboti.
ZAHVALA
V 47. letu starosti je po težki in zahrbtni bolezni za vedno zapri svoje oči naš dragi nenadomestljivi oče, brat in stric
Vilijem Gaber
gostilničar (Gostilna Kreft) pri Gradu
Vsem, ki so nam ob tej težki izgubi stali ob strani in nas tolažili, iskrena hvala. Zahvaljujemo se duhovščini in tudi pevcem za žalostinke. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu PLM Grad, strelski družini in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali pokojnemu številne krasne vence in ga v tako velikem številu spremljali k njegovemu zadnjemu domu.
Grad, Serdica in M. Sobota, 30. januarja 1965
Žalujoči: sin Vili, sestra Marija in Micka, bratje Alojz, Peter in Viktor z družinami in ostalo sorodstvo.
1 Dr. TOMEKOVIĆ T.: Psihologija. Beograd 1964.
2.	Dr. DEJANOVIĆ D.: Zbirka propisa o trgovini. Beograd 1964.
3.	LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI. Ljubljana 1964.
4.	TEMELJNI ZAKON O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU S POJASNILI. Ljubljana 1965.
5.	MILEUSNIĆ N.: NEŠIĆ M., ŠUTIĆ S.: Analize i dijagnoza organizacije i poslovanja. Beograd 1964.
6.	PROBLEMI ORGANIZACIJE EKONOMSKIH JEDINICA I UNUTRAŠNJE RASPODELE U PROIZVODNIM PREDUZEČIMA. Beograd 1964.
7.	FINCI S. — VLATKOVIĆ M.: Priručnik o kvalitetu tekstilnih proizvoda. Beograd 1962.
8.	METODOLOGIJA KORIŠČENJA JEDINSTVENIH POKAZATELJA I UPOREĐIVANJA POSLOVNIH REZULTATA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA. Beograd 1963.
9.	STEFANOVIĆ V.: Priručnik o kvalitetu drvnih proizvoda. Beograd 1962.
10.	SKRAČENA radna nedelja. Beograd 1964.
11.	KRAČE RADNO VREME ZA ČOVEKA DUŽE ZA MAŠINU. Beograd 1964.
12.	FILIPOVIĆ R.: Međunarodna poslovna pravila i običaji. Beograd 1964.
13.	ISAKOVIĆ M. — ŠURLAN P.: Opšte uzanse za promet robom s objašnjenjima i sudskom prak-som. Beograd 1964.
14.	KOTT J.: Eseji o Shekespearu. Ljubljana 1964.
15.	ŽLEBNIK L.: Obča zgodovina pedagogike. Ljubljana 1964.
16.	STARIČ L.: Leteči kranjec. Ljubljana 1964.
17.	BUDDENBROCK von W.: Ži-vali v ljubezni. Ljubljana 1964.
18.	AMICIS DE E.: Srce .Ljubljana 1964.
19.	AVČIN F.: Kjer tišina šepeta. Ljubljana 1964.
20.	KIRST HELMUT H.: Noč generalov. Maribor 1964.
21.	MASEREEL F.: Knjiga mojih ur. Ljubljana 1964.
22.	LOVRO KUHAR — PREŽIHOV VORANC: Zbrano delo. Ljubljana 1964.
23.	SLADKOV D.: Planet čudes. Ljubljana 1964.
24.	BAUM V.: Ljubezen in smrt na Baliju. Murska Sobota 1964.
25.	MEHANOGRAFIJA IN OPERACIJSKO RAZISKOVANJE. Ljubljana 1964.
26> RANT J.: Zobna in čeljustna ortopedija. Ljubljana 1964. 2. ZBORNIK SIMPOZIJA O ZAŠČITI PRED IONIZIRAJOČIM SEVANJEM. Ljubljana 1964.
29.	Dr. VOLČJAK V.: Partizanska bolnišnica »Franja«. Cerkno 1964.
30.	KERR J.: Mary-Mary. Ljubljana 1964.
31.	ŠUKLJE L.: Osnove tehničke mehanike. Ljubljana 1964.
32.	POROČILO O DELU FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI. Ljubljana 1964.
33.	Prof. ing. DOLENCA: Transformatorji. Ljubljana 1962.
34.	PEČJAK V.: Praktikum iz obče eksperimentalne psihologije. Ljubljana 1964.
35.	SAVNIK V.: Tehniško risanje. Ljubljana 1964.
36.	KRUŠIČ V.: Učbenik otroškega in preventivnega zobozdravstva. Ljubljana 1965.
37.	GARRETT Henry E.: Statistika v psihologiji in pedagogiki I. in II. Ljubljana 1964.
38.	PRELOG E.: Mehanika I. Ljubljana 1964.
39.	ŠETINC F.: Kako volim? Ljubljana 1965.
48. MATES L.: Ekonomske osnove neangažiranosti. Ljubljana 1964.
41. Dr. KMECL M.: Tvoj čili polet, mladi kajuh, kanjuh Ljubljana.
Ob prerani izgubi našega dragega moža, brata in strica
Ferija Peštija
MLINARSKEGA UPOKOJENCA IZ BELTINEC
se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevskemu zboru, duhovščini, osebju in zdravnikom internega oddelka Splošne bolnice v M. Soboti, osebju in zdravniku Zdravstvenega doma Beltinci in vsem, ki so na kakršenkoli način hoteli pokojniku pomagati in mu lajšati bolečine, prav lepo zahvaljujemo. Vsem, ki so mu na grob darovali vence in cvetje, ga spremljali k njegovemu zadnjemu počitku in nam lajšali bolečine, izrekamo toplo in iskreno zahvalo.
Ižakovci, Beltinci in Gančani, 6. februarja 1965.
ŽALUJOČI: brat Lajoš z družino, žena Marta, lončka, sestra Rozika, sestra Marija z družino, nečaki in nečakinje.
O - 83
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska časopisno in založniško podjetje "Pomurski tisk" v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 - Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 600 dinarjev, za inozemstvo letna 2 000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 11. II. 1965
7
Praktične ženske obleke za vse, tudi za najmočnejše postave,
po izjemno nizkih cenah:
— Art. Avgusta, v po dveh barvah  - 3.500 din; art.  Emilia, v
po dveh barvah - 3.500 din; art.  Alma, v po dveh barvah - 3.800 din.  
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENU
(Nadaljevanje)
Del komunističnih poslance so že aretirali. Ostali se v parlamentu niso smelipojaviti. Hitler je enostavno objavljal nove zakone m s tem kopičil oblast v svojih rokah. Še ni bil diktator, todavešče je obšel ustavo in je 26. maja 1933 prepovedal komunistično partijo. Njeno premoženje je zasegel. Na vrsto so prišle še druge stranke. Zapovrstjo pagajo Hitler jih razpušča. Zadnja je navrsti nacionalistična, ki je pomagala Hitlerju v parlamentu dobiti večino. Njen vodja Hugenberg protestira pri predsedniku. Zaman.
Uradni list z dne 14. julija 1933 prinese kratko obvestilo:
Nemška vlada prinaša sledeči zakon:
Člen 1. Nacionalsocialistične stranke predstavlja edino politično stranko Nemčije.
Člen2.Kaznovan bo vsak, kdor bo poskušal podpirati
Člen 2. Kaznovan ba vsak, kdor bo poskušal podpirati kako drugo stranko ali snoval novo...
Preizkava proti požigalcem Reichstaga je v teku. Nacionalistično časopisje jo napihuje do neba. Toda medtem je Hitler že pospravil ostale stranke in zasedel vsa ministrstva s svojimi ljudmi. Ostal je edino Papen. Nasilje raste, Göring organizira gestapo, odpira koncentracijska taborišča. Edini zakon je kljukasti križ. Vlada je storila samo en ukrep: izdala je proglas o amnestiji »za kazniva dejanja, ki so bila storjena v ljudski revoluciji«. Tako jeoprala nacistom krvave roke.
Mladina je drla za führerjem. Kolone marširajo in marširajo...
Nacisti so lahko blagoslavljali požig Reichstaga — prinesel jim je oblast, o kateri so sanjali in ubijali celih deset let. S silnim hrupom so pripravljali v Leipzigu proces proti požigalcem. Biti bi moral krona njihove propagande. Svetu hočejo dokazati, da so ustavili »krvavi« pohod komunizma. Marljivo so se pripravljali nanj. Vse je bilo pripravljeno. Tako so nacisti mislili, v takem prepričanju so živeli.
Že nekaj minut po požaru so prihiteli v Reichstag Hitler, Göring in Goebbels. »Igra« je bila res zelo dobro režirana.
PROCES V LEIPZIGU
Septembra 1933 se je pričel pred četrtim kazenskim senatom Reichsgerichta (sodišča Reicha) v Leipzigu proces, ki je obsodil nacifašizem, čeprav ga je propagandni minister Goebbels skrbno pripravil, da bi z njim utrdil Hitlerjev prihod na oblast in pozakal svetu, da nacizem rešuje Nemčijo pred krvavo komunistično revolucijo. Ne samo Nemčijo, temveč tudi ves svet.
Proces je postal slaven in se ga zgodovina delavskega gibanja spominja pod imenom »leipziški proces«. To je bil proces proti van der Lubbeju in tovarišem. Tako vsaj v začetku. Kolesje procesa je steklo in morda bi bil to eden izmed številnih krvniških procesov, če ne bi med obtoženci sedel Georgij Dimitrov, član CK komunistične partije Bolgarije in član Izvršnega komiteja kominterne. Z železno logiko doslednega revolucionarja in odkritim preziranjem smrti je zmečkal kolesje procesa. Obračunal je s predsedstvom senata, prisilil, dasoumaknili najete priče in še za nameček osmešil gva mogočna ministra Reicha — zavaljenega Hermana Göringa in suhljatega Josepha Goebelsa, ki sta s svojim nastopom kot priči skušala rešiti, kar je Dimitrov sproti podiral.
(Nadaljevanje prihodnjič
GP8 — 3
IZ NOB: Skupina prekmurskih partizanov v Bistrici. Kdo je drugi z leve? Navedite tudi njegov sedanji poklic.
IZ POVOJNE SOCIALISTIČNE GRADITVE: Za kateri proizvodni objekt gre v tem primeru. Objekt je v Murski Soboti.
IZ REKLAMNEGA ALBUMA NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ: Navedite dejavnost, ki jo prikazujemo na sliki, razen tega pa še naziv in sedež podjetja, katerega vam predstavljamo v tej slikanici.
Izrežite oznako GPS-3 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«.
Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000 din. — Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici. 
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisom avtorja.
Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
S SLOVESNE PROSLAVE V LOGAROVCIH
Minilo je 20 let po krvavih bojih
V nedeljo so vaščani Logarovec svečano proslavili 20-letnico znanih krvavih bojev v vasi. Slovesnosti sta se udeležila edina preživela borca partizanske skupine, ki se je spopadla s Kozaki. Spomine na tiste dogodke je oživel tudi Rado Pušenjak. Domače društvo pa je za to slovestnost pripravilo tudi lep kulturni program.
Mladina iz Logarovec in okolice je ponosna na prispevek vasi k osvoboditvi izpod okupatorja. O tem nam tudi priča opis dogodkov, ki nam ga je po pripovedovanju starejših vaščanov napisal Kolar Anton, učenec 7. razreda.
Bilo je 3. februarja 1945, ko je še po naših krajih divjal okupator. Partizani, ki so se borili na Dolenjskem in na Gorenjskem, so dobili nalogo, da gredo v domače kraje in tam organizirajo razne sestanke in druge potrebne stvari. Ena izmed skupin Je štela Šest borcev, katere je vodil Rado Pušenjak. Ti borci so bili: kot komandant Rado Pušenjak, Rasko Berden. Vida Petje, Stane Simonič, Jüreš Cirl in še eden, katerega partizansko ime je Aljaž.
Hoteli so organizirati neki sestanek v Dobravi. Zaradi tega, ker so borci bili preveč Izmučeni, da bi organizirali sestanek, so se napotili v Logarovce k Žalikovim. Mati jih je opozorila, da je njihova hiša znana že kot partizanska hiša in da tu Kozaki večkrat jezdijo ali pa gredo peš mimo. Potem jih je še mati pogostila in jim ponudila postelje v sobi, katere so bile redke za partizane. Partizani so sladko zaspali, zjutraj jih je zbudila in jih opozorila na nevarnost. Mimo so jahali trije Kozaki In pozneje še več. Komandant je poslal na stražo Berdena. Mati je hotela rešiti dve vnukinji, toda sama je padla v smrt, vnukinji pa sta se rešili in zbežali k sosedu. Oče Žalik je ves zmeden ostal spodaj na hodniku. Ostali borci pa so se zatekli 'na podstrešje, s čimer so si položaj poslabšali. Berden je bil že močno zadet in je po nekaj minutah umrl. V hišo so še vdrli Kozaki in aretirali starega Žalika. Moral je prižgati svetilko in voditi je moral po hiši. Za njim je stopal kozaški komandir Hautman, ki je bil pozneje ubit na podstrešju. V sobi so našli partizanski plašč in torbo. In to je bil še večji dokaz, da so partizani v hiši.
Sli so na podstrešje, kjer se je po njih vsipala toča svinčenih krogel. Kozaki, ki so bili v hiši, so bili do zadnjega pobiti. Dva tovariša sta bila hudo ranjena.
Tedaj je nastala popolna tišina. Po stopnicah so krenil dol. Jüreš je odprl vežna vrata ter zdirjal ven. Pred vrati je padla ročna bomba, ki je spet ranila nekaj tovarišev. Ker je bil visoki sneg, so se plazili po poti. Med potjo so opazili Žalikovo mater in Cirila Jüreša. Mati je bila mrtva, Ciril pa negiben, čeravno je bil v nezavesti. Ko so se od hiše oddaljili kakih štirideset metrov, so jih opazili Kozaki. Naši so nekaj Časa streljali, potem pa so nekaj metrov bežali; tedaj je padel Aljaž in ostal negiben. Tudi Vida je zaostala in sc zatekla v Magdičev skedenj. Ostala sta le še dva borca Rado Pušenjak in Stane Smonič, ki živita še danes. Velikega junaka in hrabrega borca Cirila Jüreša so Kozaki nezavestnega spravil k zavesti in ga peljali v Ljutomer. Med potjo so ga tepli kolikor se je dalo, a vendar ni izdal ničesar. Naslednji dan so na pol živega obesili na neki skedenj, kjer je visel celi dan. Ustrelili so tudi Vido.
KOLAR ANTON učenec 7. b razreda
V soboto je bilo več zabavnih prireditev. Osrednji sta bili v Lendavi in Radencih. V Radencih je Prleški študentski klub priredil »Veselo Prlekijo«, a v Lendavi Klub študentov Prekmurja akademski ples z brucovanjem. Posnetek je z tradicionalnega prihoda »bruc majorja«, ki ga spremljajo novopečeni študenti. Kljub temu, da so goste zabavali ansambel Mojmira Sepeta s pevcema Katjo Levstik in Ninom Robičem, gostje niso bili najbolj zadovoljni s programom, pripominjali pa so tudi na zelo skop izbor jedil in pijače.
TOVORNI AVTOMOBIL ZADEL KOLESARKO
Dne 6. februarja, v večernih urah je voznik tovornega avtomobila Hari Ludvik na križišču Titove in Kidričeve ulice podrl kolesarko Štefančec Jožico. Do prometne nesreče je prišlo, ko je kolesarka zavijala na levo, ob istem času pa je za njo pripeljal tovorni avtomobil, ki jo je zadel, da je padla na cestišče. Kolesarka telesnih poškodb ni dobila, materialna škoda je minimalna.
TRČILA STA Z AVTOMOBILI
V mestu Murska Sobota se je 7. februarja dogodila prometna nesreča na križišču Cankarjeve in Mladinske ulice. Vili Šiftar se je peljal z osebnim avtomobilom z registrsko številko MB 124-71 proti križišču, iz nasprotne strani pa se je pripeljal z avtomobilom Benko Stefan iz M. Sobote. Zaradi zasnežene ceste sta voznika avtomobilov v križišču trčila. Na obeh vozilih je škode za okrog 85.000 dinarjev.
13
Micka je dolgo v večer zaman čakala Mihca in Arijeka. Loteval se je je vedno hujši strah. Kurila je visok ogenj in od časa do časa zaklicala v gozd: »Mihec!« Nihče se ji ni oglasil.
Ko je spet počepnila k ognju, jo je prestrašil velikanski netopir s pasjo glavo. Nemirno je obletaval ogenj. Zakričala je v strašni grozi. Tedaj je stopil nekdo iz nočne teme. Spoznala je Arijeka. Njeno veselje pa se je takoj spremenilo v žalost, ko je izvedela kaj se je zgodilo z Mihcem. Čeprav jo je Arijek tolažil z obljubo, da ga bo Tešil, se ni mogla potolažiti. Venomer je jokala.
Vso noč nista zaspala.
14
Mihec se je prebudil v nekakšni koči, ko je bil že visoko dan. (Zvezali so mu noge in roke. Skušal se je rešiti vezi in klical na pomoč. Odzval se mu je porogljiv smeh. Pozno popoldne so se odprla vrata. Mlad divjak mu je prinesel vode. Mihec ni hotel piti. Gnusilo se mu je.
Ko se je znočilo, sta ga ljudožerca odvlekla na piano. Zagledal je tri koče na kolih. Pred njimi je plapolal visok ogenj. Med divjaki zbranimi okrog ognja, se je oglasil derua (smrtni boben). Nato še tiha pesem, ki je vedno bolj naraščala. Mihca sta njegova rablja kakor žival odvlekla k ognju. Obšla ga je groza. Zvijal se je kakor kača, a trde pesti ga niso izpustile.
15
Potem so se še zavrteli v divjem plesu, že med plesom so se na tleh ležečemu Mihcu približala dva otočana s kratkimi kiji v rokah. Mihec je zamižal... Tisti hip pa je med otočane kakor iz neba planil čuden stvor. Obraz mu je zakrivala pošastna maska in vse telo mu je pokrivalo ptičje perje. Z dvema plamenicama v rokah se je sukal kakor vrtavka in venomer vpil: »Su-su-su! Čapul!« Nekje iz gošče pa se je vreščeče oglašalo: »Tabu! Tabu!«
Ljudožerci so se razbežali v blaznem strahu. Nestvor se je sklonil k Mihcu in mu hitro porezal vrvi. Mihec je v čudni prikazni spoznal Arijeka.
POMURSKI VESTNIK, 11. II. 1965
8