Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Franc Gabrovsek — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun i Številka 5012-3-60. — Cena oso din. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani Leto XI. — št. 7 Domžale, 20. september 1972 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Kako do prihodnjih volitev? Delovne skupine zvezne ustavne komisije te dni zaključujejo priprave prvih tez za novo ustavo SFRJ. Posebno pozornost so v tem okviru posvetile pripravi novega skupščinskega sistema, ki naj bi zagotovil »vodilno vlogo delavskega razreda in samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov v sistemu družbenega odločanja in v politični oblasti tako da lahko kar najbolj neposredno sodelujejo pri sprejemanju odloči- tev ter usklajevanju njihovih odločitev in interesov.« Nove ustavne rešitve skupščinskega sistema, o katerega značilnostih pišemo na drugem mestu v našem listu, bodo seveda narekovale tudi bistveno drugačno, izpopolnjeno ureditev našega volilnega sistema tako v zakonodaji kakor tudi v političnih dokumentih ZK in SZDL. POTREBNA JE SOLIDARNOST NAS VSEH Hude poplave in neurja so v juliju t. I. povzročile v vzhodni Sloveniji ogromno gospodarsko škodo, nastali pa so tudi pereči socialni problemi, saj je veliko družin ostalo brez strehe, brez zadostne hrane, poljski pridelki so uničeni, zaloge je uničila voda. Kot že ob mnogih prilikah se je tudi v tem primeru pokazala velika pripravljenost pomagati prizadetim področjem. Akcija domžalskih sindikatov za pomoč prizadetim področjem se je pričela s pozivom vsem osnovnim sindikalnim organizacijam, naj v svojih delovnih organizacijah storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi bila pomoč kar največja in hitra. Obiskali smo preko trideset delovnih organizacij ter se o podrobnosti osebno dogovorili z večino predsednikov sindikalnih organizacij. Lahko rečemo, da je akcija solidarnosti naletela na ugoden odmev v mnogih delovnih organizacijah naše občine. Večina se jih je že odločila, da bodo prispevale 2 % čistega enomesečnega zaslužka zaposlenih, kljub temu, da so nekateri med njimi že prispevali določena sredstva iz skladov skupne porabe. Del kolektivov pa bo svojo obveznost poravnal tudi z enodnevnim zaslužkom. Tako so v podjetju Slovenijales v Radomljah prispevali za pomoč skupaj 15.000 dinarjev v materialu, vsak delavec pa bo prispeval 2 % od svojega enomesečnega osebnega dohodka. V Papirnici Količevo so v sklad že vplačali 15.000 dinarjev iz sklada skupne porabe, prispevali pa bodo še 2 % od enomesečnih osebnih dohodkov. Podjetje Induplati Jarše je namenilo za pomoč 5.000 dinarjev iz sklada skupne porabe, vsi zaposleni pa bodo prispevali še 2 % od svojih enomesečnih osebnih dohodkov. Iz skladov skupne porabe so prispevali še naslednji kolektivi: Lek 100.000 dinarjev. Termit Domžale 10.000 dinarjev, Zavarovalnica Sava Mengeš 20.000 dinarjev, Filc Mengeš 3.000 din, občinske družbeno politične organizacije in skupščina pa so iz svojih sredstev prispevale 10.000 din. V delovnih kolektivih Helios in Tosama Domžale so se odločili, da bodo vsi zaposleni delali eno izmed prostih sobot v svrho pomoči prizadetim. Za solidarnostno akcijo »2. odstotkov« so se že odločili v naslednjih delovnih organizacijah: Univer-sale Domžale, Toko Domžale, Avtoservis Domžale, Hidrometal Mengeš, Mlinostroj Domžale, Lek Mengeš, Poklicna šola Domžale, Oljarna Domžale. Akciji pa se bodo pridružili še naslednji kolektivi: Trak Mengeš, Filc Mengeš, Slamnik Mengeš, Tamiz Mengeš, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Napredek Domžale, Mojca Lukovica, Zdravstveni dom Domžale, Biro 71 Domžale, Postaja milice Domžale, Uprava SOb itd. Žal pa je še cela vrsta kolektivov, ki samo obljubljajo, storili pa niso še ničesar. Marsikje se nihče niti z delavci ni pogovoril o tem. Ne glede na dejstvo, da je akcija stekla v času dopustov, ko je težko sklicati ljudi in jih povprašati za mnenje, ni mogoče govoriti o solidarnostni akciji, ne da bi se z ljudmi pogovorili in dobili njih soglasje. Nehote se nam vsiljuje vtis, da se marsikje bojijo masovnih sestankov kolektiva. Ta strah je povsem odveč, kajti težko bi dobili človeka, ki ne bi hotel pomagati, ki bi bil proti temu, da tudi s prispevkom iz lastnega osebnega dohodka pomaga ljudem, ki jih je prizadela težka naravna katastrofa. Nikoli se ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan in ali ne bomo potrebni pomoči tudi mi sami. OBČINSKI SINDIKALNI SVET DOMŽALE Čeprav se bo javna razprava o novi ustavi in skupščinskem sistemu začela šele na začetku jesenskih dni, pa moramo v občini že sedaj in vzporedno s pripravo nove sezone in repub-lišhke ustave začeti s pripravami novega statuta občine in drugih dokumentov, ki bodo urejali in usmerjali prihodnji družbeno-ekonomski in politični sistem v občini. Teze zvezne ustave predvidevajo, da bodo občine same določale na podlagi temeljnih načel zvezne in republiške ustave organizacijo in način dela skupščine in njenih organov. Druga zelo pomembna naloga bo izoblikovanje stališč v okviru ZK in SZDL o delovanju novega skupščinskega sistema in o vlogi in načinu dela teh dveh organizacij v tem sistemu. Tretja naloga je izdelava programskih izhodišč, ki bodo obsegala najpomemnejše gospodarske in druge naloge, ki jih bodo morali uresničiti novi predstavniški organi, oziroma združene delegacije ter delovni ljudje z neposrednim oblikami odločanja. Četrta naloga je izoblikovanje meril za izbiranje možnih kandidatov za člane delegacij, ki bodo temelj bodočega skupščinskega sistema. Zaradi vsebinsko novega odnosa med občani in skupščinami, ki ga bodo ustvarile delegacije in delegati, moramo vzporedno z razpravo o tezah za novo ustavo razpravljati tudi o osnutkih omenjenih dokumentov, saj lahko šele vsi ti dokumenti skupaj z ustavnimi tezami pomenijo celovito opredelitev vseh nalog na tem področju. SZDL bo v skladu s svojo ustavno določeno vlogo nosilec in povezovalec priprav teh dokumentov in razprave o njih. Opozoriti pa je treba že na tem mestu, da nov skupščinski sistem z uvedbo delegacij in delegatov pomeni bistveno spremembo tudi v tem, da bo konec z dosedanjimi volilnimi kampanjami na vsake štiri leta, saj bo izbira delegatov v okviru delegacij stalna oblika njihovega dela, oziroma dela skupščin. Ne glede na to, ali bodo mandati sedanjih odbornikov in poslancev podaljšani za določen čas (morda za šest mesecev ali več) ali pa se to ne bo zgodilo, je treba zagotoviti dovolj časa za široko javno razpravo o novi ustavi in vseh omenjenih dokumentih. Zaradi tega je treba v tem obdobju težišče političnega dela usmeriti na oblikovanje nove ustave in spremljajočih zakonskih in političnih dokumentov. Šele v drugi fazi, ko bomo vsaj v osnovi razčistili najpomembnejša vprašanja novega skupščinskega in volilnega sistema, ko bomo sprejeli programska načela in, ko se bomo dogovorili za kriterije za izbiro delegacij oziroma delegatov, bomo lahko začeli tudi s kadrovskimi pripravami, z evidentiranjem možnih kandidatov. Nesprejemljivo je zato vsakršno agitiranje in pojavljanje imen, preden ne bomo sprejeli vsaj osnutkov omenjenih dokumentov. ZBTRNI RAČUN SKLADA ZA PRIZADETO POMURJE 501-789-51 SDK LJUBLJANA Strožji nadzor nad plačevanjem samoprispevka za graditev osnovnih šol Krajevni samoprispevek za graditev osnovnih šol je bil po uspelem referendumu sprejet in uveden z odlokom Skupščine občine Domžale 1. maja 1969. S tem so se občani zavezali, da bodo redno plačevali 1 odstotek krajevnega samoprispevka od neto osebnega dohodka. Prispevek se odvaja vsak mesec ob izplačilu osebnih dohodkov na poseben žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva v Domžalah. Od uvedbe krajevnega samoprispevka do 31. avgusta 1972 se je na ta račun steklo 7,240.000 dinarjev. Vrednost že odprtih in končanih gradenj po sklenjenih pogodbah pa znaša 44,260.000 dinarjev. Po izračunu predvidenega dotoka krajevnega samoprispevka od leta 1969 do 1974 bo znašala realizacija krajevnega samoprispevka 10,300.000 din. Vrednost gradenj po sprejetem načrtu pa znaša okoli 60 milijonov. Zato je občinska skupščina sprejela dodatne sklepe za konstrukcijo o dolgoročni zagotovitvi finančnih sredstev za gradnjo vseh v programu predvidenih objektov. Na osnovi teh sklepov je občinska skupščina zagotovila tudi sred- stva iz proračuna in sprejela priporočilo, da Temeljna izobraževalna skupnost del svojih sredstev izloča za investicije. Hkrati je sklad za graditev šolske mreže sklenil pogodbo o vezavi svojih sredstev pri Ljubljanski banki, s čemer je lahko zagotovil kritje celotne investicije v skladu s predpisi. Ker sredstva glede na dinamiko gradnje, ki se izvaja po načrtu, ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov, je bilo potrebno pri Ljubljanski banki najeti premostitvene kredite. Upoštevati je treba, da krajevni samoprispevek prihaja kot dohodek mesečno na zbirni račun in bo po planu zbran šele leta 1974, dočim bo osnovnošolska mreža zgrajena približno v istem obdobju. Zaradi tega je zelo važno, da plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo v občini Domžale, krajevni samoprispevek vsi in točno v določenem roku, ne glede na to, ali so zaposleni v občini, ali izven nje. Vsa podjetja smo v uvedbi krajevnega samoprispevka obvestili pismeno, s prošnjo, naj računovodske službe za vse občane s stalnim bivališčem v občini Domžale, nakazujejo red- no krajevni samoprispevek na posebni račun. V preteklem letu smo z administrativno kontrolo pri podjetjih skušali vplivati na točno izvajanje odloka o krajevnem samoprispevku v naši občini. Pri tem smo ugotovili, da bo najbolj učinkovita kontrola nastavitev posebnega kontrolorja pri občinski upravi, ki bo v podjetjih ugotavljal, ali so v celoti odvedla krajevni samoprispevek. Na osnovi seznamov o zaposlitvi naših občanov izven občine, bomo skušali doseči, da bodo tudi ti v celoti prispevali sredstva, za katera so se na referendumu odločili. Opozoriti moramo, da bomo vsem, ki niso redno plačevali krajevnega samoprispevka, odtegnili to obveznost od njihovih osebnih dohodkov za vse obdobje, odkar je sprejet krajevni samoprispevek. Zato prosimo vse občane, kot tudi delovne organizacije, da redno ugotavljajo, če jim računovodska služba v delovnih organizacijah redno odteguje samoprispevek, skladno z odlokom in upoštevajo, da bo kontrola strogo zahtevala plačilo vseh zapadlih obveznosti. Menimo, da so ti ukrepi nujno potrebni, še posebno zato, ker se sadovi skupnega financiranja graditve šolske mreže že kažejo pri otvoritvi novih šol in pri začetih gradnjah novih objektov. Pred bljižnjim kongresom slovenskih sindikatov Že dobra dva meseca potekajo v sindikalnih organizacijah priprave na VIII. kongres slovenskih sindikatov, ki bo v novembru tega leta. Večina osnovnih sindikalnih organizacij je že izvolila elektorje za občinsko volilno konferenco, precej pa jih je, ki tega še niso storile, kljub nekajkratnim urgencam. Pri teh zamudnikih pa žal ni samo ta pomanjkljivost. Vseskozi je v teh organizacijah prisotno politično brezdelje. Tu bo nujno (tako smo se dogovorili na predsedstvu ObSS) izvesti določene kadrovske spremembe. Na volilni konferenci, ki bo med 25. septembrom in 5. oktobrom, bo poleg obravnave kongresnih materialov izvoljenih tudi 6 delegatov za kongres iz naslednjih panog: kemična industrija, lesna industrija, tekstilna industrija, usnjarska industrija, živilska industrija, državna uprava. Na volilni konferenci pa bo tekla razprava tudi o celotnem predlogu kandidatne liste za nov republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Občinska volilna konferenca ne sme izzveneti samo kot odločujoča faza kadrovskih priprav na kongres, marveč naj bo dogodek, ki se ne bo čutil samo v sindikatih, temveč tudi v drugih sredinah. Občinski sindikalni svet Domžale Predlog zakona o osebnem delu Sekretariat sekcije za obrt je 7. 9. 1972 obravnaval osnutek zakona o osebnem delu in sprejel sklep, da se bistvene novosti in zaključki s sestanka objavijo v Poročevalcu. Bistvene novosti v zakonu Če obrtnik ali gostinec zaposluje tujo delovno silo, lahko pri tem uporablja osnovna sredstva do 300.000 dinarjev na eno delovno mesto. Ta omejitev velja, dokler se ne prekorači z zakonom dovoljeno število zaposlenih oseb. Prav tako omejitev ne velja, če znaša vrednost poslovnih prostorov več kot 50 % v skupni vrednosti osnovnih sredstev. Če večja vrednost strojev in opreme zahteva sodobnejši tehnološki proces, mora o uporabi take vrednosti osnovnih sredstev izdati občina soglasje potem, ko dobi mnenje gospodarske zbornice. Zakon uveljavlja ustavno načelo, da je zajamčena osebna lastnina v privatni obrti tudi, če se obrtna delavnica združi ali razširi in preide v pogodbeno delovno organizacijo. Kadar občan prekorači število zaposlenih ali vrednost osnovnih sredstev po zaposlenem, mora skleniti z zaposlenimi pogodbo, ki ureja vpliv posameznika na doseženi čisti dohodek, pri tem pa še naprej sam razpolaga z osnovnimi sredstvi. Pomembna novost je možen prehod obrtnih delavnic na enak način ugotavljanja in delitve dohodka kot v podjetjih. Ta razmerja se lahko uredijo z delovno pogodbo. Pri tem se osnove za osebne dohodke in merila za udeležbo pri dobičku določene v kolektivi pogodbi. V zvezi z zaposlovanjem tuje delovne sile predlaga izvršni svet tri variante: — privatniki lahko zaposlujejo do 5 delavcev, — privatnik lahko zaposli do 10 delavcev, s tem da je število razdeljeno po panogah, — privatnik lahko zaposli največ 10 delavcev. To velja tudi za gostince. Delo družinskih članov se po tem zakonu ne šteje za tujo delovno silo, razen če zakon to posebej določi. Ob ustanovitvi pogodbene delovne skupnosti, ki združuje delo enega ali več obrtnikov in ustreznega števila delavcev, se lahko zaposli do 50 % več delavcev, kot je določeno z zakonom. Za obveznosti take skupnosti jamčijo ustanovitelji s svojim premoženjem. Odprto vprašanje v zakonu je postranski poklic. Za ukinitev tega obstaja cela vrsta razlogov. Najpomembnejši so: — fizična obremenjenost delavca; — odstopanje od 42-urnega de-lovnika; — špekulacije pri prodaji izdelkov; — enako drage storitve kot pri rednih obrtnikih; — neenakopravnost po samoupravnih sporazumih itd. Zakon določa osnove pogodbe za ustanovitev pogodbene delovne organizacije in načela za ustanavljanje obrtnih zadrug. Zaključki: 1. Sekretariat podpira prizadevanja za izenačitev pogojev poslovanja, ki ga urejuje cenzus o delovni sili in vrednosti delovnih sredstev. Pri tem ugotavlja, da je večina novosti v tem zakonu materializirana zahteva obrtnikov občine Domžale, ki so jih izražali na vseh sestankih nekaj let nazaj. 2. Pri poglavju o tuji delovni sili posebej podpiramo predlagano tretjo varianto, ki govori o 10 zaposlenih. 3. Zahtevamo, da se v razpravi o osnutku zakona o davkih ponovno prouči problem enotne lestvice za uslužnostne in proizvajalne obrtnike. Mislimo, da sedanja ureditev ne ustreza in zato vse nove obrtne delavnice težijo k orientaciji na obrtno proizvodnjo ne pa na opravljanje storitev. Zato podpiramo težnjo, da se za uslužnostne obrtnike predpiše milejša davčna lestvica ali uvede olajšava pri odmeri v odstotku ali znesku. 4. V zvezi s postranskim poklicem podpiramo težnjo, da se ta institut obdrži samo za usluge s pogojem, da nosilec ni v delovnem razmerju (kmetje, upokojenci) in diskrecijsko pravico občine, da samo oceni, komu znotraj teh kriterijev bo dala soglasje za opravljanje obrti kot postranski poklic. 5. Glede na dosedanjo prakso predlagamo pri ustanovitvi zadrug prepoved ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela, ker tako zadruge ne opravljajo nalog, za katere so ustanovljene. A. D. 5 »TAMIZ« 5 obrtno podjetje Mengeš > sprejme: s 1. več vajencev za izučitev ;>' mizarske obrti, s 2.2 mlajša delavca S za izučitev v mizarski S obrti oz. stroki. < Pogoji: < pod 1.: z dokončano osnov-£ no šolo, \ pod 2.: z dokončanih 6 raz- š redov osnovne šole. Kaj v volilni program ? Pri pripravi dokumenta SZDL, ki bo vsebinska podlaga za določitev nalog novih predstavniških organov in delegacij, bomo morali seveda upoštevati predvsem že sprejete družbene usmeritve, ki smo jih opredelili: 1. z lanskimi dopolnili k zvezni in republiški ustavi, 2. s programom odpravljanja vzrokov in posledic socialnih razlik s 3. seje konference ZKS, 3. s sklepi zvezne in republiške konference ZK o nadaljnem razvoju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in na vasi, 4. s sklepi in stališči ZK in SZDL o nadaljnem razvoju vseh oblik samoupravljanja, in izobraževanja, 5. s stabilizacijskim programom. Ta vodilni program, kot mu popularno rečemo, mora vsebovati vse najpomembnejše naloge, ki jih bodo morale izvršiti v naslednjem obdobju občinske, republiške in zvezne skupščine ali njeni organi. Nujni sestavni del tega programa bo tudi konkretna ocena dela sedanjih skpupščin, kaj so in kaj niso naredile, v čem so bile odlike in slabosti njihovega dela. V tem okviru bomo morali oceniti tudi delo dosedanjih odbornikov in poslancev, njihovo aktivnost pri uresničevanju nalog skupščin, katerih člani so. Pri pripravi programskih izhodišč za delo prihodnjih predstavniških organov mora sodelovati čim širši krog ljudi — vse politične organizacije, zbori občanov in same skupščine. Jasno je, da je SZDL tisto mesto, kjer se bomo dokončno dogovorili o teh izhodiščih ob aktivni idejno-politični usmerjevalni vlogi ZKS. PROGRAM Kakšna merila za izbiro kandidatov? Če na kratko poskušamo skicirati tista merila, ki jih bo možno upoštevati pri izbiri delegatov in delegacij, bomo morali nedvomno upoštevati zlasti naslednja: 1. temeljno merilo za evidentiranje in izbiro kandidatov za člane delegacij, oziroma predstavniških organov je njihova pripravljenost in sposobnost za izvajanje programskih izhodišč ZK in SZDL, za delo novih skupščin, oziroma izvajanje ustave. Ta pripravljenost in sposobnost mora biti seveda konkretno dokazana z doslednjim delom za izvajanje programa ZK in SZDL. Vsi tisti, ki so delovali v nsaprotju s temi izhodišči, ali pa se niso dovolj angažirali za njihovo izvajanje, čeprav bi se glede na svoje znanje, sposobnost in položaj morali, seveda ne morejo biti kandidati. 2. Dosedanje delo na delovnem mestu v samoupravnih organih ter družbeno političnih organizacijah je drug manj pomemben kriterij. Samo dobri delavci in samoupravljavci so lahko dobri delegati. Za kandidate, za delegate, ki bodo izvoljeni v krajevnih skupnostih še posebej velja pogledati kakšno ie njihovo dosedanje delo v organih KS, družbeno-političnih organizacijah in društvih, na zborih volilcev itd. Pri izbiri kandidatov za delegate v organizacijah združenega dela bi morali upoštevati zlasti njihovo delo v samoupravnih organih in v družbeno-političnih organizacijah. 3. Osebna poštenost in moralno politična neoporečnost sta seveda tista kriterija, kjer ne more biti nobenih popuščanj. Posebej bomo tu ocenjevali, ali je delo in ponašanje posameznih možnih kandidatov v skladu s stališči o socialnem razlikovanju. Pod poltično neoporečnostjo razumemo, da delo posameznih kandidatov ni bilo v nasprotju s stališči in dokumenti ZK, SZDL, sindikata itd. 4. Četrti kriterij bo tudi politična aktivnost v ZK, SZDL in drugih družbeno-političnih organizacijah. 5. Sposobnost širokega razumevanja družbenih gibanj pri nas je prav tako eno temeljnih meril, povezano s sposobnostjo usklajevanja ožjih in širših družbenih interesov. 6. Pri izbiri članov delegacij in, ko bodo delegacije izbirale delegate za razpravo in odločanje o posameznih vprašanjih, bomo morali pre-rečiti ozko cehovsko sestavo, saj gre pri skoraj vsaki odločitvi v skupščini poleg strokovne za širše (ekonomske, politične) družbene dimenzije. Kandidati morajo biti zato sposobni celovito ocenjevati vzroke in posledice posameznih okrepov. 7. Vprašanje ustrezne zastopanosti različnih interesov oziroma oblik združevanja delovnih ljudi in občanov bomo sicer do določene mere rešili že z ustavo, vendar bomo morali s politično akcijo usmerjati kandidiranje tudi na ustrezno starostno zastopanost in zastopanost po spolu. 8. Kandidati bodo morali imeti organizacijske in politične sposobnosti za organiziranje in izvajanje nalog skupščin. 9. V kolikor bomo predlagali dosedanje odbornike in poslance, bo seveda zelo pomembno njihovo dosedanje delo v skupščini. 10. Delegati bodo morali uživati ugled v podjetju ali krajevni skupnosti. 11. Poleg omenjenih kriterijev pa bodo morali kandidati za pomembnejše funkcije v občini in za delegate v republiški in zvezni skupščini izpolnjevati še naslednje kriterije: — da so sposobni vzpodbujati in organizirati sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o vseh pomembnih vprašanjih za nadaljni razvoj občine ali širše skupnosti, — da imajo izkušnje pri delu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in pri usklajevanju političnega dela z delovanjem skupščine, samoupravnih organov in interesnih skupnosti, — da uživajo podporo občanov — večine krajevnih skupnosti, oziroma zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela itd. To seveda niso vsi kriteriji. Treba jih je še dopolniti, natančneje opredeliti zato, da bomo izbrali takšne delegate, delegate, ki bodo vsak zase in vsi skupaj sposobni uresničiti program dela novih predstavniških organov. 12. Za vse delegate je treba praviloma zagotoviti več kandidatov razen v resnično izjemnih primerih. Delavske univerze Domžale za izobraževalno sezono 1972/73 Kot vsako leto pred začetkom izobraževalne sezone smo tudi letos pripravili program izobraževanja odraslih in doraščajoče mladine. V program so zajeta področja družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja in vse tiste oblike, ki bodo posameznikom omogočile dopolnilna znanja in tako vsakomur omogočile nadaljnje izobraževanje na višji stopnji. PODROČJE DRUŽBENEGA IZOBRAŽEVANJA — politične šole za člane ZK po programu, ki obsega 60 do 100 izobraževalnih ur in to s področij, ki neposredno zadevajo vprašanje političnega in gospodarskega sistema, samoupravljanja in aktualnih političnih dogajanj; — na nadaljevalni stopnji bodo slušatelji dobili vsa potrebna še tista dodatna znanja, ki bodo najbolj aktualna za posamezne interesne skupine (gospodarstveniki, prosvetni delavci, na novo sprejeti člani v ZK; — šole in seminarji za upravljalce so namenjeni vsem tistim, ki neposredno sodelujejo v delu samoupravnih organov. V teh šolah in seminarjih bo dan osnovni poudarek nadaljnjemu razvoju samoupravljanja; — tečaji in seminarji za vodstva krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti. Osnovna vprašanja zajemajo družbenopolitični sistem in medsebojne odnose na relaciji osnovna organizacija in skupščina; — poleg tega pa zajema to področje tudi posamezne cikluse in predavanja, ki so vedno aktualna v družbenem in gospodarskem življenju. PODROČJE STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Na tem področju bodo organizirani tečaji in seminarji za dopolnitev strokovne izobrazbe za delavce, ki delajo na delovnih mestih in morajo po zakonih ali na osnovi delovnega mesta imeti ustrezno kvalifikacijo. Programi s tega področja obsegajo naslednje: — tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil; — tečaje iz varstva pri delu za vodilne kadre in organizatorje dela, za delavce v proizvodnji ter vse ostale, ki morajo poznati predpise iz varstva pri delu; — tečaj za skladiščnike v delovnih organizacijah; — seminar za galvanizerje; — seminar za upravljalce -S« naprav v delovnih organizacijah; — tečaj stenografije; — tečaje za dopolnilna znanja v kovinski in elektro stroki; — seminar za proučevanje psihologije potrošnika; — tečaje za civilno zaščito za pripadnike enot civilne zaščite; — tečaje za ljudi, ki neposredno delajo na področju gostinstva in gospodinjskih obratih. Poleg tega vam nudimo tudi strokovno pomoč pri urejanju samoupravnih aktov. PODROČJE SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA To področje obsega najrazličnejše oblike izobraževanja, ki dajejo tista znanja, ki neposredno pomagajo poslušalcem in slušateljem, da spoznajo življenje in si pridobijo posamezne veščine. Programi s tega področja obsegajo: — jezikovne tečaje — nemščina, angleščina, italijanščina; — tečaje krojenja, šivanja in kuhanja; — tečaje iz gospodinjstva in kuhanja; — šolo za starše in življenje; — obrambna vzgoja prebivalstva; — estetsko vzgojo; — predavanja s področja kmetijstva, potopisov, zdravstva, zgodovine in drugih področij. Poleg tega organizira Delavska univerza vse druge oblike izobraževanja, za katere so zainteresirane delovne, družbene in druge organizacije in občani. Politična akcija Ena najpomembnejših nalog bo nedvomno enotna politična akcija vseh organizacij in delovnih ljudi pri izbiri delegatov, enotnost na temelju programskih izhodišč ZK in SZDL. Ta izhodišča so edina podlaga, temelj za delovanje vseh organizacij in občanov v volilnih pripravah, predvsem zato, ker bodo rezultat široke, demokratične javne razprave. Prva naloga ZK in SZDL ter drugih družbeno-političnih organizacij je zato v tem obdobju organiziranje in usmerjanje javne razprave o vseh političnih dokumentih, ki bodo podlaga za izbiro delegatov, oziroma novih predstavniških organov, v drugi fazi pa konkretnih kadrovskih priprav. Nedvomno je tudi, da bo ZK v večji meri kot doslej morala aktivno usmerjati ne le splošno politično ampak konkretno pri- pravo prihodnjih volitev. Zveza komunistov ne more biti vodilna sila v preobrazbi družbenih odnosov, če s politično akcijo ne bo zagotovila, da bodo izbrani za delegate taki kandidati, ki bodo to preobrazbo resnično pripravljeni in sposobni uresničevati. Vsakršno prikrito ali odkrito odrekanje takšne usmerjevalne vloge ZK in SZDL kot najširšega organizatorja in političnega nosilca novega skupščinskega sistema, ali delovanje v takšni smeri, je zato neposreden napad na temelje našega političnega sistema, ki ga bo treba v praktični politični akciji v kali zatreti. Seveda pa to ne pomeni oziroma ne sme pomeniti krnjenja ali zaviranja izražanja pravih, pa če tudi dostikrat nsaprotujočih interesov in političnih stališč. Franci Gerbec Uspešno urjenje rezervnih vojaških starešin V združenjih rezervnih vojaških starešin se v zadnjom obdobju daje večja pozornost praktičnemu urjenju in strokovnemu vojaškemu izpopolnjevanju. Prikazovanje filmov z vojaško tematiko, urjenje v streljanju s puško in pištolo, uporaba kompasa in topografske karte na zemljišču (kar je že izvajano), seznanjanje z našo polavtomationo puško in brzostrelko, ter urjenje v streljanju 'kan: bo (zvedeno v tem mesecu), je mnogo privlačnejši in zanimivejše za rezervne starešine. Vabil za teoretični pouk odnosno predavanj je vse manj Za kolektivno teoretično obdelavo se načrtujejo le tiste teme, katere niso objavljene v strokovnem časopisju. Ostalo teoretično gradivo, ki ga je potrebno osvojiti v izobraževalni sezoni, izide v »Naši obrambi«, oziroma ga ho občinski odbor ZRVS po posameznih rodovih in službah v naslednjem mesecu posredoval članom, ki ga bodo morali individualno proučiti doma, v prostem času. Doseženi rezultati ekip in posameznikov na taktično orientacijskih pohodih: 1. Krajevno združenje RVS Domžale: 1. mesto: XI. ekipa (vodja So-klcr Ivan, člani Benda Alojz, To-mažin Alojz, Breznik Viktor, Scrvi-cclj Bernard, Tavčar Ivan in Slevec Rudolf). 2. mesto: II. ekipa (vodja Bcnkr. Ivan, člani Bolhar Marjan, Gabric" Franc, Belšak Niko, Benko Stanislav, Gašpcrin Bogomir in Juvan Anton). 3. mesto: XIII. ekipa (vodja Vajt Tine, člani Vodnik Marjan. Smole Anton, Svetlin Janez, Šubclj Ivan, Zupanek Adolf). Redoslcd najboljših posameznikov: , Bolhar Stane 138, Loboda Avgust 137, Svetlin Miha 136, Juvan Anton 132, Vajt Tine 131 točk. 2. Krajevno združenje ZRVS Mengeš: 1. mesto: I. ekipa (vodja Kosmač Jože, člani Grilc Vido, Kle-menčič Lojze, Gubane Tine, Majdič par Marjan, člani Pipp dr. Marko, Komotar Ciril, Avbelj Matija, Vo-dušek Anton, Dcrnulovcc Milan, Bcrnot Janez). 2. mesto: VII. ekipa (vodja Ba-jec Igor, člani Burja Franc, Brodar Maks, Oražcm Jože, Stolfa Milan, Hrovat Alojz, Hudcmal Ivan). 3. mesto: V. ekipa (vodja Graj-zer Franc, člani Vesel Franc, Zupan Janez, Poljanšck Marko, Križna.r Drago, Hribar Milan, Jereb Jože). Najboljši posamezniki: Pristav Marko 123, Komotar Ciril 119, Nepužlan Franc 119, Vahtar Anton 117, Lonček Jože in Bajcc Igor po 116 točk. S. Krajevno združenje ZRVS Moravče : Člani tc krajevne organizacije so se pohoda udeležili v sklopu Krajevnega združenja Domžale. Redoslcd najboljših posameznikov pa je bil naslednji: Jerman Peter 137, Smolnikar Janez 120, Kepec Vinko 113, Mrčun Marjan 103 in Turšič Anton 102 tooki. Po končanih taktično orientacijskih pohodih v krajevnih združenjih je Občinski odbor že dvakrat razpisal občinsko tekmovanje najboljših e1we 19. IX. v MORAVČAH 20. IX. v IHANU 22. IX. v BLAGOVICI 23. IX. v KRASNJI 24. IX. v PREVOJAH nem. b. film KOMISAR -X-KACE 26. IX. v MORAVČAH 27. IX. v IHANU 29. IX. v BLAGOVICI 30. IX. v KRASNJI I. X, V PRLVOJAH TRI ZLATE KINO RADOMLJE: 19.—21. IX. 23.-24. IX. 26.-28. IX. 30. IX.—1. X. 3—5. X. 7.-8. X. 10.—12. X. 14—15. X. 17.—19. X. fr. b. film amer. b. CS film it. šp. b. film fr. b. W film amer. b. film fr. b. film šv. b. film amer. b. W film jap. b. film CAS VOLKOV SEVERNO OD ALJASKE SANDOKANOVI MAŠČEVALCI UMRETI OD LJUBEZNI PADALCI PRIHAJAJO NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI BAMSE M02, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO TOLPA NASILNEŽEV amer b. CS film POJEM PESEM DOMINIOUE fr. b. film DIABOLIK 3. X. v MORAVČAH 10 X. v MORAVČAH 4. X. v IHANU 11 X. v IHANU 6. X. v BLAGOVICI 13 X. v BLAGOVICI 7. X. v KRASNJI 14 X. v KRASNJI 8. X. v PREVOJAH 15 X. v PREVOJAH KINO MENGEŠ: 20—21. IX 23.-24. IX 27.-28. IX. 30. IX—1. X 4.-5. X. 7—8. X 11.—12. X. 18—19 X. meh. b. VV film amer. b. film it. amer. b. CS film amer b. CS film nem. b. film fr. b. film šp. b. film amer. b. CS film fr. b. film PANCO IZ AKAPULKA ZADNJI NABOJ SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZLATA PREPOZNO ZA HEROJE CARLIJEV STRIC BORSALINO USODA ZENE DAN POSESTNIKOV MAX IN TATOVI am. it. šp. b. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI 17. X 18. X 20. X 21. X 22. X v MORAVČAH v IHANU v BLAGOVICI v KRASNJI v PREVOJAH OBČANI — DELOVNI LJUDJE! POMURJE ČAKA, KDAJ SE BOSTE ODLOČILI!