288. številka.
Ljubljana, v petek 17. decembra.
XIX. leto, 1886
Ifchaja vsak dan »ve*«, izimai nedelje in t-raznike, ter velja po poŠti preji« ■ mi /.... * v str i j iko-o^erik« deželo za vse leto 15 gld., u pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u oden nieaec 1 *ld. 40 kr. — Za L ju bij an<> hrea pošiljanja na dom za   se leto 18 gld., za   »-trt lota 3 gld. 30 kr.. m» i eden mesec 1 gid. 10 kr. Za pošiljanje na dnin računa ae po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt Usta. — Za tuje deželo toliko veft, kakor poštnina auasa. Za ozn anila plačuje so od četiristopne petit-vrste po ti kr., če »<• ozn.-iuilo jed.-nkrat tiska, po 6 kr., ta se dvakrat, in po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopini naj se izvole frankirati.  - ItokopiBi se ne vračajo. Uredništvo in upravniltvo je v Rudolfa Kirbifta bili, ..Gledališka stolb-«". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Deželni zbor Istrski.
IV. seja, 15. decembra. —Denašnja razprava našega zbora bila je prav zanimiva, ker je poslanec S p i n 6 i ć s svojimi predlogi v zadevi učiteljskih plač spravil večino v tako zadrego, da je sicer formalno rešila svojo stvar, a bila prvikrat prisiljena vzeti v ozir predlog manjšine. Zanimiva bila je tudi zato, ker je nekdanji navdušeni zagovornik učiteljev dr. Ga m bini izjavil, da je svoje mnenje menjal, odkar nadomestuje v Poreči jednega deželnega odbornika Jutri bode namreč volitev jednega deželnega odburniKa, za katero mesto baje dr. Gambini kandiduje in zato — prelevljenje.
Red tej seji bil je takov:
Mej drugimi naznanili, navede predsednik predlog dra. L a g i n j e, naj bi prevzela dežela če-trtinko troškov za novo cesto Klana-Paka, katero bode izdelala občina Kastav. Maksimum, kar bi dala dežela, bilo bi 10.000 gld. — Potem predlog poslanca Grisanaza, naj se vladi priporoči, da popravi cesto iz Lazareta v Trst.
Deželnega glavarja namestnik dr. Amo roso daje obširna razjasnila o upravljanji zaloge bratovščin in to kot odgovor na predvčerajšnje opombe poslanca SpinĆića. Iz teh razjasnil razvidno je, da še v mnozih občinah zastajajo z računi po 8, 4 in več let, v družin zopet je vse izgubljeno. Zasluga je slovanskih poslancev, da se je ta važna zadeva zbudila. Bivši poslanec Ant. Spinčić staknil jo je prvi leta 1882, potem poslanec Zamlič 1. 1884, a letos zopet poslanec Spinčić, kateri je danes tudi odgovarjal dr. Amorosi, da so bile njegove pred včerajšnje opazke prav potrebne, ker iz podanih obširnih razjasnil je razvidno, da je mnogo zanemarjenega. Posebno pa je poudarjal, da se deželni odbor nema zadovoljevati s suhimi računi, nego prepričati se, se-li istinito porablja denar, za kar je namenjen t. j. po tretjino cerkvi, šoli in revežem. — Zahteva vlade, naj bi dežela konkurirala za obrtno šolo v Trstu, se odbije.
Poslanec vitez Babuder poroča v imenu šolskega odbora o prošnji učiteljev za zboljšanje plač in predlaga prehod na dnevni red. Poslanec Spinčić nasproti predlaga: 1. Usposobljeni podučitelji (podučiteljice) dobe naj plačo učiteljev III. reda.
2. Uvedejo n;ij se petletnice mesto desetletnic. 3. Stanovnina uravna naj se po krajevnih razmerah. Utemeljevaje te svoje predloge omenja, da je n. p. finančni stražnik, ki se ni učil druzega, nego puško nositi, bolje plačan, kakor podučitelj, ki ima izpit usposobljenja. Omenja tudi, da ti predlogi so uspeh privatne konference, katero je sezval poslanec iz večine, ki se z njim popolnem strinja. Prepričan je torej, da bode vsaj v tem vprašanji ta poslanec iz večine odločno na njegovej strani. — Poslanec dr. C a m p i t e 11 i jo za 1 točko Spinčićevega predloga, vendar z razločkom, da se sedanji plači 300 gld. prida remuneracija 60 gld. — Za dr. Campitellijem govori poslanec dr. Gambini in potrdi, da je on i-es v družbi s Spinčičem in nekimi drugimi te predloge sestavil, da pa je, odkar je pri deželnem odboru druzega mnenja in bode proti glasoval. Poslanec dr. L agi n j a pošali se nekoliko z dr. Cam-pitelijem, ki je Spinčićevemu predlogu odbil 40 gl., naj vsaj v ozir vzame, da ima leto 365 odnosno 366 dnij in denarno jednoto (goldinar). Ako pade SpinČićev predlog, je on za to, da dobe podučitelji vsaj 1 gld. na dan.
Seja pretrga se za 5 minut, da se Šolski odbor še jedeukrat posvetuj*. Poročevalec vitez Babuder izjavi, da odbor vzdržuje svoj predlog, ki se tudi vsprejme. Deželni glavar omenja, da ne da na gla so vanje ostalih predlogov, ker jih bode izročil šolskemu odboru, da se o njih posvetuje in po mogočnosti jutri o njih poroča — Tako je skušeni pred sednik izkopal večino iz zadrege. Na predlog šolskega odbora odbijejo se 2 prošnji za podpore, jedna se usliši. — Politično-ekonomični odbor predlaga naj dežela prevzame Va troškov za odškodovanje onim, katerim se vsled filoksere vinogradi uničijo. Dr. Laginja strinja se, vendar hoče, ako bi se ta nesreča zelo razširila, da se določi maksimum tro ška, ker drugače bi se moglo dogoditi, da ne bi bil v nikaki razmeri z diugimi izdatki. Vsprejme se predlog dr. A m o r o s e , naj se predlogu dostavijo besede: „ do nove določbe". — Deželni glavar sklene sejo in dene na dnevni red jutrajšnjc one točke, ki danes neso prišle na vrsto in še nekatere druge.
Polit ičiii razgled.
HotraiiJ*' <lc%4*le.
V Ljubljani 17. decembra
Schonerer misli v tiržavueiii zboru predlagati, da bi se zabranilo priseljevanje Židov. Z židi bi se v Avstriji po Schonerer-jevem mnenji moralo ravno tako postopati, kakor postopajo s Kitajci v severnoameriških zjedinjenih državah.
Češki poslanci so v sredo v iiioravskeiu deželnem zboru stavili predlog, da bi se premeni] deželnozborski volilni red. Podoben predlog so že stavili lani, pa je bil zavržen. Najbrž bode nemška večina tudi letos zavrgla predlog če.-kih poslancev, dobro vedoČ, da zgubi večino, ako se odpravi sedanji krivični volilni red.
V nedeljo praznovali so guli Niti Poljaki tri-stoletnico Bathorv jeve smrti. Svečanost ni bila niti v Levovu niti v Krakovem tako veličastna, kakor se je pričakovalo. Ogerskih dijakov ni bilo, ker so oblastva prepovedala njih prihod, boječ se kakih demonstracij. Čhini ogerske nezavisne stranke so brzojavno pozdravili Bathorv jeve slavitelje v Krakovem. Poljski listi, izvzemši „Czasu, slavili so Ba-thorvja z navduševalnimi članki
Kakor se govori, bode civilnim načelnikom Itofiteiiake deželne vlade namesto barona Nikoliča imenovan veliki župan v Novem Sadu, Feliks pl. Parčetić.
v li sa nj c oržave«
KolgnrMliii «tV|»nta<*ifu na Dunaji iii imela samo namena, grofu Knlnokv ju razložiti, zakaj da ne morejo Bolgari voliti kneza minerel-skega, ampak tudi poizvedeti, bi li princ Ferdinand Coburški vsprejel bolgarski prestol. Ko je deputacija bila pri njem, se je izjavil, da je pripravljen vsprejeti bolgarski prestol, ako mu dovoli cesar Fran Josip in ga volijo Bolgari. Ko je odšla bolgarska deputacija, šel je princ k cesarju, ki mu je dovoli), da prevzame bolgarski prestol, ako bode voljen. Princ Ferdinand Coburški je rojen na Dunaji ter je sedaj 25 let star. V sorodstvu je s cesarje-vičem Rudolfom in je nadporočnik vil. husarskem polku. Ker je tudi oseben prijatelj ruskega carja, nadeja se, da ga bode Rusija potrdila. Nadalje poročajo Časniki o njem, da je jako bogat. Bolgarska deputacija naznanila je ruskemu veleposlaniku kandidaturo princa Coburškega in ga prosila, da povpraša rusko vlado, če bi bila zadovoljna ž njim. Sedaj čakajo bolgarski deputati odgovora in zategadelj še neso odpotovali z Dunuja. Deputacija je hodila tudi okrog Dunajskih bankirjev, da bi dobila kako državno posojilo, ker je Bolgarija v finančnih zadregah.
LISTEK.
Tehniško preiskovanje nekaterih podzemeljskih otlin, vodotokov in jam mej Vrhniko in Planino.
(Dalje.)
Od zadnjega izvirka Ljubije do Bistre, skoro 3 kilometre na dolgo ni nobenega izvirka, v Bistri pa jih je sedem. Izvirki so tako malo drug od druzega oddaljeni, da se na prvi pogled lahko sodi, da je to jedna in ista voda. Posebne važnosti pa utegne biti to, da je gladina te vode za 1-5 m. do 1*9 m. višja nego one na Vrhniki; kljubu temu pa je voda vedno dovolj močna, da goni mehaniški mlin in več žag. Starodavno mnenje, da Bistra neposredno iz Cerkniškega jezera dohaja, utegnilo bi biti s tem deloma potrjeno.
Mej Bistro in Verdom od „Ljubljanskega vrha" proti barju stezajoči se hrib, Javoršček, v čegar vznožji na zahodni strani je večina Vrhniških izvirkov, je vsled svoje kompaktnosti pravi naravni jez tej podzemeljski vodi, on jej zabranjuje, tla tudi na
vzhodni ali severovzhodni strani njegovega vznožja ne izvira. To pa nam tudi dokazuje, kar trdijo veščaki, da voda le pod „Ljubljanskim vrhom" ali na njegovi zahodni strani proti izvirkom dohaja, nikakor pa ne na vzhodni strani tega hriba.
Preiskovanja pri podzemeljskih otlinah so dokazala, da največkrat podzemeljski zasipki zabranjujejo preiskovalcu daljši pot; zasipki se pa nahajajo le tam, kjer je na površji kaka večja dolina ali jama. Skoraj jedini pot k večjim podzemeljskim otlinam so brezdna. Za preiskovalce otlin so torej take jame, doline in brezdna posebne vrednosti.
Ugreznjene, lijem podobne, globoke, navadno skalovite doline, katere ljudstvo pri nas na Notranj skem, ako že svojega posebnega imena nemajo, „ko-1 e š č e v k e" imenuje, so zasipki mogočnih podzemeljskih otlin. Ako je nekdaj voda imela v dotičnih otlinah ali skozi nje svoj tok, morala si je vsled zasipka poiskati ali napraviti novo strugo.
Takih jam ali „koleščevk" nahajamo od Vrhnike proti Planini do Logatca celo vrsto. V vznožji „Ljubljanskega vrha" na zahodni strani takoj nad izvirki Male in Velike Ljubljanice nahajajo se tri, več oral obseznjoče, j ako globoke doline: Meletova,
Tomažetova in Pavkarjeva. Dna teh dolin so le malo višja nego je gladina Vrhniških izvirkov in večkrat se ob veliki vodi vidi, kako voda iz dna vreje, ž njo pa se prikaže tudi marsikatera „člo-veška ribica" (Proteus) iz podzemeljske tesnobe na površje. Formacija teh dolin jasno spričuje, tla so na onih mestih nekdaj bili velikanski podzemeljski prostori, skozi katere je takrat brez dvojbe tekla Ljubljanica. Nekateri veščaki so v.iled tega trdnega mnenja, da je bojazen o preplavljen]i Ljubljanske ravnine, ko bi se v Planini voda hitreje pod zemljo stakala, popolnem neopravičena.
Dalje proti Logatcu je prva, tem dolinam podobna koleščevka „Lenaršica", ki je 72 metrov globoka.
Mej omenjenimi dolinami nad izvirki in „Le-naršico" našla in preiskavala so se tudi nekatera do 90 metrov globoka brezdna, vendar se ni prišlo do željenih otlin, pač pa so se našle v ujih iz nekdanjih časov kosti jelenov, volkov, srnjakov in nekaj rogov teh živali.
Precej za Lenaršico v znožji „Bodičjega Vrha" nahaja se njej podobna, 78 metrov globoka „Koprivnica14, malo od nje v jednaki vrsti pa 66 metrov
V Bolgariji še vedno nekateri agitujejo za kneza Aleksandra. Mislili so sklicavati ceio tabore v ta namen, pa so si premislili, ko so spoznali, da večini naroda Battenberžan ni posebno priljubljen. Nekateri podmiteni listi pa še vedno pišejo zanj Stojanov je priobčil v „Slavjaninu" članek, v katerem pravi, da se je sedaj približal čas za ustaio v Makedoniji, da se osnuje velika Bolgarska s knezom Aleksandrom kot kraljem, Če bi pa to ne bilo mogoče, pa z republikansko vlado. Kakor se sodi, dela Anglija na skrivnem Še vedno za Battenberžana. — Kakor vladni listi poročajo, vrši se novačenje v Bolgariji jako mirno. — V Beli blizu Ruščuka navstali so resni nemiri. Tamošnje prebivalstvo je inzulto-valo Ruščuškega prefekta in druge uradnike in jih zaprlo. Iz Ruščuka odšla je v Beli vsa žandarmerija, da napravi zopet red.
Kakor se poroča „Pol Corr." iz Peterburga, 80 v It ustji jako zadovoljni s sedanjo turško politiko, četudi prav ne zaupajo, da bi Turki ostali stanovitni. Kakor misijo Peterburški vladni kroni, morale bi vse velevlasti, katere žele mini, podpirati turško inicijativo, da se mirno poravna bolgar sko vprašanje. Dopisnik popravl;a svoje prvo poro čilo o Kaulbarsovem vsprejemu. Kakor je pozneje izvedel iz dobro poučenih krogov, je car generala Kaulbarsa jako prijazno vsprejel. Ruski vladni krogi so jako zadovoljni s Kaulbarsovim poročilom, da je bolgarski narod več noma za Rusijo, samo da mu manjka inicijativne sile, da bi odstranil sedanje vla-dalce. — Vojno ministerstvo razpisalo je razne večje naročit ve za vojsko. Do 13. aprila prihodnjega leta želi si preskrbeti 500.000 vojaških plaščev, ravno toliko tornistrov, dva milijona čevljev. Ponudbe se morajo uložiti do 21. t. m. Z začetkom prihodnjega meseca odstranili se bodo iz ruskih mejnih uradov vsi uradniki nemške narodnosti. Kavno tako je sklenila ruska vlada odstraniti vse nemške iu poljske uradnike pri strategično važnih železnicah na Poljskem.
Londonski dopisnik nekega Berolinskega lista pogovarjal se je z visokim angleškim državnikom o evropskem političnem položaji. Anglež se je izrazil, da je zbiranje nemških in ruskih čet ob meji najboljši dokaz, da rusko-nemške razmere neso najboljše. Samo osoba cesarja Viljema še ohranjuje mir. Bisniarck in Moltke dobro vesta, da si v Peterburgu in Parizu prizadevajo skleniti francosko rusko zvezo. Kakor se od neke strani zatrjuje, sta se Francija in Rusija že sporazumeli za slučaj vojne z Nemčijo. Angleška politika si prizadeva utrdili dobre odnošaje mej Avstrijo in Nemčijo. V Avstriji je slovanski upliv močen, kar utegne koristiti Rusiji in škodovati Nemčiji. Ko bi se začela nemško-Irancoska vojna, bode Anglija začela boj proti Francozom, kajti nevtralna ne bode mogla ostati.
Kakor se „Standardu" poroča iz Berolina, je nedavno ruski veleposlanik pri avdijeuci nem-Nkemu cesarju zagotavljal, da car želi, da se mirno reši bolgarsko vprašanje. Cesar mu je odgovoril, da ga jako veseli, če bode mogel v miru za-tisniti oči. Cesar Viljem pisal je na to jako prijazno pismo carju. Vsled tega pi-mia pripravljen je car pustiti kandidaturo kneza mingielskega, ako vlasti dobe kacega druzega, Rusiji  povoljnoga kandidata.
Dopisi.
Ise Druftie pri Metliki lG.dec. [Izv. dop.] Jako nas je veselila vest, da pride gospod popotni učitelj letos tudi k nam predavat. Prejšnja leta se je za ves okraj v Metliki predavalo, ali to ni odgovarjalo svrbi, ker nabralo se je včasih toliko občinstva, da mnogi poslušalci neso mogli v predavalnico in neso ni videli ni slišali popotnega učitelja, oni pa, ki so v sobi bili, gnjeli so sh in rinili sem pa tam. zato taka predavanja neso mogla imeti za-
globoka „Jama", v bližnjem Drvišči pa 65 metrov globoka „Drvišnicau.
Najzanimivejše vseh jednakih jam so pa gotovo logaške koleščevke. Kakih 900 metrov od Dr-višnice in pičle četrt ure od Dolenjega Logatca oddaljeno nahaja se nič manj nego 6 takih, le veliko večjih koleščevk, druga poleg druge od 70 do 85 metrov globočine.
Komu so služile nekdanje otliue na tem mestu in da so bile otline, se ne da dvomiti, in kaj je sedanje jame prouzročilo, to se pač more ugibati in misliti, nikakor pa ne pozitivno soditi, da ne rečem, vedeti.
Dobro četrt ure od „koleščevk" proti jugozahodu in pol ure hoda od Dolenjega Logatca na gozdnem hribu »Gradišče" nahaja se po širjavi in globočini velikansko brezdno, imenovano gotovo po hribu „Gradišnica". Preiskovalec podzemeljskih otlin g. Schmidl omenja in imeuuje jo tudi „Vražja Jama" in nemški „Teufelsloch", kar se mi jako neumestno zdi, ker v našem kraji v resnici nikdo druzega imena ne poznn, nego „Gradišnica".
(Dalje prih.)
željenega uspeha. To je zdaj drugače, zdaj se čuie beseda na več mestih, po predavanji pa se ogleduje svet in to je prav. Ko smo pred leti čitali, da je trtna uš že na Hrvatsko segla, nesmo mislili ni ver jeli, da se bode tako hitro dalje pomikala in Savo pre'etela. Na žalost moramo priznati, da je trtna uš že naša najbližnja soseda. Zato smo teško pričakovali moža, ki bi nas vsaj za silo poučil in nam pokazal, kako nam je ravnati o tej dobi. Ta mož je prispel k nam 13. t. m. in nam je tako razumljivo, tako nadrobno in temeljito, pa tudi praktično kazal pota in sredstva proti temu mrčesu, da ni niti jednega poslušalca, kateri bi bil v njegovem govoru kaj nejasnega našel. Govoril je o trtni uši, o ameriški trti. cepljenji te trte z našimi cepiči in o vinarstvu, govoril je dve uri, ali ni samo govoril, vzel je reznike, pokazal nože in rezal in cepil in vezal pred občinstvom, da zdaj vsak ve, kako se trta angleški cepi. Spodbujal nas je, da se naj nemudoma dela lotimo, da si -tako zmanjšamo nesrečo.
To smo že storili, predali prošnjo na slavni naš deželni zbor, da nam pivski b. za silo ameriških reznikov in ako Bog da, prihodnjo spomlad bomo že ameriške trte cepili in čez nekaj let novi pridelek pili, — kakor ga letos v Klostcrneuburgu pijo in pri tem na strah in trud pozabili, napijali pa ž njim hvaležno g. Pircu, kakor možu, ki nas je cepiti učil, in radi verjamemo, da bodo tudi druge občiue, Radovica, Podzemelj in Semič, kjer je gosp. Pire zdaj predaval, z nami jedne — hvaležne — misli.
Iz Litije 16. decembra. [Izv. dop.] Neusmiljena smrt porušila je danes moža, kateri, kakor le malo kdo, zasluži, da mu v obliki tega spisa položimo venec na prerani grob. Gosp. Pangraz E i c h h a 11 e r. ravnate l j tukajšnjega rudokopa in vodja tukajšnjih fužin za živo srebro, srebro in svinec, graščak, ud kranjske kupčijske in obrtne komore itd., je danes po kratki, a hudi bolezni v 44. ietu svojega življenja umrl.
V ranjkem vidimo moža tako krasnih lastnostij, da si ne moremo kaj, podati nekoliko črtic o življenji tega preblagega inoža,   čitateljem tega lista. Rodom koroški Nemec ni nikdar svojega nemškega stališča tajil. A on je bil Nemec, kakeršnega le za-moremo drugim Nemcem na vzgled postaviti, katerim j<* usoda določila mej Slovenci živeti in služiti. Nikdar ga nesi slišal žal   besede izpregovoriti našim narodnim  težnjam  nasproti.   Nikdar nesi pri ranjkem Eichbalterji tiste  ostudne  navade zapazil, z delavci in kmeti nemški govoriti  in s tem je siliti, izgovarjati tisto zmes nemških in slovenskih besed, katero večina  nemških  uradnikov   pri nas v svojej tevtonski ošabnosti rajši sliši, kakor čisto slovenščino.   Karakteristično za politično mišljenje g. Eichhalterja je pač sledeča notica,   katero je pisatelj teh  vrstic pred nekoliko   leti v „Slovenskem Narodu" čital.   Ko je rajnki namreč še bil ravnatelj ogromnih Trboveljskih premogokopov, je Celjskim nemškutarskim agitatorjem, kateri so ga nadlegovali, da bi svoj upliv  za njihovega famoznoga kandidata uporabil,  sledeče odgovoril:  „Ich wohne unter Slovencu und vvill deshalb auch mit den Slo-venen in jeder Hinsicht, \vo es nicht meine politi-sehe Ehre angreift, iibereinstimmen!
G. Eicb.ha.lter je bil pravi oče svojih delavcev. Sam sin rudarske obitelji je že od zgodnje mladosti poznal vse muke in težave tega stanu. Nobeden njegovih delavcev-prosilcev ni nezadovoljen svojega ravnatelja zapustil. Kjer je le mogoče bilo, je pomagal in tolažil. Ko je pred nekoliko let Trbovlje ostavi I, plakalo je po njem tisoč delavcev; izgubili so svojega prijatelja, svojega očeta. In tudi tukaj plaka danes po njegovej smrti neštevilno rudarskih rodovni. Zares, mož tako priljubljen in obožovan, od tako imenovanega zadnjega stanu našega socijal-nega društva, ne zaslužuje manj našega občudovanja, kakor druga vrsta izbornih mož, katere je usoda poklicala k delovanju v prospeh viših in privilego-vanih stanov.
Ranjki je pa tudi bil priljubljen pri vsej gospodi, katera je ž njim občevala. Impozantni mož s prijaznim obrazom in preblagim očesom in taktnim vedenjem bil je prototip izobraženega in elegantnega moža.
Najhuje pač zadela je prerana smrt zapuščeno obitelj. Več otrok izgubilo je svojega roditelja in blaga gospa svojega moža. Pa naj jim bode v tolažbo, da Eichhiilterjev spomin ne bode izginil iz spomina njegovih znancev in da ti ostanejo pač za
vedno tudi prijatelji otrok preblagega  ranjkega in gospe vdove Eiehhalterjeve. V. m. p.
Iz It i l> niče na Pohorji 14. decembra. [Izv. dop.] Ribničani imamo pač nesrečo, že več let nemarno svojega zdravnika, akoravno je bil tukaj prej redno nastavljen zdravnik in akoravno pre-bvalstvo vedno narašča. Pa je tudi križ biti v Ribnici zdravnik. Vsaj doslej je bila šega, da, ko se je služba zdravnika razpisala, se je posebno na to jemal ozir, da se je vsprejel prosilec, o katerem se je slutilo, da bode pošten Urgerman, ki se z občinstvom pogovarjati ne zna in ga vsled tega tudi zdraviti ni mogel. Kaj Čuda torej, da smo imeli zaporedoma zdravnike: Boschitza, * Fischerja, Buss-bacha i. dr. No poslednji znal je vsaj že nekoliko slovenski iu bil delaven za svojo stroko; pa ko ni več trobil v rog nemčurjev, jeli so ga tudi po svoji nemški ljubezni grizti in sovražiti, da je naposled rad dal Ribnici slovo. In odslej smo brez njega, ter le stari Marnberški Engelbert Appel še zahaja k nam, pa revček že itak komaj v svojem kraji z ad os t uje.
Za mlajše izšolane moči bilo bi torej tukaj kaj hvaležno in plodonosno polje delovanja. Seveda morajo biti slovenščine popolnem zmožni, pa tudi uspešneje bodo poslovali in dalje tukaj službovali, ako prijaznosti naših neinčur.ev ne iščejo. Kdor ima oč», ta sam vidi, kdor ima pa ušesa za poslušanje, pa lahko čuje, da se naši posilinemci že sami mej seboj grizejo in mrze, da je kaj, in da ž njimi že zarad teh lastnostij prijateljstva sklepat: ni mogoče; dalje pa tudi dejanja govore, da Slovenci nećemo biti več tako bedasti, da bi se dali od teh še dalje za nos voditi, ker to bi bila za nas pravcata sramota in bi nam jako slabo služilo v čast Z jedno besedo torej: Ves naš občni blagor zahteva, da se potegujemo za svojo veljavo in pravice, zlasti še tolikanj več, ko bodemo primorani doprinašati tolikanj krvnih žrtev in davkov, v tem ko od kruha pravice še skorje ne dobivamo! /nabiti pa bodo vendar črno vojsko naši masteči se sosedje, Nemci sami dopolnjevali in iz lastnih sinov jo sestavljali? Kaj mislite ?
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 14. decembra.
Predseduje župan Grasselli, ter imenuje ove« ro vatel j. ma zapisnika odbornika Benedikta in Povšeta. Župan naznanja, da je doposlal mastni zastop glavnega mesta Brna izvestje o delovanji občine preteklo leto, dalje dopis c. kr. deželne vlade, da je cesar potrdil zakonski načrt za mestno hranilnico, a le s tem, da se prenaredi §. 5. tako, da ko bode nedotakljivi reservni fond znašal 5°/0 vseh ulog, sme se prebitek porabljati le za dobrodelne namene v mestu Ljubljanskem in sploh za mestne koristi, ne pa za jednake namene na deželi in da je treba k temu pritrjenja deželna vlade. Župan nasvetuje, da se sprememba dotičnega paragrafa, ki je mestu le na korist, izroči pravnemu in personalnemu odseku, pozdravlja z velikim veseljem potrditev mestne hranilnice, ki bode gotovo mestu Ljubljanskemu in njega prebivalcem na veliko korist.
Odbornik Hribar tudi z veseljem pozdravlja višjo potrditev mestne hranilnice. Da bi se pa njena ustanovitev ne odlašala, naj bi se, ker se pravila neso bistvene premeni le, ista takoj vsprejela in naj se voli odRek 5 mestnih odbornikov, katerim bi bil nalog, vse potrebno oskrbeti, da se kakor hitro mogoče prične delovauje mestne hranilnice in da se pravila v zmislu c. kr. vlade urede.
Odbornik Murni k podpira predlog, da se §. 5. popolnem pravilno uredi. Predlogi o tej zadevi se vsprejmo in izvolijo se po nasvetu dr. Tav-čar-ja v nasvetovani odsek per acclammationem : župan Grasselli, podžupan Vaso Petričič, Hribar, Klein iu dr. Mosche.
Odbornik Trtnik poroča o novem fijakaraketn redu in o novih plačilih za vožnje na razne kraje v mestu in okolici. Fijakarski red ima nad 50 paragrafov, ki določujejo, kje imajo fijakarji stati. Za poskušujo je za jedno leto določeno, da bodo stali tudi pred reduto iu na cesarja Josipa trgu pred staro hranilnico ali pa tudi na Turjaškem trgu. Določuje se tudi vse potrebno zaradi vožnje in vedenja tijakarjev, zaradi kazni itd.
Odborniku dr. Tavčarju vidi se nasvetovani fijakarski red v predloženi obliki jako neugoden, ker je v mnogem nejasen, in glede jezika jako po-mankljiv, torej nasvetuje, naj Be vrne pravnemu in policijskemu odseku v pretresovanje in poročanje.
Odbornik Vel ko vrh želi, naj se fijakarski , red objavi tudi v nemškem jeziku, na kar župan j opomni, da bode o tem razgovor v podrobni raz- j pravi.
Odbornik dr. vitez Bleiweis Trs teniški opomni, da je predloženi fijakarski red le prepis druzih jednakih tijakarskih redov v glavnih mestih, da ga je sestavil prejšnji policijski komisar po natančnem preudarku. Ftjakarji so pač ljudje in še bolj njih hlapci, katerim je treba do zadnja pičice povedati vse, kako se imajo obnašati. Po njegovem mnenji ni nepotrebnih določil in zadnji čas je, da se fijakarski red u pelje.
Mestni odbornik Gogo 1 a zanikava, da bi bil fijakarski red res tako nejasen, kakor je to nagla-šal dr. Tavčar. S pravnega stališča pa bode menda ostal tak kakor je zdaj, ako ga tudi pregleda pravni in personalni odsek.
Dr. V o š n j a k kot ud policijskega odseka pravi, da je imel odsek mnogo posla s tem redom, in potreboval dokaj sej, da ga je konečno rešil. Tudi pravni odsek ne bode mogel dosti ali znatno pre narejati dotičnega načrta. Govornik misli, da je dobro, da se dajo fijakarjem stroga določila in da se njim to spiše v popularnem jeziku.
Dr. vitez Bleiweis Trsteniški opomni, da so se v tej zadevi zaslišali i fijukarji sami iu da so bili z malimi ugovori z novim redom v obče zadovoljni. Ugajal jim ni tarif v nekaterih točkah, kakor tudi določilo, da se imajo postaviti na cesarja Josipa trg in pred red uto.
Odbornik M urnik podpira predlog dr. Tavčarja in meni, da naj se toli obširni fijakarski red, obsezajoč 56 paragrafov, natisne ali litografira, da bodo mestni odborniki priliko imeli, se z njim podrobneje seznaniti in staviti popravke in dostavke.
Konečno se vsprejme nasvet dr. Tavčarja, da se o fijakarskem redu razgovarja še pravni odsek in potem poroča policijskemu odseku.
Župan odgovarja na interpelacij« odbornika Hribarja zaradi oznanilnih listov po gostilnicah in pravi, da gostilničarji te liste sami preskrbujejo, da jim je torej svobodno kupovati naznanilne liste, kakeršne so hoteli.
Mestni odbornik Klein opozarja, da se dobivajo dvojezični oznanilni listi, kakor se nahajajo po deželi. Sklene se, da se imajo rabiti slovenski in nemški ozninilni  listi in potem javna  seja sklene.
Domače stvari,
— (III. seja) kranjskega deželnega zbora trajala do 2. ure popoludne. Dr. Dolenec odložil je deželno poslanstvo. Jako dolgotrajna je bila debata o podpori za „Glasbeno Matico". Finančni odsek je predlagal, da se dovoli letne podpore 500 gld. za tri leta, potem pa, da se izredno za leto 1887 dovoli 200 gld. podpore, ker je »Glasbena Matica" imela z razširjenjem šole mnogo stroškov, tako da je v njenem proračunu nedostatek. O zadnjem delu predloga unela se je obširna debata. Proti dovoljenju govorila sta baron Apfaltrern in ba ron Schivegel, za dovoljenje profesor Šuklje, dr. Po-klukar, Stegnar in poročevalec Klun. Pri glasovanji vsprejet je prvi predlog jednoglasno, predlog za izredno podporo pa z vsemi narodnimi glasovi proti glasom nemških poslancev. Prihodnja seju je v torek.
— (Iz deželnega zbora kranjskega.) Deželni poslanec Matej Lavrenčič izročil je danes deželnemu zboru peticijo, naj bi se c. kr. vlada naprosila, zvedenca poslati v Vipavsko dolino, da vse preišče, kar je za reguliranje voda oziroma potokov v Vipavski dolini zlasti v Vipavi sami potrebno, da o tem napravi načrt in da se kar hitro mogoče zvrši to reguliranje z državnimi pripomočki. — Isto tako podal je deželni poslanec Primož Pa-ki ž deželnemu zboru peticijo, naj bi se naprosila c. kr. vlada, da bi po svojih organih preiskati dala požiralnike v Loškopotoški dolini, potem Rašico, oziroma požiralnike v Ponikvah in v Strugah in da ukrene, kar se bode potrebno pokazalo, da se v okom pride vednim povodnjim, katere silno veliko škodo delajo navedenim kraj trn. Obe prošnji izročili sta se gospodarskemu odseku.
— (Javna seja mestnega vodovodnega odseka) bode jutri zvečer ob šestih v mestne j dvorani. Na dnevnem redu je posvetovanje o razpisu natečaja za izvedbo vodovoda in o vprašanji, katera Iz dveh alternativ glede napeljave vode naj bi se priporočila mestnemu zboru.
— (Drobne vesti.) Okrajni glavar na Ptuji pl. Premerstein, kateremu nesrao bili po-
sebni prijatelji, šel je v pokoj, na njegovo mesto pride okrajni glavar g. Friderik Mare k. — Umrl
je dne 15. t. m. g. Makso VVresnig, zdravnik in posestnik v Brežicah, v 75. letu svojo dobe. — Na Ponikvi na Štajerskem se je župan Grabler po 14 dnevnem uradovanji odpovedal. Županom je sedaj izvoljen posestnik Fr. Podgoršek. — Okrajni zastop ptujski, ki je sedaj v rokah nemškutarj^v, ima letos 21.337 gld. dohodkov, 53.165 gld. troškov, torej 31.828 gld. primanjkljaja. Slednjega hoče pokriti z 22° „ priklado na davke. Lepo gosjjodarstvo!
— (Biblijoteko) pokojnega tinančnega ravnatelja Avgusta Dimitza, ki je jako bogata posebno v zgodovinskem delu, dobi po želji umrlega deželni muzej „Rudolfinum".
— (Nova e s k o m p t n a banka) snuje se v Ljubljani. Delniški kapital bil bi 200.000 gld., razdeljen na 400 delnic po 500 gld. Kakor čujemo, bode novo podjetje v nemških rokah, vsaj glavno vsoto delniškega kapitala podpisali so pristaši nasprotne stranke.
— (Delitev obleke) ubogim učencem in učenkam vršila se bode prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. dopoludne ob 11. uri v čitalniški dvorani.
— (Slovensko gledališče.) Svojo šesto predstavo v letošnji sezOni priredi dramatično društvo v sredo dne 22. decembra t. 1. Predstavljalo se bode: „Kovarstvo in ljubezen", žaloigra iz meščanskega življenja v petih dejanjih. Po Schillerji poslovenil Anton Leveč. Ker so se do sedaj, izimši „Mlinar in njegova hči", predstavljale le burke in veseloigre, določil je dramatičnega društva odbor po minolih dvanajstih letih zopet spraviti „Kovarstvo in ljubezen" na slovenski oder — igro, katere uspeh še danes spominja vse prijatelje slovenskega gledališča na bolje, žal, minole dni! Ker je polna hiša letos, reči smemo, usus, prepričani smo, da se tudi takrat ni bati izjeme. Glavne uloge so v rokah gospodičen: Zvonar jeve, Nigrinove; gg. Kocelja, Sršena, ki nastopi v ulogi Wurma prvikrat v teko-čej sezoni, in Borštnika.
— (Slovenska predstava v Trstu.) Kakor se nam poroča iz Trsta, priredi „Tržaško podporno in bralno društvo v gledališči „Politeama" dne 26. decembra t. 1. slovensko predstavo „Nezgode starega samca" s sodelovanjem igralnega osobja tukajšnjega dramatičnega društva. Vrlim podjetnikom želimo mnogo uspeha!
— (Glas izmej občinstva.) Odkar je odprt nov pot po nabrežji pri Hradeckega mostu, porabljajo to ugoduo bližnico tudi vojaki tukajšnjega c. kr. topničarstva, hodeč sleharni dan v zalogo živeža v Šent. Peterski vojašnici. Stvar bi bila sicer v redu, a možje imajo seboj vozičke kojih drdra-nje po kamnitih stopnicah navzdol in navzgor ni ravno tako napačno za posluh, tem slabeje pa neki za kamnite stopnice. Da se to odpravi, treba kakor znano, pri vojakih le jedne besede.
— (Zajec) pravi divji zajec, zašel je bil včeraj v mesto in begal ob južnem kolodvoru, okolu predilnice in po Kolodvorskih ulicah, kajti dečaki m tudi odraščeni bili so mu za petami, da bi ga ujeli. Zajec jo je naposled srečno odnesel, a prestal je toliko strahu, da ga izvestno ne bode zopet tako hitro v mesto.
— (Za pedagoge.) Pri mestnem zastopu na Ptuji imajo že „profoza" za nemarne otroke v nemški šoli, katere voditelj je izvrstna glava gosp. Ferk. Prigodilo se je, da je nekega dne prišel policist v šolo po nekega nemarneža in ga odpeljal ali bolje rečeno vlekel na rotovž, kjer je dobil svojo porcijo. To je izvrstna praksa za bodoči mestni zastop. Takrat pride „profoz" že za odrašene,
— (Spomenik) od belega solčavskega marmorja postavil je krajni šolski svet v Gornjem-gradu svojemu večletnemu načelniku, pokojnemu Jakobu S pen detu.
— (Nezgoda na železnici.) Mej Zidanim mostom in Rimskimi toplicami utrgala se je dne 10. t. m. skala in zvalila na železniški tir, ko se je ravno mešani vlak št. 100 mimo vozil. Lokomotiva in poštni voz sta poškodovana.
— (Pesmaričica po številkah za nežno mladino.) Sestavil Anton FoerBter. Tretji natis. V Ljubljani 1887. Založil in natisnil Rudolf Milic. Gena 15 kr. 48 str. izšla je ravnokar. Priporočamo jo učiteljem in mladini.
— (V Vipavi) je v nedeljo 19. decembra 1886, popoludne ob 4. uri v društvenih prostorih
Narodne čitalnice občni zbor, h kateremu se vsi p. n. udje vabijo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 17. decembra. „Journal de St. Petersbourg" piše: Vest, da je deputacija bolgarska princu Koburškemu kandidaturo za bolgarski prestol ponudila, princ pa kandidaturo vsprejel, ne more se za resno zmatrati. Deputacija nema pravice, ponujati bolgarski prestol in dvomljivo je, da bi ga pri teh razmerah kdo prevzel. Trditev, da tej kandidaturi nobena vlast ne bode ugovarjala, je preveč pustolovna, da bi se o njej razpravljalo.
Dunaj 16. decembra. Bolgarska deputacija zvečer v Berolin odpotovala.
Rim 16. decembra, v zbornici izjavil vojni minister, da naposredne nevarnosti za vojno ni, da pa je Italija na vse slučaje pripravljena.
Berolin 16. decembra. Vojaška komisija dovolila le 518 mesto 534 batalijonov torej mesto zahtevanih 468.409 le 450.000 mož in sicer na tri leta. oziroma na jedno leto.
Razne vesti.
* (Obsojen oderuh.) Te dni bil je v Budimpešti obsojen bogati oderuh Bernhard Hay na 8 mesecev ječe, 1000 gld. globe in na sodmjske stroške, ker je bil baronu Perenviju in odvetniku Szemenveiju jjosodil 2000 gld. po 40%-
* (Krava z leseno nogo.) Doslej je bila navada, da se je pobila vsaka plemenska žival, če si je nogo zlomila, ker se je sploh mislilo, da se žival ne more več rešiti. Pred 18 meseci pa je angleški živiuozdravnik John Suarrv v Bortonu plemenski kravi zadnjo nogo odžagal in jej naredil leseno nogo, da jo je tako za pleme ohranil. Živinorejce bode zanimalo, da se je ta poskus prav dobro obnesel, kajti krava z leseno nogo spravila je prav krepkega teleta v svet in se s slednjim na vsakdanji paši prav dobro počuti.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje)
VIII- Gospod zbornični svetnik Ivan B a u m« gartner poroča o dopisu Dunajske trgovinske in obrtne zbornice, katera naznanja, da jej je gremij trgovcev na Dunaji predložil v prepisu ulogo, katero je poslal na c. kr. nižjeavstrijsko namestništvo glede tegu, da se veliko število neprotokoiiranih trgovcev in obrtnikov na svojih firmah, kakor tudi pri pod-pisih poslužuje okrajšani, katere imajo v mnogi!i slučajih samo namen, da upnike in kupovalce zmotijo in zvedejo.
Gremij poudarja v tej ulogi, kako zelo bi bilo v interesu varnosti prometa potrebno, da o nekaterih stvareh, tičočih se poslovanja kake osobe, v kolikor možno velikem obsegu zve občinstvo in kako zelo treba sredstev, s katerimi bi se vsak čas zanesljivo moglo zvedeti, katere osobe so prav za prav obvezane, katere jamčijo iz že sklenjene kupčije in one, ki se ima še le skleniti. Pri protokoliranih tvrdkah (firmah) se tej potrebi ugodi s propisi trgovinskega registra; glede drugih obrtnikov so dolo čila obrtnega reda (§§. 44. in 49.) merodajna, po katerih se morajo na svojih stalnih prodajalnicah ali stmovanjih posluževati primernega vnanjega za-znamenovanja ter se storijo krive prestopka, če pri svojih podpisih ne rabijo popolnega imena in priimka. V resnici pa je, kakor gremij dalje omenja, znatno število trgovcev in obrtnikov, kateri se, ne da bi bili protokolirani, poslužujejo okrajšanj pri svojih firmah kakor tudi podpisih; s takim postopanjem pa se interesi trgovstva in občinstva večkrat občutljivo oškodujejo, kajti v premnogih slučajih spozna upnik nasproti takim trgovcem še le prepozno, da nima opraviti s trgovcem, marveč z njegovo ženo ali hčerjo.
Dunajska trgovinska in obrtna zbornica se je vsled tega obrnila do vis. c. kr. trgovinskega mi-nisterstva s prošnjo, naj izvoli storiti potrebne korake, da se natančno izreče dolžnost, da morajo neprotokolirani obrtovalci, ime in priimek popolno in neokrajšano brez vsakega dostavka, do katerega imajo le protokolirane tirme pravico, rabiti pri svojih podpisih in pri napisih na prodajalnicab; to prepoved naj obrtovna oblastva primerno razglasijo in zvršujejo. Ravno tako obrnila se je Dunajska trgovinska zbornica do dolenje-avstrijskega namest-ništva v tej zadevi.
Odsek naznanja na podlagi lastnih opazovanj, da se take nepriličnosti vršijo tudi v našem zborničnem okraji, in ker treba v interesu prebivalstva delati na to, da se odpravijo, stavi predlog:
Slavna zbornica naj ulogo čestite posestrime zbornice pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu pod pira ter c. kr. deželno  vlado  naprosi, naj ona v svojem lastnem področji v tej zadevi ukrene primerne naredbe.
Predlog se vsprejine.
IX. G. zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o- dopisu Praške trgovinske in obrtne zbornice s prošnjo, naj bi zbornica podpirala njeno ulogo na vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo glede upeljave trgovine s špiritom po teži. V tej ulogi navaja Praška zbornica vse nedostatke, kateri zdaj vladajo pri trgovini s špiritom ter prosi:
1. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj izvoli ukreniti primerne korake, da se sporazumno z Ogersko v vsej Avstriji trgovina s špiritom tako uravna, da se bode v bodoče določala količina špirita po čisti teži, kakovost pa z zdaj uporabljanim obimerom alkohola; pri tem pa naj bi se z ozirom na dobljeno težo po vzgledu Nemčije izdale posebne prevodne tabele, da c. kr. normalna merosodna komisija preračuni svoto hterskih odstotkov.
2. Ob jednem naj izvoli vi«, c. kr. ministerstvo z ozirom na očitne prednosti, katere bi izvirale za trgovino s špiritom iz upeljave alkoholnega obimera in določbe alkoholove vsebine po odstotkih kilogramov, da se skliče v ta namen mejnarodna konferenca, katera naj bi se zjedinila o jednotnih dolo Čilih, ki bi veljala za vse pri mejnarodni trgovini s Špiritom udeležene države ter bi kot temeljno jednoto za mejnarodno trgovino s špiritom vsprejela odstotino kilograma.
Odsek je pretresal to prošnjo ter našel, da bi bila izpolnitev prej navedenih teženj tudi našim trgovcem s špiritom koristna, zatorej predlaga:
Slavna zbornica naj to prošnjo podpira.
Predlog se vsprejme. (Daljo prih.)
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,    (8i7—12)
skučeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zahasanju. — 1 skatljica a 15 pil 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pr«d |ion»re{i»nJeu» se jiiko svari. — Pristne so samo, če ima vsaka skatljica rudeee tiskano nado protokolovano varstveno znamko ,,Nvetl Leopold'* in našo firmo lokurmr. ».pri sv. Leopoldu", Dnua|, uieNto, Eeke «l«r Mplegel- nud PUnkenitaMP.       Dobivajo  ne v lekarni G. Plecoll.
1'Oterijne srećke 15. decembra. V Brnu:     54     84     87     63 73
Tufcl t
16. decembra.
Pri Monat pl. Wngner Spitrer z Dunaja. — Binder iz Budimpešte. — Hmelak iz Gorice. — Rad osa vije vič, pl. Cetinelli z Duna|a.
Pri »tiall'1: Ho trmami z Dunaja.— Brauue, Bartelme iz Kočevja. — E chbeiger, Seidler z Dunaja
Pri avalrijakem uermrji: Alijančie iz Bistrine.
Meteorologično poročilo.
S a	'/.ovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peniti i h	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
16. dec.	7. zjutraj j 2. pop. 9. zvečer	731 95 mm. 730 16 nt;,. 727-68.um.	9-6" 0 12-4" 0 11-0° C	si. zah. z. jz. z. j z.	ohl. d. ias. o 1)1.	2 10 mm. dežja.
45
50
Srednja temperatura ll-O', za 12 1" nad normalom.
ZOvL3n.a.3slsa borza
dne 17. decembra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 80
Srebrna renta.......... H3
Zlata renta........... 112
5°/n uiarcna renta........ 100
Akcije narodne banko....... *H(>
Kreditne akcije.....                           ... .   « 234
London      ...                           .   . 12">
Srebro............ —
Napol.                        ... 9
G. kr. cekini 5
Nemdke marke 61
4°/0 državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 131
Državne srečke iz 1. l«64          100 «ld. 167
Ogrtka zlata renta 4u/„ 103
Ogrska papirna renta 5°/„                .   . 93
6" 0 štajerske zemljišč, odvez. obli^. 105
Dunava reg. srečke 5                100 gld 116
Zemlj. obč. uvstr. **/•*/• zlati last. listi 124 Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele Kreditne srečke            .   . 100 Rudoltove srečke     . 10 Akcije anglo-avstr. banke 120
kr
20 85
94'/,
5<6
78'/,
25 25 85 80 50 50
Tr«mmway-iJrušt volj. 170 trld. a. v
98 177 19 111
215
40 50 25 50 25
Zahvala.
Vnem prijateljem in znancem, sorodnikom in drugim, zlasti dariteijem in dariteljicam krasnih vencev, prečastituj duhovščini in drugim gospo dom, p. n. gospodom uradnikom in gospeu . < ;i-stitim udom Trebanjske požarne brambe ter osobito njenemu gospodu načelniku, Trebanjcem, pevcem in vsem, kateri so nam »kazali svoje sočutje pismi uit ali ustno povodom smrti našega preljub jenega in nepozabljivega soprogu, oziroma očeta
LUDOVIKA VASICA,
doktorja medicine iu kirurgije itd.,
in vsem, ki so ga blagovolili spremiti k večnemu počitku dne 13. grudna, izreka najtoplejšo zahvalo
(929) rodbina Vasic.
Trebnje, dne 14. grudna 1886.
V naiem taloiniitim je iti/a in $t dobiva po vseh knj/go-knjiga:
Šaljivi Slovenec,
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik, učitelj. 12 pBl v S°. Mehko vezana 6o kr., franko po pošti 6$ kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dosdaj Je nenatis nenih kratkočasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkočasnic in smeinic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primemo razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaleien wa njegovo delo, saj bode Čitajoč podane smelnice prtiivtl marsikatero uro veselo, zginila mu bode :a trenotck skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo prv-hnjeno bode nove moči. /Car je sol jedilom, to je humor (lalaj tivljenju. «Humor zgubljen, življenj,' zgubljeno*, prari A'. Biihler
Ig. pl. Kleinmayr čl J^cd. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
I
(8;>4-2)
Išče se
v predmestji ali blizu I ..j ubij me prostor za prodajal-nico oli vinotoe, kateri se kupi ali w.auie. v najem. — Naslov: A. 11.. Aru I« In. £t»Jcrt«ko. <9"Ž7—11
nahaja se
iz sladkorja narejenih, cenih in lepih stvarij
v sladikovarni na Kongresnem trgu,
v Fischer-jevi hiši št. 13
pri (877—5)
FRANCETU STJMI-ji.
Za večjo kmetijo na Spodnjem Štajerskem iš£e se zsmeslji^r
gornik (vincar),
ki je spreten  v kmetijstvu,   in sicer s 1. januvar jem
— 1'isuia s šifro: W. F. 125 naj se pošiljajo nprav-ništvu „Hiovenakega Naroda-1. '928—1)
-----7<j *r*c:---r&i v^r---		
		
	—raiiaetti t-.Ajsrima	»in——
		mm
Važno za trpeče
mw na prsih in plučih. -*m
Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, zaallzenje, katar iu oslovski kašelj, m take, ki žele dohiti  e.ist in krepak glas,  za ikrofelj-naate, kr vične, slabotne, bledlčne in krvi-revne je
kranjskih planinskih zelišč,
H |MHlf'oKtorno kislim it|»iiom In železom pomešan. "TjBsJ
Lastni izdelek.  Cena 56 kr.
Dobiva ee v (727—10)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovia v LJubljani.
■i Razpošilja se vsak dan po pošti. mM
|CACA0|
in
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prve}  Dunajskej razstavi  kuliin ske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, čaBtnim  diplomom, sta pristni samo, če imata našo urudn • registrovauo varstveno znauiko in firmo. (856—17)
JeOl»lvo, se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli* ates, v IJiiUljaifti pri k- Petru Ij»mmii1W-ii. Razpošilja se v provincije proti poštne ni u povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnica
iMinaj, IV., Alle^ass« Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
03
RESTAVRACIJA NA JUŽNEM KOLODVORU.
Danes v petek in jutri v soboto
.3"^"'   i*azBio\rslaie "SPC ^rSf^S;>       1 O      S; S © •
/.urit«!i velicili praizuikov se prilio<lnJi to<l«>n ni> bo«lo «lf>lul«> klobuHe. Naročila  en  vliu- < l>uiiiivsKo  kurpc) VNprejemajo Ne  le «l«» ntMloljc 1». t. m.
(930) »S spoštovanjem
relanie že o Božiči.
mscemj|iQl(1l
SREČKE
__Glavni dobitek v gotovini I
10.000  5000='«' 20-:. || 4788S
!ECi2nLSce2^n.-srečlE:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
ISiKliiupeNii«, W»itziiei*^3iN.se <». (7S7—33)
Izriutelj in odgovorni urednik: Ivan Zel ozn i kar.
Lustuina in tisk »Narodne Tiskarne"-