A. Tavčar
Božična povestica
Petačeoa mati $o v&t&li zgodaj zjuiraj, so stopili v izbico, kjer je spal njih mah deček in so poklicali:  »Tomažek, vstani.<
V posteljici se je zganilo in z blazine se je doignila zuspana glavica.    .
»Vstani. da pojdeoa d cerhevl&
Mali srajčnih se je izkobncal iz poslelje in tekel v izbo k peči. Tam se je umil in oblekel. Maii so mu prinesli Še nedeljsko suknjo in loplo kapo
iz polhovih kožic. Sebi so ogrnili neiiko ruio in sta Šla. Mrzlo jima je zarezalo v lice, ko sta stopila skozi uežne duri na prosio. Bila je še (ema. Uro daleč od far-ne cerkve je stal njih kmečki dom. To-mažek se je prijel tnatere za roko in krepko  korakal  zranen  njih.
Danes je dan pred božičem, zuečer bo soeii Dečer in Ijitdje bodo šli k polnoč-nici. Tomužek pu ne bo smel iii. ker je še premajhen, z maierjo bosta varovala dom. Zato sme sedaj z njimi v cerkeu. Med poijo se je oziral v nebo, pregle-dooitl zvezdice in premišljevah to so nebeška okenca. skozi nje gledajo angelč-ki na zemljo; kje so neki tista ziata nebeška vrata. ki se bodo zoečer odprla, da bo skozi nje Marija prinesla Jezuščka iz raja.
Molče sta dnspela do cerkve in vsto-piia. Tomažek se je skrbno pokrižal in
132
se ozrl po mračni cerkDi. Tedaj je x> stolpu zazoonilo, oltar je zažarel u lučkuh, pri zakristiji je zapel zvoncek in n& koru so zabučale orgle. Tomažeh je ostrmel. Kako je lepo, tepo! Teduj pa je zagledal na velikem oltarju nebeško Mamico z JezuŠčkom v naročju. O, saj sta že tukaj. Kako zelo sta lepa in Jezušček prat> njega gledn, du res, prap njega in nebeska Mamtca tudi. — V cerkui tnoramo moliti, se spomni Tomažek in šepetaje pomoli xZdrava Murija ...« Potern pti zopet odprtih ustec strmi v krasoio oli&rja.
Polagoma mu poslaja hlttdno. Mraz je, pofnisli Tomažek in Jezušček tam gori je d sami srajčki in bon, brez suknjice je in brez nogmric, gotouo ga zelo zebe. In zoecer ga bo Mamica položila o jaslice, tam pa je stimo mrzla slamica, nič tople odeje. Kako bo zeblo sirotka! Ko bi k nam prišel. pri nas bo toplo.
»Nebeška Mamica. prinesi zoečer Jezuščka k num, naša mati bodo danes potice pekli in bomo imeli zelo toplo u htsi. Pridita, prao zares pridita.t oabi Tomažek,
ln glej, nebeška Mamiea mu je pokimala in Jezušeek se je na&mehnil.
»Pridefa, prideta.z je tiho ponauljal deček. Lepo in Deselo mu je bilo o dušici. — Teiko je čaka], da je minula nv. maŠa. Mudilo se mu je dornoo. Jezuščku bo treba pripraviti posteijico. Na sveii uečer mora ležaii v jaslicah in te bo napraoil Tomažek sam.
Ko sta šla z materjo iz cerkve, praoi: >Mati, zoečer prideta Marija in Jezušček k nam.t
i-Seveda prideta.«.
¦s>Ali ste oideli Marijo, ko je poJtima/a?«
»Komu je pokimala?«
*Meni, oeste, rekel sem, naj zvečer Jezuščka k nam prinese, da ga ne bo zeblo. V cerkui je mraz, pri nas bo pa toplo, kajne maii in jaz mu naprauim jaslice.z
tDa, da,* so priirdili mati in zraven mislili, naj ima oeselje, zvecer bo itak kmalu zaspal, morda se mu v sanjuh izpolnijo želje.
Doma se je Tomažek takoj lotil dela, toda sam ni mogel napraDtti jaslic. Prosil je pastirja Janeza pomočL Poiskala sta lepe deske, merila sta, zagala, obrezouaJu in zabijala in popoldne so bile jaslice narejene. Posiavila sta jih d izbo k peci. Lepe bele so stale pred Tomažkom, toda prazne. S čim postlati? Slamica je irda. — Že ve! Iz košare, kjer imajo mati šioanje, vzame Škarje in odhiti v hleu. Tam ima soojo ovčko Helko. Siopi k njej in jo objame okrog vratu: iVeš oočka. zuečer pride JezuŠček k nam, v jaslicah bo ležal, a slamica je Irda. Ivoja oolna pa je mchka, jo boš dala, kajne.t. Oočku je meketaje priirdila in mir-no je slala, ko je Tomažek strigel < oolno in kosmiče polagul v star pe-har. Ko je delo dovršil, je odnesel volno v hišo in jo skrbno zdeoal o jaslice.  Tako,  pripravljeno je.
¦pMaii.  kdaj  pride Jezušček?«
2O polnoči.i
%A kdaj je 1o?z
*Ko  bodo  dsi  odšli   k  polnoč-nici.€
Ah, to je še dolgol Ves nemi-ren je stopical sem ter ija: iz izbe v kuhinjo k ntaleri, iz kuhinje zopet v izbo k jaslicam. Ne, ni mogel oečer-jati. niti dobra poltca mu ni disala. Komaj je dočakal, da so oče, teta in pastir odsli v cerkeo. Ostala sta z malerjo sama.
153
»i    tZaspan si, Tomažek, pojdi sput.«.                .\ .,inits»-ji»j>&V4|,ii<^ iiso a*
>iVe, mati, počakam Jezuščku, xeda) pride.k                    ......
Ko zaspi, ga ponesem d posieljo, so mislili mati, se vsedli za mizo in
broii. Zdaj pa zduj so se ozrli po Tomažku, ki je žarečih ličec in Široko
odprtih oci sedel pri peci in pogledoval sedttj d prazne jaslice, sedaj o orata. Na steni je ura odbila polnoč. Tedaj pa je tiho stopila d sobo nebeška
Gospa, $e lepša kot je bila x> cerkvi, z Jezuščkom o naročju. Prisiopila je
k jaslicam položila lepo Pete na mehko posteljico in pokleknila ob njem. Tomužek je drhtečega srčeca slrmel v žioo boije Dete, ki se rnu je smehljalo tako lepo, tako sladko. Zlezel je 8 klopi, pristopil k Detelu in pobožno poljubil soeto ročico, ki se je stegooala proti njemu in ga bla-goslavljala. Blaženo lepo je biio Tomažku v dušici. Bil je srečen, zelo srečen. Jezuščku pa je bilo toplo tukaj. O, saj njega v mra-zu nikdar ne zebe, ne, zebe ga le ob mrzlih hudobnih srcih. Tomažkovo srčece pa je bilo to-
plo in dobro, Ljubil je Jezuščka in njegovo Mamico.
Mati pa niso videli svelih gostov, le čulili so njih bližino. Soetonočna
sreča in sladkost je tudi njim napolnila dušo, ko so polagali spečega To-
mažka v posteljo.