DELEGATSKI ŽAROMET
22. septembra 1983
Prvo jesensko zasedanje delegatske skupščine
Čas dopustov je v glavnem za^iami in vrata skupščinske dvorane se znova odpirajo. Prve jesenske seje zborov skupščine so že sklicane za 22. september in pred delegate prihaja ob-sežen dnevni red.
Jesensko sezono bodo delegati začeli s skupnim zasedanjem vseh treh zborov in sicer zaradi nekaterih predvidenih kadrovskih sprememb v sestavi izvršnega sveta. Na drugo delovno dolžnost namreč odhaja pred-sednik komiteja za družbene dejavnosti in član IS tov. Drago Ščernjavič.
V nadaljevanju bodo zbori na ločenih zase-danjih kot osrednjo točko obravnavali poročilo o izvajanju občinske resolucije za I. potletje leta 1983. Osnovna ugotovitev iz poročila je, da so osnovne naloge iz resolucije v I. polletju kot so: povečanje obsega industrijske proi-zvodnje in konvertibilnega izvoza, povečanje obsega pridelave hrane, zmanjšanje uvoza zlasti s konvertibilnega področja in zadrževa-njevseh vrstporabe, izpolnjene. Pomanjkljivp-sti, ki se še vedno kažejo, izhajajo v glavnem Jz čakanja na spremembe v pogojih gospodarje-nja. Rezultat tega so zamude pri snovanju in sprejemanju srednjeročnih planskih doku-mentov v OZD in KS.
Osnovni kazalci gospodarskega razvoja so dokaj ugodni. Industrijska proizvodnja beleži povečanje 6,9%, družbeni prpizvod 1 %, po-sebej razveseljiv pa je podatek, da se je kon-vertibilni izvoz blaga povečal za 32%. Glede na to, da je naša občina po absolutni vrednosti izvoza na konvertibilno področje druga v Slo-veniji, je tolikšen porast velik dosežek. V zapo-slovanju je zabeležen porast za 1 %, osebni dohodki so se gibali prav tako v začrtanih okvi-rih in tudi splošna poraba je na resolucijsko dovoljeni višini. V I. polletju 1983 je z izgubo poslovalo 8 OZD, skupna vrednost izgube pa znaša 938.474.000. Pri tem odpade 85 % ce-lotne izgube na Petrol DO Zemeljski plin.
Kljub spodbudnim kazalcem iz poročila je situacija v gospodarstvu še vedno izredno težka. Nekateri veliki in resni izvozniki kot so Litostroj, Iskra TV Pržan in še nekateri drugi so v velikih težavah zaradi ogromnih vsot neiz-plačanih izvoznih stimulacij.
Naslednji sklop vprašanj,o katerih bo tekla delegatska razprava.predstavljajo osnutki treh prostorskih zakonov in sicer zakona o urejanju prostora, zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in zakona o stavbnih zem-Ijiščih. Vsi trije osnutki zakonov se nanašajo na področje, za katero je značilna izjemno raz-gibana samoupravna aktivnost v krajevnih skupnostih in velik interes občanov. Osnutek zakona o urejanju prostora določa pojem ure-janja prostora in način vključevanja planiranja v prostoru v sistem enovitega družbenega planiranja ter na osnovi tega določa posebne pogoje, vsebino prostorskih delov planov ter
postopke za usklajevanje interesov v urejanju prostora. Osnutek zakona o urejanju naselij pa ima predvsem izvedbeni namen — opredeljuje temeljna.načela za urejanje naselij, določa prostorske izvedbene akte in njihovo vsebino, določa postopke za pridobivanje lokacijske dokumentacije ter organižacijo upravnih in drugih služb na tem področju. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih ureja področje pridobi-vanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, upravljanje z njimi, njihovo urejanje in oddaja-nje za graditev. Od vseh teh zakonov prinaša ta še najmanj vsebinskih novosti. Med po-membnejše točke dnevnega reda prav gotovo spada še poročilo o problematiki stanovanj-skega gospodarstva v občini, ki ga je pripravila stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška. Podatki kažejo, da bo v Šiški do leta 1985 od prvotno planiranih 3200 stanovanj zgrajenih 2561. Cena m* se v Šiški giblje okrog 33.000 din. Na ceno močno vplivajo stroški komunalne ureditve in drugi stroški, ki neupra-vičeno dosegajo tudi do 40 % končne prodajne cene. Pri tem pa kvaliteta ni nič boljša. Roki gradnje so se res nekoliko skrajšali, vendar ne toliko, da bi bistveno vplivali na ceno. Občutno pa se je zmanjšala opremljenost sosesk,kar se tiče okolja, katerega urejenost je omejena na minimum asfaltnih poti in travo. Veliki problemi in težave nastopajo tudi pri samoupravni or-ganiziranosti in gospodarjenju s stanovanji in s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Šte-vilne novo ustanovljene skupnosti stanovalcev niso zaživele, posebno vprašanje pa so nere-šeni odnosi z etažnimi lastniki. Stvari tu ne te-čejo,tako da tako stanje skrajno otežkoča go-spodarjenje stanovanjskih fondov. Kot vse kaže, teh probtemov ni sposobna rešiti stano-vanjska skupnost in njena strokovna služba.
V naslednjem letu naj bi se začele priprave za gradnjo novih sosesk s pričetkom gradnje v letu 1986 in sicer v Preski, Šentvidu in Poduti-ku.
Pred delegate prihaja tudi odločitev, da se samoupravni stanovanjski skupnosti dodelijo sredstva rezerv proračuna občine v višini treh milijonov za dokončno sanacijo objektov A 2 in C 2 v Draveljski gmajni, kar pomeni tudi reali-zacijo sklepov, sprejetih na eni od prejšnjih se| skupščine.
Delegati bodo morali tudi odločati o spre-membi dogovora o financiranju temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani. Sprememba dogovora pomeni za občino Siška povečanje njenega prispevka za 1,9 % v strukturi financiranja. Razlog za povečanje je v večjem deležu zadev s področja naše občine.
Toliko o pomembnejših točkah z dnevnega reda, seveda pa bodo morali delegati odločiti še o kupu drugih zadev.
V. K.