>]aštw, a ga uporabljalo po naiveč za Za pametno in obče korr stno izrabo vojaških de^iMavnih sil. Naša stranka je nastopala od pravrala sein odločno proti militarizmu, ki nam povzro6a tolikanj stroškov. — Ker je bil njen klie po odpravi ali vsaj zdataem zMžanju vojaštva Ije klic vpijočega v puščavi, so za&et. naši poslanoi v zbornici tn potom interpelac:j pobijati izrodko militai<jsma, da ti olajšali ter ublažili, vojjaško usodo n.iših slovenskib laatov, kt raorajo služiti po južni Srbjji in ob albanski meji. L. Cilj in delo naše stranke glede miiiiarizma, stremi za tem: Kako obrniti našo vojaško silo na pot, ki bi bila- koristna za državo in narod. Kako se lahko pretvori militarizem v nekaj gospodarsko dvigajo6ega za državo, nam je podala za to najlopši dokaz ter vzgled Bulgarska. — Bulgari ima]o tudi sedaj po vo'ni vo- lOpčavo in zgradbsi eest" in železnic Bolgarskelnu Vojaku daje država obleko in hrano» mu plačuje dnevnice, a vojak povrača državi izdatke stpter no s oenim delom, ki je v korist oele države ter narodu. Radi n«umornega dela za gospodarsko povzdigo s cenim voiaSkim delom uživa danes Bolgarija v Evropi isti ugled kot pred vojno. Nemci ne smojo vzdržovati pred- vojnega milijtarizma, a imajo milijonsko armado delavstva, ki dela prostpvoljno na dan po eno uro veS v prid države in za gospodarsko povzdigo Nernčije. A kako pa pri nas? Pri nas se je gledo poprave ter zgradbe oest in železnic od preobrata sem storilo malo, ali takorekofi nič* Saj nam priznava železniški minister sam, da so naše žeieznišfce proge vsled trh)lih pragov v takem sianiu* da j© promet skoro pred zastojem, KakB so pa na&e ceste, 'pa itak vidijo in je znano na šiiu čitateljem. Mar ne bi tudi mi, lahko dvignili promei na isto viširo kot n. pr. Bolgari ? Gofpvo, ako bi hoteii izrabiti vo jašbe delovne sile v delo za gospodar sko povzdigo držav© in naroda, Svetovna vojna nas je izučila, da se tega, kar vojak rabi za slufiaj vojue, lahko priuči v dveb ali štirib mesecib nikakor pa ne rabi za to oelih dvob let. Večina naših. lantov, mora sJožiti v^ojako dve teti. PretpriSani smo, da M bili, na&i fantje bolj navdušeni vojakt, ako bi se vežtiali 2—4 mesoe kot vojaki, osfali del službentega roka pa bi uporabili za gospodarsko povzdigo naše države in za dobrobit ter napredek (»lokupnega naroda. Ako bi naša vojaška oblast uporabila neizrablien© vojaške sile za zgradbo in popravo oest, železnio, mostov ter regulacijo rekt bi se dvCgnil naš promet in od cvetočega prometa bi začel rasti ugled naše države in zadovoljnos^ našega naroda na, znotraj. Ako bi naš narod videl, da mu le miJitarizem v gospodarsko konst, bi rad pošiljal svoj« sinov© na vojaSko službovanje in bi (|akoj prenebala inržnja katero ima danes vsak udeleženee svtetovne yo]ne napram oboroženi sili. Ako že r©s rm moremo milUarizma odpraviti, ga ne zmanjšati, pa ga vsaj uporabljamo tako, da država in narod z vojaštvom n© bosta imela samo ogromnih strošjk»y, ajmpak korist tcr dobioet Vse stranke v naši kraljevini, katerim je kaj na tem, da enkrat zlezemo iz gospodarsko-Ii.ianfinega blata, v katerem tičlmo, bi se morale z vso moejo zavzeti, da izrabimo vo]aško delovno silo po vzgledu sosedne nam Bolgarske. Krajevne organizacije naše Kmet ske zveze opozar]amo, na gospodarsko linančno vrednost ravnokar objavJjenega vpraSanja glede pametno koristne izrabe vojaštva. Naj se to vprašanje obravnava na odborovih sejah in naj se tozadevn© nosolucij« sklepajo ter odpoSliejo na taitlžtvo v; Gelje ali Maribor, ki jih bo potem <xk poslalo lugoslovanslcemu klubtt.:% Be? Ogratl. : .. ;--i. :ik,-i Oi^Ako bomo odlo6na nastopiii za obc^e koristno izrabo doslej zanemar]enih vojaških d«lovnih sil, se bo Beftgrad tudt udal in oela država bo imela dobiček in pridobila glede ugleda na ziinaj, na znotraj pa zadovoljila narod.