n Največji iloTfmli i dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 & Za pol leta.....$3.00 ~ Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 > > I J List: slovenskih! delavcevv AmerikL TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered a* Second Clan Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEP0N: CORTLANDT 287«, NO. 139. — ŠTEV. 139. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 15, 1927. — SREDA, 15. JUNIJA 1927. VOLUME XXXV. LETNIK XXXV. % ■ ---—----—.-- NENADEN PREOBRAT NA KITAJSKEM. SEVERNE ČETE SE UMIKAJO PEKING BO KMALU ZAVZET Severna kitajska armada se neprestano umzka. — General Kaj-Šek je pričel prodirati ob velikem kanalu. — Evgen Čen je izjavil, da bo Peking v par tednih padel. LONDON, Anglija, 14. maja. — General Kaj Sek, voditelj vlade v Nankingu, ki je odpadla od ekstremističnega krila nacijonalistične stranke, je zavzel Hajčov v severnem delu province KiangSu ter prodira nadalje severu, — kot se glasi v posebnem sporočilu na Exchange Telegraph. Padec mest ob Velikem kanalu je baje pred vrati, in maršal Čang Tsolin, severni vrhovni poveljnik, je pričel umikati svoje glavne čete v smeri proti Mandžuriji. TOKIO, Japonska, 14. junija. — Japonska ge neralna konzula v Sanghaju in Mukdenu sta bila odpoklicana, da podasta svoje poročilo glede položaja. Glasi se, da bo formulirala japonska vlada svojo bodočo politiko napram Kitajski na temelju teh poročil in na temelju informacij japonskega poslanika v Pekingu, ki se že nahaja na poti v Tokio. SANGHAJ, Kitajska, 14. junija. — Zunanji minister Evgen Cen je rekel včeraj, da bodo hankov-ske armade v teku par tednov zavojevale Peking. Po njegovem mnenju bo igral general Feng veliko vlogo pri ustvarjenju združene Kitajske. Generala Kaj-Seka je ostro kritiziral. Rekel je: — Od časa naprej, ko je nacijonalistična vlada zapustila Kanton, je imela le en cilj, namreč ustvarjenje nacijonalistične vlade nad združeno Kitajsko. Naravna pot je vodila preko Hankova in od tam naprej ob Hankov-Peking železnici. — Ko je narodna vlada premestila svoje urade v Hankov, je bil naslednji logični korak zavojeva-nje Pekinga. Tukaj pa je bil Kaj-Sek zaveden. Njegova kampanja proti iztoku nas je stala tri mesece zavlečenja ter je začasno razcepila stranko. Sedaj smo končno zopet uspešni pri prodiranju. Od Kaj-Šeka zavedene armade bodo spoznale, da so! bile potegnjene za nos, nakar bo on izločen. Na ta način bo razcepljenje v stranki končano. V svojem bistvu so razlike med nami in Kaj-Sekom še večje, ker zastopa avtokracijo in vlado enega moža, do-čim se mora pri nas posamezna oseba podvreči bla-gru splošnosti. PROHIBICIJA PREPREČA VELIKANSKE DOHODKE Proti-volsteadski voditelj je mnenja, da bi prineslo pivo tisoč milijonov dolarjev dohodkov. — Svo-ta bi znašala več kot zvezni dohodninski davek. WASHINGTON, D. C.. 14. jun. O. C. Hinckley, narodni tajnik zveze proti prohibieij. amendment n. je pozval senatorja Reeda, republika ilea i z Pennsylvanije, in konjrresnika John Garnerja, demokrata iz Texasa, naj se prenehata priekati radi skrčenja davkov, naj plasujera za amendment k Volsteadovi postavi, s katerim se bo dovolilo izdelovanje in prodajo "lahkega piva" ter kolekta-talo na ta način v enem letu v o-bliki davka svoto $3,320,000,000. — To je več kot so skupni dohodki. kolekt-ani sedaj iz zveznega dohodninskega davka. — je rekel. — Ta svota bi plačala kombinirane stroške podjedelskepa de-partmenta, delavskega departments, državnega in zakladniško gra depart meat a in ostalo bi dovolj denarja, da se plača delež zvezne vlade pri vzdrževanju distrikta folumbija. Senator Reed iz Pennsylvanije je bil suh do lanskega leta, ko ga IZ DOLINE REKE MISSISSIPPI UNOUmgas « UNDCHWOOD. M. v. Pcgled na mestece New Iberia tekom povodnji. Xn sliki vidite cow boje. ki spravljajo živino na varno NEMČIJA IGNORIRA GILBERTA Nemška vlada ne bo odgovorila na obdolžitve glede ekstravagance v proračunskem sistemu. - -Berlinsko časopisje je jako razburjeno. — Dawe-sov načrt nima nikakih prednosti za Nemčijo. BERLIN, Nemčija, I 4. junija. — Nemška vlada ima bas nasprotne nazore kot so nazori S. Parker Gilberta, generalnega reparacijskega agenta. Vlada ne bo objavila nobenega odgovora, kot se je včeraj pozitivno ugotovilo. C V bo zahteval državni zbor je vznemiril poraz senatorja Pep-pcrja glede prohibicijskega vprašanja pri primarnih volitvah ter se je pričel zavzemati za referendum glede tega predmeta. gotovilo vlade, bo najbrž slednje predloženo na tajni seji komiteja za zunanje zadeve. Dolgo časa predno je podal svoje javno ugotovilo, je imel Gilbert konference z nemškimi zakladni-škimi uradniki. Njim nasproti je dajal izraza isti kritiki glede po-manjkljivega knjigovodstva in žoganja z računi, vsled česar naj bi izgledalo kot da ne more Nem* čija zadostiti svojim obveznostim,! a ni mogel napraviti nobenepra vtisa. Bor > in.s k i listi niso še pripravili uredniških komentarjev glede njegovega poročila, čeprav je skrajni nacijonalistični list "Xacht Ausgabe". naslovil poročilo svojega newyorskega ] poročevalca z naslednjimi besedami: — Škandalozno poročilo Polkovniku Lindberghu na leto po $100,000 za vrhovno vodstvo. Družba je mnenja, da lahko smatra Lindbergh to pozieijo kot svojo pogostož izraženo željo, da posveti svojo bodočnost izključno le avjjatiki in da bo vsled tega sprejel to ponudbo. Njegova naloga bi bila predvsem določiti letalna polja ter ustanavljati letalske klube. Družba, ko je glavni stan se nahaja v New Torku, bo rfudila brezplačni pouk v letanju ter upa izuriti v petife^letih 100,000 letalcev. De Pmedo preko GibraJ-. tarja, LONDON, Anglija. 14. junija. Soglasno poročilom iz Gibraltarja, so opazili tam Pinedov liidroplan, ki je letel v iztočno smer, potem ko je obkrožil Cueta svetilnik. Soglasno z nekim drugim poročilom je dospel v Barcelono, na poti iz Lizbone. Predsednik Coolidge na počitnicah. WASHINGTON. D. C„ 14. jun Predsednik Coolidgre je nastopil včeraj zvečer v spremstvu svoje žene svoje počitniško potovanje. Njegov cilj so Črne gore v Južni Dakoti. V sredo zvečer bo dospel v "mali lovski gradič", ki mu služil kot poletno bivališče. Tz osmih vozov obstoječi posebni vlak, v katerem se je vozil tudi njegov štab. ^a je privedel najprvo v Rapid City. j srer. Newman in šest nadaljnih j mož na dom Price-a v noči 17. ia-i ,nuarja m da so odvedli in umorili i dvojico. Soglasno z Newmanom jf* Bir-srer trikrat ustrelil na Priča, na kar so ga od\ed!i še živečega in govorečega, na polje v bližini D it Bonis, kje je bil ustreljen s Bir-gerjevo strojno puško. Njesrovo truplo so našli na polju dne 5. februarja. Med tem časom so štiri nadalj-ui banditi odvedli Mrs. Price ter se vrnili s poročilom, da so jo u-strelili ter vrgli njeno truplo v zapuščen rov. Razkritje trupla je bilo izvršeno po napornem kopanju šestdeset čevljev pod površino. j nji jih ni hotel spremljati v seda-i n jem slučaju in pustili so ga v celici. Tz jetniškega arzenala so štirje vzeli puško in revolve r ter se napotili proti izhodu. Tam so srečali šerifa Markirraffa. Spravili so ga na dvorišče, kjer so bile že postavljene njih vislice ter nato v njegov avtomobil. držal revolver ter splezal s Seri-J Najmlajšemu med morilci, ne-fom na sprednji sedesž. Ostali tri- keinu Shaderjn .se je posrečilo v je kaznjenci, ki so bili v ječi radi zmedi pobegniti, umorov še predno so umorili Klei- - na, so zasedli ozadnje avtomobila in kara je odšla skozi vrata. Medtem pa je bil že oddan alarm, in policija v Jolietu je prihitela v jetnišnico, da pomaga stražnikom. Policisti so bili zunaj, ko je prišla kara ven, a posvarje-ni od žene in hčerke šerifa, da so se ga |>osluži!i zločinci kot ščita, nsi policisti streljali, boječ se, da zadenejo šerifa. Tedaj pa je prišel slučajno mimo John Bell, star 22 let, doma i i Massachussettsa in nezaposlen delavec, prijel za revolver nekega paznika ter oddal-strel, ki je na mestu ubil enega banditov, nekega Rizzoja ter nadaljni strel, ki je prodrl hrbet Staleskija, ki je se- Waltfr Stalesky. ki je bil obso-ldel poleg šerifa ter mu pretil z re-jen na smrt radi umora Kleina, jej volverjem. Umetna luč v boju proti je tiki. LOCK PORT, N. Y. 14. junija. Vodilni uradniki skoro tridesetih zdravilišč za jetične v državi New York in drugi interesi rail i so se zbrali včeraj tukaj na letno konferenco. Dr. O'Brien, glavni zdravnik J. Adam Memorial bolnice v Perrsysburg, N. Y. je izjavil, da se je izkazala uporaba umetne luči pri zdravljenju jetike kot zelo uspešna. Kot izjavlja, se vrše eksperimenti, ki imajo namen posplošiti uporabo take luči v vseh sanatorijih za jetične. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "CtLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Od tam se je morala peljati družba še 32 milj naprej v avtomobilih. Razven tajnikov, služabnikov članov Tajne službe, je vzel s seboj še zbor časnikarskih poročevalcev. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega denarja nam je treba podati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljiv^ ter točno postrežbo. Lire $ 9.40 I Lir......100......$ 6.15 $ 18.60 Lir...... 200 ...... $12.00 $ 46.28 Lir"...... 300 ......$17.70 $ 92.00 Lir...... 600 _______ $29.00 $182.00 Lir ...... 1000 ......$67.00 Din. . Din. . Din. . Din. . Din. . Dinarji 600 . . 1,000 . . 2,500 . . 5,000 . . 10,000 Za pošilja t ve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DratlsoS Ur dovoljujemo poseben anAu primeren popust. Nakazila pa Posebni podatki. Pristojbina za fzpln-aia amerlikJ Jot v Jopdsvljl Ttmlip dodi: s a $25» ali manjt znesek 75 een- odi (25* da $3M. »a S ca cd rsakees delal Za večje sveto pa FRANK 82 Cortlandt Street, ': CORTLANDT BANK New Yorlc, N. X. . :.V,■ - ~ * ^.--VtiMl GLAS NARODA, 15. JUN. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Salter, president. _Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officer*; 8:2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ..............................$3.00 Za četrt l?ta ............................$1.50 Za New York za celo let o. ...$7.00 Za pol leta ______________________________$3JiO Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za rtol leta..........—..................$5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Has Naroda" izhaja vsaki dan *zvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ee ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika^__• "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. PRISELJENIŠKI ELEMENT Ko jo pozdravljal v ponedeljek newyorski župan James J. Walker drznega letalca Lindbergha, je rekel med drugim tudi sledeče: "Colonel Lindbergh! Tukaj na tem odru so zbrani diplomatieni zastopniki vseh civiliziranih deežla, kar jih je na svetu. Na trgu pred seboj pa vidite zastopnike vs« li <*iviliziranih narodov, ki so se zbrali v tem mestu, n;i.jve«\jem in najpestrejšem mesto vsega sveta. Med njimi s<» tudi zastopniki vseh oseminžtiridesetih ameriških držav. Kot najvišji uradnik tega mesta, tega velemest;«, ki t veri vrata Amerike, skozi katera so prišli narodi vsega sveta, hrepeneč po svobodi in neodvisnosti — ter m» deležni svobode in neodvisnosti — vas pozdravljam. Jaz, sin priprostega priseljenca, pozdravljam vas, sina pri prostega priseljenca, največjega junaka sveta.'' To so poštene in odkritosrčne besede. Zapomnijo naj si jili prav posebno tisti takozvani stopnieeutni Amerikanci, ki ob vsaki priliki zatrjujejo, da ] h »menja priseljeniški element največjo nevarnost za deželo. D opisi. Conemaugb, Pa. v južni Ontariji, Canada. Tu ni Kot je bilo že poročano, prirc- hrupnega neskončnega uličnega di Slov Pev. in Izobr. Društvo vzduha, — tu ne obdaja sivo zi-"Bled" velik koncert z igro dne dovlje človeka, tu ne duši smrd-18. junija v Slov. Del. Domu v ljivi, plin avtov in tovarn, — ne, Conemaugh Sodelovala bosta Hr- nasprotno, tu je raj in uteha svo- vatsko Pev. in Prosvetno Društvo bode željnim___ Rodoljub in Srbsko Orkveno Dru- Skrivnostno piha lahni vetrič, štvo iz Cambria City. Program skozi vršičke vitkih topol, po ve-koneerta je na drugem prostoru v jah tajno šepeče listje ob bajnem tem listu. žvrgolenju pevcev-krilacev; kras- V nedeljo dne 10. junija, pri- na je ulica v senci lip in zelenja, redi "Bled' velik piknik, na Hr- tiho drvijo avtomobili po prostra-vatski Parmi. To bo prvi sloven- nih cestah, nad tabo ovija cvetje, ski piknik na tem prostoru. zelenje, ovija v venec pomladi — Rojakom iz Franklin, Cone- življenja v svobodni pokrajini, maugh in Moxham itd., ki ne ve- A tam v parkih — terasah se ste za pot, naj služi naslednje na- pije časa življenja — tain, kjer vodilo: Vzemite v John stow nu bratje in sestre enega pokolenja. Coopersdale karo, peljite se priv svobodno uživajo dobrote narave; do konea. Od tam bo vozil bus tam, kjer jim Volsteodova posta-vsakih 15 minut. Vzemite na kari va ne brani tega. kar je bilo ob-transfer. doplačajte 8 centov na ljubljeno: Blagor jim, ker napo-husu in pripeljal vas bo prav na jeni bodo z dobrotami sveta, prostor piknika. j Vrhu tega pa Vas kličejo brat- Hrvatska Farma je eden najlep- ska srca v. severni domovini; prisili in najbolj pripravnih prosto- dite bratje in sestre iz Združenih rov za piknik v tej okolici. Za slu- držav, — pridite, veselite se z na-čaj dežja, je na razpolago tudi mi. — Oživeli Vam bodo še en-streha, tako da se zabava lahko krat spomini na rodno domovino, vrši nemoteno naprej. .uživali boste še enkrat rajske dno- Za boljšo zabavo bo igral Slo- ve svobode in sreče, kot ste jo nek-vonski Orkester pod vodstvom daj v žarni mladosti — v pomladi Vietora Navinška. I Vašega življenja. Rojaki in rojakinje v Johns-J V zabavo, užitek in bolje raz-town in iz okolice, pridite in pod-jVedrilo priredi Slovensko pevsko pirajte edino društvo te vrste r društvo "Lira' veliko mednarod-naši okolici. Naše društvo ima no veselico, katera se vrši dne 18. mlade člane, tukaj rojeno mladi- junija. Začetek VELIKANSKI 2ELEZNI 2ERJAVT mm I'll ntimw UMOtKWOCO A uKHWOd v službi ameriške mornarice. Na sliki vidite žerjav, ki dviga ogromen top z ameriške bojne ladje "Idaho". Kriza v sovjetski Rusiji. Po angleško-ruskem preloma se'nienjeni obliki. To je potrebno o- hlačah... najbolj vsiljuje vprašanje: Kak- hraniti, da bo v trenutku potre-1 šno reakcioj je povzročil v Rusiji be na mestu! točno ob 7. uri,k°rak angleška vlade? Časopisi j Na mnogo konstruktivnejši O bavarskem kralju Ludviku poročajo, da je bil jako originalen človek. Posebno za parade, po-grtbe. veselice in slavnosti je bil zelo navdušen. Vse se je moralo vršiii natančno po predpisih, in gorje tistemu, ki bi predpise prekršil. p.olj se je brigal za zunanjost kot pa 7.a v»»st in srce. Ko umrla kraljica Karolina. je bilo po vsej deželi zapovedano j splošno žalovanje. I Imenituiki so moraJi hoditi v črnih oblekah, iz oken so morale vihrati črne zastave. Nokega dne je kralj srečal v parku originalnega monakovske-ga umetnika Kocherja. Koclier — možak je bil star in revmatičen, jp vozil v kočiji. In škandal vseh škandalov — sramota vseh sramot — Kocher j.- nosil sivk.i-ste hlače. — H*1- — ga je nahrulil kralj. — Doba žalovanja po presvetli kraljici še ni minula. Kakšne hlače pa iniate? Umetnik se je pa nekoliko dvignil. se udaril po črnem lajbelcu ter vzkliknil: — Veličanstvo, jaz tukaj notri žalujem, tukaj notri, ne pa v Dandanašnji ."lov»*k marsikaj slino. Tukaj se tiče slovenskega je-!zvečer, v veliki dvorani E. Lan- j poroča jo, da rdeči generali govo; idejni podlagi pa sloni skupina s Tn ln<'(1 tu,lt s!edeče zika in se izpopolnjujejo. Preveč cater, 1084 Wvandote St., East, r? ° vojni. da sovjetski diplomati'Stalinom na čelu. Ta skupina je '10?0Vnr°: '(Corner Wyandotte and Pierre), iščejo novih formul, da sovjetski'mnenja, da je obnova Rusije po' ~ Ti. slišala sem, da se bo so- smo raztreseni m živimo v razmerah, da ne moremo imeti slovenske šole. Pevsko društvo in dramatika je edino, da nudi mladini učenje slovenskega jezika. Vemo, "Windsor, Ont., s sledečim vzpore-l nacijonalni ekonomi in trgovinski'načelih boljševizma — na jvažnej- jslidge-a, ki je oblečen v overalls ter naklada ali razmetava seno. Posebn i poleti so take slike jako priljubljene ter jili škoro sleherni teden objavlja časopisje, ponavadi pod naslovom "Coolidge kot farmer". Tudi italijanski ministrski predsednik je baje ves navdušen za farmarstvo. V svojem domačem kraju obdeluje precej veliko m<>, in seveda, dal se je tudi že parkrat fotografirati, ko orje, seje in vleče brano. Danes zjutraj smo opazili v nekem newvorSkem dnev 11 i kn sliko znanega jeklarskega magna ta Schwaba. Milijonar Schwab sedi na modernem traktorju sredi polja in se dela kot da bi delal. Take slike marsikoga pretantajo, češ, poglej jih g?»-spode — Coolidge-a, Mussolinija in Schwaba, kako so u-neli za kmetiški stan, kako veliki prijatelji kmeta so. Tako mnenje si pa ustvarja kvečjem kak mestni ue-uk in zaslepljen človek, dočim farmerja gospodje na mt-rejo varati. Farmer prav dobro ve, kaj je v farmarskili zadevah pristno blago in kaj je imitejšen. da so se razmere, posebno sedaj]spev. poje moški zbor. z bariton v zadnjem času obrnile na slabo.'solo. vendar upamo, da boste pokazali| 3. "Slovenae in Hrvat", četvero-mladini. da ljubite slovensko pe- spev. poje moški zbor. sem. Sli bomo z veseljem na delo| 4. "Čarobni strel", šaloigra v z novim pogumom naprej in vam enem dejanju. pripravili drugič še vse kaj boljše- 5. "Planinska roža", moški zbor. trn lrr.t mnromn epdoi . H "\r!ll !->••->i *' .nn^lr! ga kot moremo sedaj. Član I fi. "Mili kraj", moški zoor. Bleda". Richwood, W. Va. ko pa je angleško-ruski prelom nova skupina za svojo glavno vplival notranje-politično ? j dolžnost v dejanju, dokazati, da O tem razpravlja v "Koelniselie se država po teh načelih da boljše Voikszeitung" dr. v. Renteln. kij vladati kot po starih. Vsled tega priobčil je daljši zanimiv članek.; je, tej skupini največ do tega. da " on ali Kdo pa drugi ? ona ? — On je vzrol — Zakaj pa ? — Rekel je. da bo šel za tri dri na počitnice, pa se je drugi ve- Tz tega članka misli: nekaj važnejših! sovjetska unija pridobi čim več j na politični in gospodarski sili. Polom zunanje politike sovjet-'Svetovna revolucija je tudi Sta- 7. "Jabolčna potica", monolog. 'ske unije bo pospešil strankarsko linu višek komunističnega priza- čer vrnil in ni nič potrkal, pred- no je stopil v njeno spalno sobo. * Ko so se pogovarjali kje se do- burka, polna smeha. |borbo v komunistični Moskvi. Ta.devanja, toda za njo se sme de- bro je in poeeni. se je oglasil mo- 8. "Lahko noč", moški zbor. t. j. borba, bo posledica zadnjih diplo- lati samo tako daleč, da se ne ^ takole pohvalil majhen re- Cenjeno uredništvo! — Prosim'zadnji nastop pevceV. matskih neuspehov. Doslej je vsaki grožajo bližnji eili. ki so uresn i če- j st a vrant v Downtownn malo prostora v vašem cenjenem j 9- Ples, igra prvovrstna Ir- zunanji neuspeh imel obratni uči-jnje boljševiškega programa v Ru-j _ Kdor hoče poceni jesti naj listu Glas Naroda. Nobenega do-.ternatinol Music. — nekaj zelo nek: strankarska borba se je v]siji sami. Da pa bo mogoče Rusi-!c,t.P tja. .Te res dobro in poceni, pisa ne vidim od tukaj, dasi je tu-jsenzačnega. vsakem težkem zunanjem položa-^je dvigniti, je potrebno pridobiti! jaz SPm bil sieer samo enkrat ZGODOVINA SE PONAVLJA. . . Leta 171:? je sedel neki možak, Watts po imenu, po* leg ognjišf-a. (irel si je premrle ude, njegova žena mu je pa v kotličku na ognjišču kuhala večerjo. kaj precejšnje število lumber-j 10. Tekma za prvenstvo, v suše- ju pomirila. Danes pa ta borba jackov. Xo, bom pa jaz napisal nju vina in pive ter vsakovrstne postaja snditejša. Cisto očrvidno par vrstic. j šaljive scene. je, da je zadnji neuspeh bil na- Veselega ni nič, žalostnega jej Za stanovanje — prenočišča, sprotnikom sedanje sovjetske vla-pa dosti. J preskrbe določeni reditelji. ,de dobrodošel povod, da prredo zo- V gozdu se je smrtno ponesre-j V nedeljo 19. junija: Ogled za- per njo. čil Maks Kavčič. Nanj je padlo nimivosti in parkov ter gasilska "Da spoznamo stališče strank in drevo tako nesrečno, da je izdihnil čez eno uri in pol. Drevo ga je čisto pretrlo. Ko so ga dobili njegovi sodelavci, je bil še pri zavesti, ali revež je bil tako zlomljen, da je moral umreti v najlepši tekma s pivsko opremo in druge medsebojni boj. moramo poskusiti slučajnosti. zadnjo formulo ruskega proble- Bratje in sestre, iz Detroita in ma. formulo, ki ima svojo nolitič-bližnjih mest, vabljeni ste gorko no in gospodarsko stran. To je n- in prisrčno, pridite, gotovo, boste nasprotje med obstoječo strankar-ši zadovoljni, v srcu pa Vam bo ostal sko dogmo ter razmerjem sil v starosti. Nekaj čez trideset let je^dober vtis in lep spomin jem $ Rusiji in v ostalem svetu. Je na- imel. Ponesrečeni je bil doma iz- Za eventualne informacije kli- sprotje med prizadevanjem, u-Zagorja na Notranjskem. Bil je čite telefon: Bornside: 1884-J). .stvariti "soeijalistično gospodar- miimega značaja in dober delavec. Tukaj zapušča žalostno soprogo in tri nedorasle otroke ter enepa brata. Za stariše mi pa ni znano, če so še živi. Na svidenje! Slov. pev. dr. "Lira" (Veselični odbor.) jstvo", ter med svobodnimi gospodarskimi silami, med industrijo , in kmetijstvom, med mestom in deželo, med ofieijelno finančno za sodelovanje tudi tiste sloje, ki.tam in moram reči, da se izplača. sicer boljševizmu niso naklonje- potični rest a vran t vsakomur pri- ni. Tudi z inozemstvom je treba j poročam, dasiravno ne zahajam sodelovati, da se dosežejo koristi,več tja. Za petindvajset centov v označeni namen. S tem progra-\sem dobil dve jajci, kos paja. ko- mom je Stalin potisnil ob steno fe in skoro čisto novo marelo. svoje nasprotnike. Za njim stoji; armada in pa poklicno uraduištvo. * ki skupaj z gospodarskimi krogi Z ženskami ni dobro češenj zo- tvori četrto skupino. Ta skupina bati. je zastopala sovjetsko Rusijo naj Mlada razposajenka se je pri-svetovni gospodarski konferenci, pravljala na ženitev. Tako se lahko reče. da je Stalinovo stališče izrazito realno politično. Ravno zato pa je prelom z Anglijo mogel to stališče najbolj ogroziti in s tem Stalina samega. Poleg angleškega preloma in afera z družbo Arkos se pojavljajo stalni ruski neuspehi na Kitajskem. Vsled tega pridobi na mo-či četrta skupina kot najbolj ra- , Čudovito Novo Zdravilo Srce politiko ter med svobodnim zbira- Z delom je pa ena srednja reč.^ VV?®1?^' . . 'njem kapitala v deželi, med dik- _ . . Zdravniki «e čudijo kako hitro In lepo , , tii ii-o^i- i Dela se sicer vsaki dan, če vreim»j učinkuj« to zdravilo v takih tatorskim vodstvom m med strem-j »likalna ter izgublja Stalinova kot dopušča. Meni je vseeno, če je le-f tisoči jemljejo* t^iSraviio vsak me.'Uenjem za svobodo v najširših pla-'najbr-lj realna in oportunistična. po ali pa errdo. Včasi se nod kov- wc * leplm usP^om. če vam srce utrl- šteli naroda'. V razmerju do teh ! Postopanje Anglije je boljševiško ~ ' Dli* vam cmnnllrnla onn* *ta lanrtl a* ___ _ olje. vam zmanjkuje sape. ste zaprti, se ter skrijem, ko pride forman pred dviga, ali imate razdražene živce, vprašanj moremo v boljševiki kampo in zakriči, da moramo iti ff^JSSi VpSSSSu s'tra»ki štiri »trnje, na delo. Ali John včasih ne sliši v,1°- Nuea-Tone- Crudin se boste, kako Skupina pod vodstvom Zinovje- . "am bo pomagalo. Nuga-Tone napravi !! tistega glasu Kotliček je bil pokrit s pokrovko. V lijem se je na-' Tu hralo toliko pare, da je para pokrovko vrgla v ogenj. Watts se je začel zanimati za ta navidez nezanimiv dogodek. Dognal je, da ima para veliko moč, ako jo zna človek prav uporabljati. S tem je bil dan začetek parnemu kotlu. Marsikateri premožnejši človek si je pozneje tak kotel nabavil ter začel izdelovati to ali ono stvar. Ker ni mogel sam opraviti vsega dela, je najel par Ijjiidi, ki so delali zanj. Tako so nastale domače tovarne. Ljudjfc so varili, pletli. kovali itd. s pomočjo kotlov in pare. Ker je bilo končno prepovedano imeti parne kotle smo zaposleni pri Cherry "am bo pomagalo. Nuga-Tone napravi . „ , . . j•ivce močne in poveča moč vzdržljivo- va noče brezobzirno izvajati ko- 'Xo^r^iv^."'S/r; niunistirnn gospodarska nafela v oživljajoče spanje River Lumber Co Bi ?p šp n^ka "lovo moiL Ce dobro ne oo0utIte' 3e Rusiji tudi proti kmetom, hoče .ruvrr uuiuuer o. 1S1 ze se neka- VBSa dolžnost, da jo poskusite. Vas nič ko bilo, ali ko pridem na delo. 8tan * pri letna delo ne 8tan«. »ko vam ne stori aobro. Je aktivno pripravljati svetovno re- . , ... . . ' priletna za vžlvati In počutili se boste vnlnpjin tpr 7-im^tiii^ rvneroionc imam preeej dosti tovarišic, ki se boljši takoj, če vam je se m predpisal Tpr zameruje podajanje s iim nravi mušinp TV nrl mmi vaS zdravink. potem pojdite takoj v i*- kapitalističnimi državami. Jim pra^l musiee. le so pri meni karm> ln kupite čaSo Nuga-Tone. Ne ' . . ....... . eel božji dan ko grem pa k po- "P™!™"« nadomestil. Vživajte jo par lroeki s svojimi somišljeniki se čitkn, pridejo pa druge, tako da SJ? ^V^JZTZinrvjeva le v tem. da pre- trpin nima nobene dobre nrce. ^^r^TL^ST^ f taktične možnosti. K sklepu pozdravim vse rojake 'vseh lekarnarjev, da jamčijo za Isto m vsled eesar je prisiljen do drugae- John Kirem. SfT^ T nih P^'^ic. Tudi za to skupino |^eh lekarnah. —Advt. je svetovna revolucija zadnji cilj. Windsor, Ont., Canada. GAIETY Dvakrat dnevno N>d.'Toda Prevladuje mnenje; da se ta 2:30 In 8:00 Vreči junijski dnevi so tn; dne- B'way & 46 st. vi, ki ogrevajo še tako mrzle du-| cecil DeMiLLEs še in še tako hladna srca. Ne dr-, ži to v splošnem, gotovo pa je, da VellCastna predstava Iz življenja Jezus« Krista. ■r tr mesto doma. To je bila industrijalna revolucija. Iiidustrijalna revolucija je odpravila domače izdelovanje. JUeta 1,918 se je pa pojavil mož po imenu Volstead, ki j v. domove in privatne hiše. pop. končni cilj v doglednem času ne ° \bo dal izvesti. Zato je treba vzdr-'žati do nove revolucijcnarne si-uvnli * ynrit VDAT fry>' tuaeije na svetu. Vsletl teg;i. so za na domu, so zgradili posebne tovarne, da so v njih delali je ta doba marsikomu v zdravje',a Jsedaj Pripravljeni na vsakojake in zadovoljnost. V zimi so si ho-' Zvečer 50c — $2 Vsi sedeži ! koncesije, da le ostane na vladi dili (oziroma se vozili) mnogi «>e->i.5o rezerviram boljševiška stranka, čeprav v spre- grevat premrzle ude doli v Cali-fornijo, srečen pač, kdor je zmožen tega; saj vreden je marsikdo, a deležen ni. stranko radikaliziralo. Sovjetska vlada sieer ohranja mirno kri ter I11 kot je že navada, so tudi nji govorile prijateljice: — Dobro premisli^ punca, dobro premisli. Zakon ni šala. Ti si precej zapravljiva, 011 pa zasluži komaj štirideset dolarjev na teden. Ali bosta mogla živeti z njegovim zaslužkom ? — O. jaz bom že živela z njegovim zaslužkom. — je odvrnila, — jaz bom že. fin naj si pa sam pomaga kot ve in zna . .. Mlada lepa mati je imela svo- daje skrajno mirne izjave. Toda|jecra sedem let starega sinčka pod Anglija očividno pozna njeno domačo slabost. Zato piše "Times" 2-">. maja. da angleški korak ni naperjen proti Rusiji, ampak proti serlanji sovjetski vladi. Ker pa Anglija tudi ve. da bi za to in tako sovjetsko vlado pri- strogo komando. Ko se je nekoč izprehala ž njim, ga je poslala preko eeste v trgovino. Onkraj ceste ga je ustavil mladi moški in nekaj govoril ž njim. Lepa mlada mati je« postala ne- sla druga in drugačna ter radikal strpna. toda otrok je kmalu pri-nejša, zato je jasno, da Anglija -s fe|-ei fc nj; to politiko hoče vznemirjati na- _ Kaj pa p0(-.neš? _ se je raz-sprotnika doma ter ga rušiti v jeziia _ AH ti nisom i(k stokrat medsebojnih domačih bojih. S te- povedala, da ne smeš na cesti z ga vidika je položaj sovjetske via- niknmur govoriti T Kaj ti je pa rede tako resen, kakor že od leta » lf)20 ni bil. I — O, — je odvrnil fantič. To so približno glavne misli p- nate je poUazal tPr me vpraiai? 5e menjenega članka, ki imajo na je tista lepa mla(la ladv moja ma_ sebi mnogo verjetnosti. ma % 1 Sedaj pa je odkrita nova Cali-f orni ja v Vaši neposredni bližini ZASTAVE •VILKNK AMCRlftKK. SLOVENSKE IN HRVAtKK mqai.uk, muekonamnicc. tro. BOJ NICE. ZNAKE. UNIFORME IT© Bigumo 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVIN&EK, S31 GREEVE »T, CONEMAUQH, PA. v^LL-i. . mu , c. i POTREBUJEM DELAVCE | ~ in ka-i sJ mu fi peke1 ■ za različna dela v gozdu, kakor ~~ Zbežal sem-beliti smreko in jelkov les. ter re-' 0 fi nesrečni otrok. Kaj res zati drva za papir. Plača od klaf- ne znaš nobene manire? Koliko-tre $4.50, plača na dan $2.50, hra- krat sem t] že rekla' da moraš na prosti. Katerega veseli, naj po in Priiazno odgovoriti, če te pri de takoj. — Joseph Stefancic, kdo kaJ lePe&a vpraša ... R. F. D. 2, North Stcatford, Jf. Hr ......... , GLAS NARODA, 15. JFN. lf>27 CHAMBERUN IN LEVINE m LOJZE GOLOBIC: MLAJ PRI BRATIH "Pa kila j bo, boter?" "Prerokbe se iztekajo. Pojte, mla-lci. v tiste dni zaspojte eno!" In že se je izlila pesem pod vem, ee rast o še kje na slo-; renski zemlji tako srečni mlaji, kot »o rajJi na gorieki v onih dneh: V snežni beloti, se je pel v solnce, v vrli ohlečen v hršljan in rože. Pra-"mlaj. Kot bi vode padale v slapu, porci iz domačih harv so iz vetra' so teple besede: C'rna zemlja naj šumotali; a vseh je vstal širok' pogrezne tega, kdor odpada.... X»rapor in frfotal v suvanju ve-1 In potem je prišla še ena pesem, t rov kot težka perot.... Kot ml;id kot bi «7. vrta privonjala. iz rož: — fant je bil, ki sredi vasi zavrLska v' Il: "Tako smo peli mi, pa ne •ice, devojke. Vonj večera so srkali prijmlaju. Na zadnje so posedli oeani, fantje v rogovile sliv, dekleta v trave. "Ilm," so puhali oeani iz fajf, "lep je, pa mi smo še lepšega dvignili; bolj slok, upogljiv je bil. <~'e je zavelo od Benečije, se je upo-gnil kot bi dekle zadelo čeber na g law. ta je trd kot gaber...." "Oho." je zaživelo med fanli, "j>a povejte, ali je imej vaš mlaj slovensko zastavo, he? NI je imel, nak, cesarska je visela, lie, he. čr-na pa žolta." "Prav, fantje," je miril sivo- hoino nikoli več,..., E. pa bodo naši .sinovi nosili našo pesem, naše i-me...." In matere so tiste večere slonele ob slivah in erešnjah in se za roke dr/ale kot otroci. Zagledale so se v svoje čiste hčere in v njih sladko pesem. Po vsej Primorski so pognali mlaji v mesecu maja. In če bi eno leto ne stal mlaj v selu. bi ne bilo za seljane maja ne pomladi kot za moža, ki je vse ""življenje goreče hodil v nedeljsko cerkev, pa ga nenadno vrže pljučnica na postelji, tissti dan zanj ni bilo ne:lelje, ni lasee, "mi smo morali natakniti čut zvonov, le neka težka noč je dunajsko, va»m pa ni treba. Ko bo vstal Matjaž, naš stari kralj, ne bo več Dunaj, Dunaj se bo sesul v kupe. kamen ne bo ostal na kame-nu, za Dunaj bo toda j Gorica." Pogledal je v božje luči na ne-bu, sivi lasje .so >ie mu srpali v gu-bavo čelo in kot bi šel po Očetove roke. je lovil v noč: "V Tvoje ime. Oče, ki si v nebesih, naj se zgodi...." Tedaj je padlo kot kladivo iz fantov "Potor, saj ni Matjaža...." "Kaj! Ne kol 11 i, mladec 1 da je Bo*» v nebesih, verujem, da Matjaž spi v pečivju, verujem. In to ti reče sivee, ki kleči z eno nogo v grobu: Matjaž se bo vzbudil. Matjaž bo tako naš, da bo hodil za plugom in rezal zemljo. In še tako: pel bo z nami, jokal z nami, molil z nami. Oujem, da se odpirajo vrata tiste gore, pod katero Spi. v V oči so mu zrli, v oči. ki so bile ugasle, pa ko nocoj oživele. legla nanj.... Ej. na Goriškem mlaj vsako leto vzcvete, se v vrhu zeleno obleče in domač prapor si zatakne za klobuk.... • / Na Goriškem cvete maj, vrtovi .so polni težkega vonja, da si pijan, če dvakrat srkneš vanj. Trave so zrasle v zelen prt, golobje se grlijo v pomladni ljubezni. V lipah šumi. roji čebel so zašli vanje, utonili v cvetje; z rebri stružijo škržati, še slavec zavrisne nekje iz grmovja, hej, večeri na Goriškem, hej, maj na Goriškem.... Pa kje ste sela, da ni iz vas pesmi več ? Kje so vaši mladci, vaše devojke, vaši mlaji ? Težka b«c«eda je padla med nje: "Vaši mlaji so stražnji ognji; v odpor vas bodeč, v gnev, v dni, ki jih ne bo več. Pa zdaj ste v novi domovini, slajši od prejšnje, zato .stražnje ognje — pogasnite...." "Ljudje, to niso stražn ji ognji, to so naše sladke svetinje; ne zdro- Vabilo —: na :— VELIKI KONCERT z IGRO, ki ga priredi Slov. Pevsko in Izbr. Društvo "BLED" v Conemaugh, Pa. V SOBOTO ZVEČER. DNE IS. JUNUA. 1927 v SLOV. DEL. DOMU CONEMAUGH, PA: Zafetek koncerta točno ob 8. uri zveeer. • PROGRAM KONCERTA: 1. Overture ................... Slov. orkester. Vie. Xavinshek. knpelnlk 2. a) Ijudmllii, ............ — ............................... Mr, Volarič b)Svoboda ........................ Poje "Rled". Spremlja na glasovir 1. Potokar. Pevovodja I. Potokar. 3. Kuj ne bila- t>l vewla, \tz. Iflo-dnik ................ Duet pojeta: Mrs. J. Spendal. soprano In Miss J. Urbas. alt. Spremlja, na griasovTT I. Potokar. 4. Spanje v globini. It. W. Tetrie.....Bariton solo poje g. J. Korber. Spremlja na glosovir I. Potokar. 5. Rožmarin, I. Ocvirk .................. Poje mešan kvartet "Bleda" Spremlja na giasovir T: Potokar. 6. a) March Onward. Glbel. b) l>oRvjetom k slobodi. F. Seštak, Poje Hrvatsko Prosvjetno Društvo "Rodoljub", — Hans Roemer, Pevovodja. 7. a) Falling Waters. J. L. Traux, b) Our Invincible Nation, W. Rolfe. Piano solo igra Miss Ana Potokar, piano duet igrata A. Potokar in J. Potokar, ml. 8. a> EJ — 1'hnjem, Ruska narodna b) f-lnl ne čin!. St. Blnlcki Poje Srbsko Crkv«no PJevafko Drutfivo, D. V. Nedeljkovicb, pevovodja. 3. a) 1.11 tie Road. E. R. Balf b) Slovo, F. S. Vilhar Poje "Bled" s sprem I jeva njem plasovirja. t. Potokar, pevovodja. lft. a) Liberal, kuplet, ........................ poje g. Frank NograSek b) Žab* ..........................;........._____ poje odsek "Bleda" c) Kranjske 8e*e in navade...................... poje August Samec Spremlja na glasovir I, Potokar 11. BOTRA XERGA ............................ Burftca v enem dejanju ► Osebe; Jote PoAunlk. mlinar ....... .................. Frank Xograiek I/enka, mlir.arjeva »ena .......................... Josephine Urbas Dobri kar. nju k ume * boter) ........................ Joseph Culkar 12. Overture ......................................... Slovenski orkester 1 Victor Navinahek, kapelnik. Sledi ples in prosta zabava. Za ples igra Navinškov orkester. Vstopnin* n molke $L—, za renske n«, Otrokom bres spremstva vstop nI dovoljen. NEDEUA 19. JUNIJA VELIKI PIKNIK NA HRVATSKI FARMI 2A OfcILKO FDELEŽBO VABI "BLBD" bite jih, o ljudje!" "Rekli smo, ugasnite-" V srce so vsekali Primorcu si ra -fno rano: Fantu so ukradli vrisk, ' dekletu pesem, orana so udarili po t*rcu, da ne -čuti v^e svojih polj in njiv in*ela in žene in deeo. klobuk si potisne v oči in gre na tuje. . "Proklel je Bog našo zemljo, stokrat jo je; vržem zrno vanjo, pa j požene kamen. In še za kamen me rubijo, naj plavam...." Kje ste, mladci, da so večeri tako žalostni ? Kje ste devojke, da njiva ne poje več? O bratje, o sestre, mene srce boli za vas.... To pomlad pa je nenadno zaživelo po seLih : odvsepovsod rasto novi mlaji, ne več p noč i se v solnce, nizke kapelice, hišice Marijinev rasto *reli vasi. To opleto dekleta v be-Je Reveste. Fantje vsa.de dve brvi. da šume ik Mariji. Tu je poslej njihov mlaj vsak večer. Solnce je zdrsnilo za borovce, tam v brda še pogleda posdednji-krat; že se lovi večer iz graji, se plazi med drevjem, seže v selo in pa zajame od vseh strani. Tedaj u-dari zvon. njegov krik se razlije kot mrzel curek, pa udari v drugo in tretje, toplje, bolj poseče; zapoje, zove, v srce se razlije in prizove solze, spomin zbudi. In zapoje pri sosedovih in še v tretjem in četrtem selu in še naprej. naprej, brez konca. Vsa Primorska moli, v Marijo sklene roke.... Xjivc so praznijo. "Pojdimo, že vabijo.... Pa kdo bo danes vodil ? Ličaoov hrope, se je ledene vode nalokal, ko je bil razgret." "On? E! Pa zna?" "O. čedno poje." In že vro li kapelici. Očani so nocoj brhki kot fantje, klobuk jim leze postrani, še zavrisnili bi, da niso pred Marijo. "Moliti nam ne branijo Marija je Mati vseh, še na,jbolj je naša, ker je bila sirotica kot mi." Matere., mučemee naše svete! — Gube na obrazu, ki so zrasle iz bridkosti, iz skrbi, so se nocoj v srečo razlile. Deklice, brhki metuljei, smuka-jo krog vencev, vbadajo vanje svežih rož. Fantom se oči iskrijo, v , pesem jim krožijo ustne. Oguli nov Tone -poklekne pred Marijo, sklene roki v rolitev. Potem vstane, odpre "Šmarnice" in čita tiho, sladko noč: "Če.,si se zgrudil v lužo, sin, daj roke, da te izvleOem in izmijem pred presvetim Sinom. — Če te tepe tvoj brat, stopi pod moj plašč in boš pozabil na krivico. — Pridi, siitko, pridi, hčerka in oče in mati, da natn zdravja vašemu srcu in radosti; da ujamem šibo, ki te-j pe po vas.... Pri meni ste vsi eno sladko dete, ki ga ljubim, brez konca ljubim...." V solze jih je zbudilo Tonijevo branje. Koprneli so i "Marija, vsi gremo h Tebi, na naš. vzemi nas, razgrni plašč, da bo legel čez vse, da ne bo nobeu zunaj ostal..... Toni zapre knjigo in zapoje v prošnjo: "Gospod, usmili se nas! Ko podsekani, se zrušijo vsi na kolena in prosijo za njim: "Gospod, usmili se nas T' V Marijo so se zazrli, v svojo predsaldko Mamico, v njene pre-eiste oči, iz njih hočejo izpiti prošnjo : ' - "Tolažcien žalostni^, prosi za nasi Kraljica rnučencev, prosi za nas! Kraljica miru, prosi za nas!" Daj nam miru, miru," ae je str-lo xx. njih, "onemoglim telesom miru, duši miru...." In potem je vrela iz src pesem kot poslednja molitev: "V Uplini sok zdihujema" "Eia, eia, alala!" je udarilo v WOOD A UNOtKWOOO. N. » , An.erikanea, ki sta poletela iz New Yorka v Nemčijo. BRATA ŽIVA SEŽGANA V Louisville, Miss, se je zopet pripetil strašen slučaj linčanja. — Barbarstvo cvete še vedno. LOriSVILE, Miss.. 14. junija. Dva brata črnca, ki sta bila ob- HLADNOKRVNA JVIORILKA V Duisburgu v Nemčiji se je pričel proces proti osemnajst let stari morilki. — Morilka je najbrž blazna. dolžena umora Clarenca Nicholsn/po vsej Nemčiji vzbuja velikan-supermtendenta neke žage, sta bi-j sko zanimanje linijska obravna-la danes zjutraj iztrgana iz rok j va? ki Se je pri{.eh Tukaj z izk]ju. pomozndi šerifov od tisočglave čenjem javnosti ,>roti osemnajst ljudske množice. Ljudska drhal je ]et stari Kati Hagedorn, pianisti-nato povedla oba nesrečneža v pa-|.nji v nekem fiimskcm gledišču ra-radi po ulicah Louis vil a. nakar so a i llIn0ra nekega dečka in dekli-ju zavlekli izven mesta ter zažga- ee v starosti petih let. 1? ob brzojavnem drogu. D(lklfi je žive]o sknpaj pri sfa. Strašno kričanje nesrečnežev je riSilK ki so nuljhni trgovci ter jim očividno ganilo nekega moža v( ]V p0^0st0 pomagala v prodajal-ljudski množici, kajti skušal je nL Zp1o lj„bila otroke ter šla pogasiti požar, a drugi so ga po- pogosto ž njimi na izprehod. T'či-tegnili proč ter mu preprečili na- la jih ljllbiti naravo ter b'iti ^aT1<>* dober z živahni. Glasi se. da sta brata Jim in rr , t . , , „ , ivlju!) t«Mim pa ,ie umorila dva Mark Fox v nedeljo ustrelila su- -i 4 , ti-, , majhna otroka, ne da bi pokazala permtendenta, s katerim sta se 1 1 • , ' :kala. baje sporekla radi neke zadeve, ti-i . .. , . . , \ pismih. katera je napisala t mlada morilka v ječi,, se je glasilo med drugim: — Jaz sem najmlajša morilka sveta. Ali nisem napravila urez kot kak zdravili ik? Te DI"IŠBI'RG, Nemčija. 14. jun. kajoče se dela. Strela udarila v sirotišnico. Kemik v vlogi detektiva. Kot poročano, sta bila aretirana brata D'Autremont kot železniška roparja po neumornem delu oblasti, v glavnem s pomočjo kemika. Vsakemu človeku se bo zdelo, da nima kemija nobenega opravka z roparskim napadom na vlak. a kljub temu je dejstvo, da je delo nekega kemika na vseučilišču v Calif orni ji započelo ves svet obsegajoči lov, ki se je končal z zajetjem treh bratov D'Autremont radi poskusa, da oropajo neki SQutlieru Pacific vlak v bližini Siskiyou, Oregon. f ■ *--— ■ Dotični kemik je E Ivard O.skar- mazan par overalLs ter avtomat i-Iljeinrich, tčian vseučiliškega .>ta-l«*no pištolo, ki je nabila oe prha v Berkeley. Njegove .skrbne ana-'stov. Ti odtisi p rast o v bi bili dra-lize par malenkostnih stvari, kate-' gweni pri preiskavi le v slučaju, re .so pustili banditi na lieu me- Če bi bili bandit» znani zločinci, sta. .so nudile detektivom prvikrat a preiskava je pokazala, da to ni tlefinitivno informacijo, .s katero j bilo re*. V.»a dežela v bližini pozo--o lahko pričeli z resničnim de- , rišča roparskega napada je bila po-lom. 'drobno {»reiskana. a niti najman- ^Paskušeni roparski napa.l 1.a'šega sletlu ni bilo mogoče najti o vlak. glede katen-ga je bil kemik bandit ill. Nato je bil nap rosen dr. Ilein-rieh. naj pomaga. Poslali «0 mu nahrbtnik, magneto in overalLs v preiskavo. Far dni pozneje je dr. .mer preko Klamath pogorja, med' Ileinrich objavil: Oregonom in C'al i torn i jo, je vozil j — Mož. ki je nosil te overalLs, je skozi Siskiyou predor v bližini dr-j bil levičar. Bil j»» drvarski delavec žavri^ rlicje, ko so se pojavili ban-J z rjavimi lasmi, n»- star več kot 2"» drti'ha tenlerju vlaka, zapretili z let, pet erevljev in osem inčev vi_ revolverji , .strojevodji Sid Batesu sok; čokat in gladko obrit. Pred naprosen, naj ga pomaga nizieši-ri. je bil vprizorjen v noči 11. okt. leta 3923. Southern Pacific eks-presni vlak št. 13, na ]>oti v južno in: kurjaču Mar\'in Sengu ter prisilili oba, da sta ustavila vlak proti koncu pre.lora. Kakorhitro se je vlak ustavil, f*o ustrelili hamliti oba moža. Umorili so tudi za vira T-a J. .lohnsona, ki je prihitel naprej, o dobili igle Douglas smreke. Dva človeška lasa so našli ob gumbu, in mikrosko-piena preiskava je razkrila njih natančno barvo. Primere s standard tabelami, ki kažejo stanje človeških las v različnih starostih, so omogočile izjavo, da ni bil mož star več kot 25 let. V nahrbtniku je našel dr. II«.ir.-rich več zrn mineralne soli. Iz te-£ra je uganil, da' so imeli banditi sestanek v koči kakega .pastirja, nedaleč od pozorišča umora ter pnukušenega roparskega napa ia. Zadnje ugibanje se je čekiralo ter je bilo resnično. V neki\kočj, približno pet milj od predora, so našli detektivi ko; magneta, ter brisačo, ki je bila polna kocin od britja. Na ta način so dobili detektivi, v glavnem s pomočjo kemika, sliko vsaj enega banditov in s tem opisom .>o pričeli z dolgim lovom j ik) kempah in drvarskih naselbinah severozapada. Na stotine detektivov je bilo zaposlenih pri iskanju. ki je trajalo dolgo časa. pre-dni je prišla prva stvar na dan. Konečno so izvedeli detektivi v Eugene. Oregon, da je živel moški, odgovarjajoč opisu, katerega je nudil kemik, v dotičnem kraju s svojim braitom — dvojčkoirta. Roy-em in Ray-em D'Autremont in da je izginil /. njima približno ob času napada na vlak. Hitra preiskava hiše. v kateri so živeli, je razkrila dokaz, ki je navidez spajal brate z zločinom. Ker so definitivno vedele, s kom imajo opravka, so oblasti obnovile iskanje z največjo neumornostjo. Policijski departmenti e^le dežele so dobili slike pogrešanih mož. Več osumljenih je bilo prijetih, a so bili' izpuščeni. Sklenjeno je bilo razšii^ti iskanje. Razposlali so eir-kularje po vsem svetu. Razdelili so več kot dva milijona izvodov teh tiralic s slikami ter razpisi nagrad. To iskanje po svetu je imelo z*i posledico, da so zasačile oblasti Hugh D'Autremonta, mlajšega brata, v Manili, kjer je služil kot prostak v fi^kem infanterijskera polku. Kmalu po njegovi aretaciji so dobili detektivi informacije, da se skrivata brata-dvojčka v Ohio in njih aretacija je sledila kmalu nato. ADVERTISE in GLAS K AROV A GLAS NARODA, 15. JUN. 1927 ILHDI1 781411 Napisal: IVAN TTOGENJEV Za "Glas Haroda" priredil G. P. S3 (Nadaljevanje.) xxvi n. Sanin je šel sedaj poleg (J eni me. sedaj za njo. Niti enkrat ni o-brnil pogleda ol«>. Mož je Žid, je pa imejitelj številnih odlikovanj. ki si jih je pridobil za časa svetovne vojen, te je zelo delaveni član židovske cerkvene občine v Budimpšeti. Zlasti aktiven je na soeijalnem polju. Z."»lo je prvi židovski general hovenda. V bivši avstro-ogrski armadi so bili pač trije židovski freneralito so bli: Edvard vitez pi. Sehwei-zer, Julius Bauerf in Voge. vendar pa so pripadali ti trije židovski general k skupni avstro-ogrski armadi. V Nawedu je Z.ilii prvi zid. ki je dosegel generalski \ čin. V«fMie parnike* 15. Junija: Mauritania, Cbei nourf; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 16. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 18. junija: lluenchen, Cherbourg. Bremen; O-lymplc. Cherbourg. 21. Junija: Raliance. Cherbourg, Ham bur*. 22. junija: Aquitania, Cherbourg; President Harming. Cherbonrg, Bremen. 23. Junija: Pres. Wilson, Trat (Skupni ixlet>: Haraburr. Cherbourg, Hambur*. 25. Junija: New Amsterdam, Boulojfne-sur-Mer. Rotterdam; Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 29. Junija: Rerengaria. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. Junija: Westphalia, Hamburg. 2. Julija: Leviathan, Cherbourg: Republic. Cherbourg. Bremen: He de France. Havre (Skupni izlet); Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Bouiogne-j»ur-Mer. Rotterdam. 6. Julija: Mauretanla. Cherbourg: Columbu* Cherbourg, Bremen; Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg. 7. Julija: Martha Wsnhingtoe, Trat. 9. julija: Aquitania. Cherbourg: Franca. Havre; Olympic. Cherbourg. 12 julija: Berlin, Cherbourg. Rr. men: Ttau-rtngia. Hamburg. 13. Julija: George Washington. Cherbourg. Bremen. 14. Julija: New York. Cherbourg. Hamburg. 16. Julija: I*res. Harding. Cherbourg. Bremen; Parjs, Havre: Majestic. Cherbourg. 20. Julija: Berengarla. Cherbourg. 21. julija: Moenchen, Cherbourg, Bremen Oeutachlund. Cherbourg. Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg 27. julija: Mauretania, Cherbourg: Pre«. Roo-seselt. Cherbourg. Bremen. 23. Junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta: Aquitania. Cherbourg: Leviathan. Cherbourg: lie de France. Havre: Olympic, Cherbourg. hotela mama po včerajšnjem pogovoru, izvedeti od nje nekaj po-- _ feft ^ rožnflti ^^ ob|>az jp vsfala y njpm vpU_ zitivneirn. kako je potolažila ffospo Lenoro s svojo obljubo, da ji j kanska jeza 5n liapravil je korak naprej. f>o spor* i-ila svoj sklep v 24 urah; kako si je izprosila ta rok in ka Gemma pa je prijela njegovo roko. položila svojo vanj z mirno' odločnostjo ter zrla svojemu prejšnjemu ženinu mirno v obraz...j On pa je stisnil oči, se skrivil, zamrmral med zobe: — Stari konec] pesmi! — ter se odstranil z istimi gizdalinskimi, poskakujočimi koraki. — Kaj je rekel, ta lump? — je vprašal Sanin ter hotel planiti ra Kluberjem. a Gemma ga je držala trdno ter odšla ž njm naprej. Tedaj je bilo videti konditorijo Re-selli. Gemma je še enkrat obstala. — Dimitri,. Monsiuer Dimitri, — nisva še vstopila in Tudi mame tepel s t a sin ikoni radi moje neveste. Kaj naj pomenja to? To je ^ np videla... Če se hočete i ko t>/ko ji je bilo to: kako nepričakovano je prišel gospod Kluber. bol j slovesen kot je bil kdaj; kako je dal izraza svojemu ogorčenju glede neoprostljivega in njega pri obok o žaleče ga otročjega čina (prav tako se je izrazil) tujega Rusa. — menil je s teih tvoj dvoboj. — in kako je zahteval, naj se tebi takoj prepove vstop v hišo. — Kajti. — rekel je. — (pri tem je*oponaša!a Oemrna njegov glas in način govora> — kajti to meče senco na mojo čast. Kot da bi se ne mojrel sam zavzeti ra svojo nevesto, če bi smatral to za koristno ali potrebno! Ves Franknfurt bo vedel jutri, da se je neki tujec rnndiž na moji Časti. — M ju mi mu je pritrjevala, — le pomisli, — tedaj sem mu naenkrat pojasnila, da si dela nepotrebne skrbi glede časti in osebe, da so čuti povsem nepotrebno razžaljenim radi govoric njegove neveste, ker nisem več njegova 'nevesta ter ne bom rikdar njegova žena! Odkritosrčno rečeno, sem hotela še enkrat go-j v katpri je seflola „ospa Lpnora> vorvti 7 vami. ne. > teboj, predno ga konečno odklonim. Ko pa jej prišel, se nisem mogla več zadrževati. Mama je zakričala od strahu, a jaz sem šla v stransko sobo ter mu prinesla prstan. — gotovo si zapazil, da nisem nosila prstana ž dva dni. Ko sem mu vrnila prstan, je bil strašno razžaljen. Ker pa je strašno domišljav in neeimuren, se ni spustil v nikako pričkanje ter odšel. Seveda sem morala dosti prestati od mame in njena bol me je seveda zelo bolela. Mislila sem že, da sem se prenaglila _ a imela sem tvoje pismo ter vedela itak ... — I »a te ljubim, — je posegel Sanin vmes. — Da. da sem se ti priljubila. Tako je govorila Gemma, s presledki in smehljaje. Kadar je še premišljati, če ... Prosti ste še. Dimitri. Mesto odgovora pa je pritisnil Sanin njeno roko trdno na svoje prsi ter jo potegnil za seboj. — Mama, — je rekla Gemma, ko je stopila s Saninom v sobo, sedaj sem ti privedla pravega. (Dalje prih odn j i o.) kot — Mama je zelo vžaloščena, — je pričela Gemma iznova in njene besede so ji prihajale iz ust z največjo naglico. — Ona sploh ne more razumeti, da mi sploh more biti gospod Kluber zopern, da se sploh nisem iz ljubezni zaročila ž njim, temveč le na njene prošnje. . . Ima sum na... vas... nate... To se pravi, povsem naravnost trdi, da je prepričana, da te ljubim jaz in to jo boli tembolj, ker ji ni prišlo še predvčerajšnjem kaj takega na misel ter ti je celo dala naročilo, naj mene pregovoriš... To je bilo vendar zelo čudno naročilo, kaj ne? Sedaj imenuje tebe... Vas prebrisan^, za vratnega človeka, pravi, da ste zlorabili njeno zaupanje ter pro-rokuje. da me boste vi varali! — Ah, Gemma. — je vzkliknil Sanin. — ali ji nisi rekla? — Xieesar ji nisem rekla! Ali sem smela kaj takega, predno ste govorili vi ? Sanin je stisnil roki. Potnica in dva mornarja utonila. GLASGOV, Škotska. 14. junija. Mrs. Ivouise Travnor je padla včeraj s parnika "California'', ki se je nahajal na poti iz Xew Torka semkaj, preko krova. Za njo sta :nse kdo nr-sproti al, mimo njih, je umolknila. Sanin pa jo je po- sko™a v morje dva mornarja da 7 navdušenjem, oearan od samega zvoka njenega glasu, prav. jo rešita, a vsi trije so utonili. cot je prejšnjega dne občudoval njeno pisavo. Arr< TMVnni. - w . Mrs. Travnor je hotela obiskati svoje stariše na Škotskem. Velik izvoz avtomobilov. WASHINGTON. D. C.. 14. jun. Trgovinski dpeartment je objavil včeraj, da je bil imenovan H. Kelly iz Braddocka, Pa. posebnim trgovinskim komisarjem za avtomobile v Evropi. Trgovinski depart-j m en t domneva, da se bo izvoz avtomobilov zelo povečal. Kako sepotnje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor Je namenjen potovali v atari kraj. Je potrebno, da' Je pon-fen o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam ml aamoremo dati najboljSa pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlk«. Tudi nedriavljani aamcjefo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit is Wsshingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev In se mora delati pro-šnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem tn to naravnost v Washington, D. O. na generalega n&selnl-8kega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. Julija, llit se nficomnr j' v«C ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak poeiles osebno, bodisi v najbllžnjl naselni-Kkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proflnji zaprosi. Kdor potuje ves brea dovoljenja, potuje na svoja lastno odgovornost. Kako dobiti svojce b Zdravilišče Rogaška Slatina Najlepše in najmodernejše urejeno zdravilišče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. TempeL Styria Donat Zdravljenje vseh bolezni želodca m čreves, srca, ledvic in jeter. Zmerne eeoe. V ^red in poeezoni znaten popust. Svira vojaška godba. Radio. Največjča udobnost. Prometne zveze povoljne. Sezona: MAJ — SEPTEMBER j Za inozemce 50% popusta na železnicah. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE 1 Rogttška Stotina. Ravnateljstva zdravilišča -—-—--- -J A' Galanten pustolovec. Dunajska policija je aretirala te dni dolgo iskanega pustolovca, bivšega kavalerijskega oficirja Roberta viteza pl. Cohena. Možakar je bil koiosalen don Juan. Ogoljufal je vsega skupaj ka-fcih 20 žensk za 25 milijard avstrijskih kron. Zadnja žrtev, kateri je izvabil okoli 200 milijonov K. ga je ovadila sodišču. Tragična nesreča učitelja. Učitelj Georg Schon na Dunaju je hotel pokazati svojim učencem, kako se utrga žeblju glava. Ko je presčipil s kleščami žebelj na dvoje, ran je odletql gornji del v oko. Oko je izgubljeno. Živinski umor. V alsaški občini Alftreile se je pripetil te dni živinski umor. Neki letoviščnik je napadel ob ne-navzočnosti hotelirja njegovo soprogo, jo posilil ter jo na bestija len nači umoril. Prerezal ji je trebuh in grlo in nato je navalil pre-drznež na otroke svoje žrtve ter zaklal njenega petletnega sinčka in njenega šest tednov starega dojenčka ter obadva težko poškodoval* Končno je lopov pobegnil brez sledn: Ž. njim vred je izginilo iz blagajne 3000 frankov. Sedem vojakov zgorelo. Iz Varšave poročajo: V Kuno-vu se je pripetila te dni velika nesreča. Oddelek vojakov strojnih pušk je prenočeval na skednju. Ponoči je izbruhnil nenadoma požar, ki se je tako hitro razširil, da vojaki niso mogli najti pravočasno izhoda. Sedem vojakov je našlo v plamenih smrt, 14 jih je težko poškodovanih. več pa labko. Požar je povzročil eden od vojakov z gorečo svalčico. ANGLEŠKO-SLO VENSKO BERILO. D. F. J. Kern bo vkratkem izda AXGLEKKO-SLOVEXSKO BERILO. Knjiga bo vsebovala navodila za izgovarjavo angleških besed, kratko slovnico, uvrščeno med po-J govori in članki ter kratek slovar,' ki bo obsegal ^700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter bo pripravna tudi za otroke, ki se bodo hoteli učiti slovensko. Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jorfbo in naročila že sedaj sprejema • Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnlklh: FRANCE 9. julija — 27. avg. PARIS 16. julija. — 6. aVg. k NajkrfrJAa pot po *<*lrmf