SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
F 336
£~A z>:
''VSAt^T'
.-/W
nyracrt.
za mestno blagajnico ljubljansko
(vsprejeto v seji občinskega zastopa dne
)■
f^W
t 300 m
1.
Delokrog.
Mestna blagajnica je mestnemu magistratu podrejen urad. Ona oskrbuje vsa blagajniona opravila zadevajoča mestno občino in v njenem varstvu in oskrbi nahajajoče se zaklade in depozite po splošnih blagajničnih pravilih ter po zato posebej izdanih ukazih.
Mestna blagajnica zvršuje pa tudi vsa blagaj-nična opravila glede pobiranja državnih davkov mestne občine ljubljanske v izročenem delokrogu ter dogovorno prejema in zaračunja državne davke in davščine za tuje davčne okraje.
§• 2.
Blagajnično osobje.
Mestne blagajnice organi so:
1. jeden mestni blagajnik,
2. jeden blagajnični kontrolor,
3. jeden	„	azistent in
4. jeden	„	praktikant.
Ad 1. Mestni blagajnik sprejema vplačila in izplačuje. Sme pa sprejeti ali izdati gotovine in predmete denarne vrednosti vselej le po dovršeni likvidaciji. Blagajnik je ob jednem načelnik blagajnici in v prvi vrsti odgovoren za vzdrževanje rednega poslovanja v uradu.
Ako je odsoten, prevzame to odgovornost njegov namestnik, to je blagajnični kontrolor.
Ad 2. Blagajnični kontrolor vpisuje ali žurna-lizuje dohodke in troške oziroma prejemke in izdatke mestne občine in v njenem varstvu in oskrbi nahajajočih se zakladov in depozitov v predpisane dnevnike. Poleg tega pa pomaga, v kolikor mu čas dopušča, v davčnih opravilih; samo da denarja ali denarnih vrednostij prejemati ne sme. Za točno in redno vpisovanje v dnevnike je tekom vpisovanja odgovoren on sam, za konečni rezultat pa sta odgovorna blagajnik in kontrolor solidarno.
Ad 3. Blagajnični azistent vodi dnevnike za davke.
Ad 4. Blagajnični praktikant likviduje plačilne naloge za davke in vpisuje vplačane davke v glavno knjigo.
§. 3.
Blagajnični rapularji in škontro.
Mestni blagajnik vodi toliko rapularjev, kolikor je glavnih dnevnikov, in pa po jeden zbiralni škontro za mestno upravo in zaklade oziroma depozite in državne davke.
Takoj po dovršenem izplačilu prebije plačilne dokumente s prebijalnim kladivom.
§■ 4.
Žurnalizovanje.
Blagajnični kontrolor vodi toliko dnevnikov in poddnevnikov za mestno občino in za v njenem varstvu in oskrbi nahajajoče se zaklade in depozite, kolikor jih je za razvidno poslovanje neob-hodno potrebno.
V te vpisuje na strani prejemkov ali dohodkov vsa od mestnega knjigovodstva likvidovana vplačila, na strani izdatkov ali troskov pa vsa od istega urada likvidovana izplačila. — Pri vplačilih postavi kontrolor po žurnalizovanju na protopis ali vplačilni list dnevnikovo številko s svojim imenom ali svojo šifro ter ta spis izroči stranki, da vplača blagajniku zabeleženo vsoto. Izplačila pa kontrolor žurnalizuje vselej še le potem, ko mu je izročil blagajnik pobotnice in potrdila odpravljenih strank, ter jim isto tako pristavi dnevnikovo številko s svojim podpisom ali šifro.
Vse plačilne dokumente izroči kontrolor potem blagajniku, ki jih shrani v jedni za to določeni pokladnici.
Davke, katere pobira blagajnica dogovorno za tuje davčne urade, žurnalizuje kontrolor v „conto-corrente“-dnevniku v dohodke, davke pa, katere so pobrali tuji davčni uradi za mestno občino ljubljansko, vpisuje v tem dnevniku v izdatke. Le-te žurnalizuje ob jednem blagajnični azistent v dotičnom dnevniku za davke v dohodke. Pri tem ravnati se je sploh po zato posebej izdanih pravilih.
§. 5.
Knjige za davke.
Vpisovanje v knjige za davke vrši se tistim načinom, kakor je bilo povedano v §§. 3. in 4. tega navodila, le s to razliko, da likviduje plačilne naloge za davke ter vpisuje vplačane davke v glavno knjigo blagajnični praktikant in ne mestno knjigovodstvo.
§. 6.
Žurnalizovanje davkov.
Dnevnike davčnih vplačil za mestno občino l jubljansko skleniti je vsak dan in se mora konečna vsota dnevnikov vjemati z dotičnim blagajnikovim rapularjem.
§. 7.
Pokladnice.
Za hranitev denarja in vrednostnih papirjev ima mestna blagajnica
a) jedno glavno,
b)	„	navadno in
c)	„	ročno pokladnico.
Ad a) V glavni pokladnici shranjujejo se:
1. vse v zasebnih ali javnih obveznicah obstoječe premoženje mestne občine ali v njenem varstvu in oskrbi nahajajočih se zakladov in ustanov,
2. kavcije,
8. kupne —. zamenjalne —, zakupne — in najemne pogodbe, zavarovalne police in druga taka pisma.
4. razpoložljive večje gotovine, katere se radi varnosti za toliko časa tja vlagajo, da se določi, kako jih je ali plodonosno naložiti, ali pa, kako naj se sploh porabijo.
Glavna pokladnica zapira se s tremi ključi. Od teh ima jednega (unikat, duplikat itd.) blagajnik, jed nega blagajnični kontrolor in jednega načelnik finančnega odseka, oziroma jeden član tistega odbora, ki je od občinskega sveta za škontrovanje blagajnice izvoljen.
Za stranke, katere imajo depozite v glavni pokladnici, odpira se le-ta petega, petnajstega in petindvajsetega dne vsakega meseca dopoldne od
11.	do 12. ure.
Ad h) V navadni p o k 1 a d n i c i shranjujejo se vse druge gotovine in začasno tudi vrednostni papirji. K tej ima srednji ključ (unikat, duplikat itd.) blagajnik, druga dva pa kontrolor.
Načelo velja, da ključ, ki ga je imel že jeden teh funkcijonarjev, nikdar ne pride v roke drugega funkcijonarja.
A d c) V ročni pokladnici shranjuje blagajnik po dnevi večje vsote in k tej ima ključ odnosno ključe on sam. Zatorej pa je tudi on sam odgovoren za to pokladnico.
Po blagajničnem sklepu se prenese ves denar iz ročne v navadno pokladnico.
K vratom sobe, v koji sta glavna in navadna pokladnica, ima blagajnik jeden, a kontrolor drugi ključ.
§. 8.
Denarno kazalo.
Za vse v glavni pokladnici nahajajoče se gotovine in vrednostne reči napraviti je denarno kazalo, koje podpisujeta blagajnik in blagajnični kontrolor. Kazalo se popravlja po vsaki izpremembi blagajničnega stanja, kakor je treba; po dovršeni popravi je zopet podpišeta blagajnik in kontrolor. Obveznice, vrednostni papirji itd. shranjujejo se v glavni pokladnici ločeni po posameznih računskih naslovih in zakladih, v papirnatih zavitkih. V vsakem zavitku mora biti zaznamek obveznic, vrednostnih papirjev itd., kateri se nahajajo v njem. Ta zaznamek se popravlja po vsakem prirastku in izdatku obveznic itd. Tudi za navadno pokladnico imeti je denarno kazalo, iz kojega je razvidno, kolika in kakšna gotovina da se nahaja v njej. To kazalo popravlja se po potrebi in sicer vedno le takrat, kadar se izpremeni vsota denarja v pokladnici.
8- 9.
Sopodpis blagajnika in blagajničnega kontrolorja.
Vse blagajnične spise podpisujeta blagajnik in blagajnični kontrolor oziroma njuna namestnika.
i*
§• lö.
Vpogled v akte, dnevnike in knjige.
Vpogled v akte, dnevnike in knjige pri blagajnici dovoljen je samo občinskim svetnikom, mestnim konceptnim in računskim uradnikom; drugim mestnim uradnikom pa le po skupnem dovoljenji blagajnika in kontrolorja pod nadzorstvom jed nega blagajničnega uradnika.
§. 11. Odprava strank.
Mestni blagajnik odpravlja stranke v istem redu, v katerem jih je odpravila likvidatura; denar prešteje takoj, ko ga je prevzel, ter ga dobro pregleda.
Pri vseli vplačilih smeti je le tak denar in take vrednostne papirje sprejemati, kateri so v javnem prometu postavno dopuščeni, nepoškodovani in očividno pristni.
Vsa zla, katera utegnejo nastati vsled zanemarjenja teh propisov, zadenejo jedino le blagajnika, ako je sprejel denar dvomljive vrednosti ali pa denar in efekte, kateri niso več veljavni, brez kontrolorjevega sporazumljenja. Obratno je za škodo odgovoren tudi kontrolor in sicer solidarno z blagajnikom.
§. 12.
Prejemanje vrednostij po pošti.
Po pošti došla vrednostna pošiljatev odpre se vedno v navzočnosti dveh za to odgovornih bla-gajničnih uradnikov.
§. 13.
Sprejemanje vsaktere denarne pošiljatve.
Mestna blagajnica ima izključno pravico in dolžnost, vsako na mestno občino došlo vrednostno pošiljatev med dohodke sprejeti. Na dotičnem aktu potrdi prejem ter dostavi tekočo dnevnikovo številko.
Pošiljatev zaračuna ali definitivno ali pa jo depozituje. V potrdilu na aktu navede bistvene računske podatke ter akt takoj dostavi magistratu pri vložni knjigi.
Vse navadne pobotnice in potrdila o plačilih izdeluje blagajnica. Pobotnice in potrdila podpisujeta blagajnik in kontrolor ali njuna namestnika. Poleg podpisov pritisne se vselej uradni pečat.
§. 14.
Odprava denarja po pošti.
Pri odpravi denarja in sploh denarnih vrednostij ravnaj se blagajnica po splošnih poštnih določilih. dnevniku pa priloži recepis, kateri veljaj začasnim potrdilom, dokler ne dojde prejemnikova pobotnica.
§• 15.
Poštni dnevnik.
Vse po pošti odposlane gotovine ali vrednostna pisma vpisujejo se v poštno knjigo, katero je tako
urediti, da je iz nje razvidna prejemnikova adresa, poslana vsota in ekshibitna številka. V njej zapisati je tudi dan, kedaj je došla prejemnikova pobotnica, in pa tekoča številka dotične«a dnevnika.
§. 16.
Uradne pobotnice.
Za sprejeti denar in denarne vrednosti vročuje blagajnica strankam uradne pobotnice ali potrdila.
§. 17.
Blagajnični sklep.
Kadar so vsi prejemki in izdatki oziroma dohodki in troski v redu zaračunjeni, napravi se blagajnični sklep, kateri se ima z vršiti vsak dan po četrti uri popoldne.
§. 18.
Sklepna razlika.
če se pri sklepu pokaže kaka razlika, jo je takoj odstraniti in blagajnični uradniki ne smejo zapustiti urada poprej, dokler ni poravnana.
§• 19.
Nerešena sklepna razlika.
Razlike, katerim pa vendar ni mogoče v okom priti, poravna mestni blagajnik s tem, da preostanek kot depozit med dohodke vpiše, primankljaj pa iz svojega pokrije. Ako tega takoj ne more, vpiše se primanjkljaj v dnevniku za mestno občino kot predujem na račun odgovornemu uradniku med troške. V tem dnevniku se pozneje tudi zaračuni dotično povračilo v dohodke. 0 večjih preostankih ali po-manjkljajih poročati mora blagajnica takoj magistratu.
§• 20.
Razvrščenje denarja.
Mestni blagajnik razvrsti denar po različnih vrstah. Papirnati denar, vsako vrsto po 100 komadov, deni v papirnate spone, na katerih zapiši število komadov in skupni znesek ter dostavi svoje ime.
8. 21.
Prenašanje gotovine iz navadne v glavno blagajnico.
Petega, petnajstega in petindvajsetega dne vsakega meseca prenesö se v glavno blagajnico vsi za plodonosno naložitev nedoločeni denarji in vloženi depoziti.
§. 22.
Blagajnično stanje.
Koncem vsakega tedna je napraviti izkaz o bla-gajničnem stanju in ga predložiti po županu finančnemu odseku; ako se pa vrše vplačila slučajno v
toliki množini, da hi bilo umestno, skrbeti za plodonosno naložitev denarja se pred petim, petnajstim ali petindvajsetim dnem v mesecu, poročati je o tem županu in finančnega odseka načelniku kratkim potem.
Blagajnik in kontrolor odgovorna sta za pravočasno odpošiljatev državnih davkov c. kr. blagaj-ničnemn uradu. Tega denarja nakopičiti se ne sme nikdar črez mero. katera je po posebnih ukazih dovoljena.
§. 23.
Škontracija blagajnice.
Od občinskega sveta imenovani odbor škon-truje mestno blagajnice, kadar se mu potrebno zdi. da se os vedoči o pravilnem poslovanju in poroča o izidu te škontracije občinskemu svetu.
Pri škontraciji sodelujejo uradniki mestnega knjigovodstva. Le-ti in ne blagajnični uradniki imajo pravico povodom škontracije zaključiti dnevnike in sestaviti operat.
Gotovino prešteje v navzočnosti škontmjočega odposlanca blagajnik sam. dočim sestavi denarni izkaz odposlanec ali po njegovem ukazu knjigovodja ali njegov namestnik.
§. 24.
Mesečni sklep dnevnikov.
Dnevniki sklepajo se koncem vsakega meseca ter bilancujejo prejemki in izdatki. Prebitki ali primanjkljaji preneso se v dotične dnevnike prihodnjega meseca in vpišejo na koncu dnevnika za mestno občino v tekočem mesecu. Tukaj se jih zbere v jedno glavno vsoto, katera pomenja blagaj-nično stanje koncem meseca.
§• 25.
Izročitev dnevnikov mestnemu knjigovodstvu.
Zaključene dnevnike, ki se morajo v svojih glavnih zneskih vjemati z blagajnikovo knjigo in z dotičnim! izkazi blagajnični h stanj, podpišeta blagajnik in kontrolor, obložita z vsemi tja spadajočimi prilogami ter jih pošljeta v treh dneh po preteku meseca v izvirnem spisu mestnemu knjigovodstvu.
Dnevniki za davke ostanejo pri mestni blagajnici, conto corrente-dnevnik s pripadajočimi prilogami pa je tekom omenjenega roka neposredno dostaviti računskemu oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
§. 26.
Pomanjkljaji dnevnikov.
Plačilna dokazila, katera prihajajo blagajnici potem, ko je že oddala dnevnike knjigovodstvu, priložiti je dotičnim dnevnikom naslednjega meseca kot dodatne priloge. Tem se napiše dnevni kova tekoča številka, pod katero je zaračunjena dokazana vsota, na naslovni strani tekočega dnevnika pa ob kratkem zaznamuje število dodatnih dokazil z dnevnikovimi številkami.
§. 27.
Ekshibitni zapisnik.
Mestna blagajnica vodi vložno knjigo, v kateri v kratkili potezah došla pisma zaporedoma vpisuje in zaznamuje, kako so se rešila ali kaj se je z njimi zgodilo pri blagajnici. K vložni knjigi voditi je indeks.
§. 28.
Soporoštvo.
Mestni blagajnik je z blagajnični m kontrolorjem s stalno plačo in z vsem premoženjem skupno porok, da se ne zanemarjajo ali prestopajo obstoječa pravila. To skupno poroštvo velja zlasti za vse primanjkljaje v navadni in glavni blagajnici.
§. 29.
Prijava odsotnosti iz urada.
Ako je katerikoli blagajničnih uradnikov zadržan priti v urad, mora to takoj naznaniti blagajniku ali njegovemu namestniku.
§. 30.
Uradne ure.
Uradne ure v mestni blagajnici so od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne, v nedeljah in praznikih pa samo dopoldne od 9.—12.
V odpravo strank odmeriti je dopoludanske ure in popoldne uro od 3.—4.
Vsak uradnik je zavezan v uradu tudi izven uradnih ur delovati, ako je potreba.
§• 31.
Odsotnost uradnikov in odpusti.
Ako blagajnični uradnik izstopi, umrje, ali dobi odpust, ali pa če jo na kak drug način zadržan svojo službo opravljati, mora, če se nahajajo blagajnični ključi v njegovem varstvu, te takoj sam ali pa po zanesljivi osobi zapečatene oddati županu ali njegovemu namestniku, kateri skrbi za nadome-ščenje uradnika. Blagajnika in blagajničnega kontrolorja nadomestovati sme le definitivno nastavljen uradnik.
§• 32.
Vedenje v uradu in se strankami.
Blagajnični uradniki naj se vedejo med seboj spoštljivo in složno; proti strankam pa naj bodo spodobni in previdni, ter jim na njihova vprašanja, kolikor je dovoljenega, rado voljno pojasnila dajejo, to pa le ustno.
§. 33.
Blagajnični prostori.
Blagajnični prostori morajo biti vedno snažni, in skrbita blagajnik in kontrolor, da je v blagajnici potrebni red.
za mestno blagajnico ljubljansko
(sprejeto v seji občinskega sveta dne 10. oktobra 1893).
§• 1.
Delokrog.
Mestna blagajnica je mestnemu magistratu podrejen urad. Ona oskrbuje vsa bla-gajnična opravila zadevajoča mestno občino in v njenem varstvu in oskrbi nahajajoče se zaklade in depozite po splošnih blagajničnih pravilih ter po zato posebej izdanih ukazih.
Mestna blagajnica zvršuje pa tudi vsa blagajnična opravila glede pobiranja državnih davkov mestne občine ljubljanske v izročenem delokrogu ter dogovorno prejema in zaračunja državne davke in davščine za tuje davčne okraje.
§. 2.
Blagajnično osobje.
Mestne blagajnice organi so:
1. jeden mestni blagajnik,
2. jeden blagajnični kontrolor,
3. jeden „ asistent in
4. jeden „ praktikant.
Ad 1. Mestni blagajnik sprejema vplačila in izplačuje. Sme pa sprejeti ali izdati gotovine in predmete denarne vrednosti vselej le po dovršeni likvidaciji. Blagajnik je ob ,jednem načelnik blagajnici in v prvi vrsti odgovoren za vzdrževanje rednega poslovanja v uradu.
Ako je odsoten, prevzame to odgovornost njegov namestnik, to je blagajnični kontrolor.
Ad 2. Blagajnični kontrolor vpisuje ali žurnalizuje dohodke in troške oziroma prejemke in izdatke mestne občine in v njenem varstvu in oskrbi nahajajočih se zakladov in depozitov v predpisane dnevnike. Poleg tega pa pomaga, v kolikor mu čas dopušča, v davčnih opravilih; samo da denarja ali denarnih vrednosti} prejemati ne sme. Za točno in rodno vpisovanje v dnevnike je tekom vpisovanja odgovoren on sam, za konecni rezultat pa sta odgovorna blagajnik in kontrolor solidarno.
Ad 3. Blagajnični asistent vodi dnevnike za davke.
Ad 4. Blagajnični praktikant likviduje plačilne nalogo za davke in vpisuje vplačane davke v glavno knjigo.
§. 3.
Blagajnični rapularji in škontro.
Mestni blagajnik vodi toliko rapularjev, kolikor je glavnih dnevnikov, in pa po jeden zbiralni škontro za mestno upravo in zaklade oziroma depozite in državne davke.
Takoj po dovršenem izplačilu prebije plačilne dokumente s prebijalnim kladivom.
§. 4.
Žurnalizovanje.
Blagajnični kontrolor vodi toliko dnevnikov in poddnevnikov za mestno občino in za v njenem varstvu in oskrbi nahajajoče se zaklade in depozite, kolikor jih je za razvidno poslovanje neobhodno potrebno.
V te vpisuje na strani prejemkov ali dohodkov vsa od mestnega knjigovodstva likvidovana vplačila, na strani izdatkov ali troskov pa vsa od istega urada likvidovana izplačila. Pri vplačilih postavi kontrolor po žurnalizovanju na protipis ali vplačilni list dnevnikovo številko s svojim imenom ali svojo šifro ter ta spis izroči stranki, da vplača blagajniku zabeleženo vsoto. Izplačila pa kontrolor žurnalizuje vselej še le potem, ko mu je izročil blagajnik pobotnice in potrdila odpravljenih strank, ter jim isto tako pristavi dnevnikovo številko s svojim podpisom ali šifro.
Vse plačilne dokumente izroči kontrolor potem blagajniku, ki jih shrani v jedni za to določeni pokladnici.
Davke, katere pobira blagajnica dogovorno za tuje davčne urade, žurnalizuje kontrolor v „contocorrentc“-dnevniku v dohodke, davke pa, katere so pobrali tuji davčni uradi za mestno občino ljubljansko, vpisuje v tem dnevniku v izdatke. Le-te žurnalizuje ob jednem blagajnični asistent v dotičnem dnevniku za davke v dohodke. Pri tem ravnati se je sploh po zato posebej izdanih pravilih.
§• 5.
Knjige za davke.
Vpisovanje v knjige za davke vrši se tistim načinom, kakor je bilo povedano v §§. 3. in 4. tega navodila, le s to razliko, da likviduje plačilne naloge za davke ter vpisuje vplačane davke v glavno knjigo blagajnični praktikant in ne mestno knjigovodstvo.
§. 6.
Žurnalizovanje davkov.
Dnevnike davčnih vplačil za mestno občino ljubljansko skleniti je vsak dan in se mora konečna vsota dnevnikov ujemati z dotičnim blagajnikovim rapularjem.
§. 7.
Pokladnice.
Za hranitev denarja in vrednostnih papirjev ima mestna blagajnica
a) jedno glavno,
b)	„	navadno in
c)	„	ročno pokladnico.
Ad a)	V glavni pokladnici	shranujejo	se;
1. vse	v zasebnih ali javnih	obveznicah	obstoječe premoženje mestne občine ali v
njenem varstvu in oskrbi nahajajočih se zakladov in ustanov:
2. kavcije;
3. kupne —, zamenjalne —, zakupne — in najemne pogodbe, zavarovalne police in druga taka pisma ;
4. razpoložne večje gotovine, katere se radi varnosti za toliko časa tja vlagajo, da se določi, kako jih je ali plodonosno naložiti, ali pa, kako naj se sploh porabijo.
Glavna pokladnica zapira se s tremi ključi. Od teh ima jednega (unikat, duplikat itd.) blagajnik, jednega blagajnični kontrolor in jednega načelnik finančnemu odseku občinskega sveta, oziroma jeden komisarjev, ki so od občinskega sveta za škontrovanje blagajnice izvoljeni.
Za stranke, katere imajo depozite v glavni pokladnici, odpira se le-ta petega, petnajstega in petindvajsetega dne vsakega meseca dopoldne od 11. do 12. ure.
Ad b) V navadni pokladnici shranjujejo se vse druge gotovine in začasno tudi vrednostni papirji. K tej ima srednji ključ (unikat, duplikat itd.) blagajnik, druga dva pa kontrolor.
Načelo velja, da ključ, ki ga je imel že jeden teh funkcijonarjev, nikdar ne pridi v roke drugega funkcijonarja.
Ad c) V ročni pokladnici shranjuje blagajnik po dnevi večje vsote in k tej ima ključ odnosno ključe on sam. Zatorej pa je tudi on sam odgovoren za to pokladnico.
Po blagajničnem sklepu se prenese ves denar iz ročne v navadno pokladnico.
K vratom sobe, v koji sta glavna in navadna pokladnica, ima blagajnik jeden, a kontrolor drugi ključ.
§. 8.
Denarno kazalo.
Za vse v glavni pokladnici nahajajoče se gotovine in vrednostne reči napraviti je denarno kazalo, koje podpisujeta blagajnik in blagajnični kontrolor. Kazalo se popravlja
po vsaki izpremembi blagajničnega stanja, kakor je treba; po dovršeni popravi je zopet podpišeta blagajnik in kontrolor. Obveznice, vrednostni papirji itd. shranjujejo se v glavni pokladnici ločeni po posameznih računskih naslovih in zakladih, v papirnatih zavitkih. V vsakem zavitku mora biti zaznamek obveznic, vrednostnih papirjev itd., kateri se nahajajo v njem. Ta zaznamek se popravlja po vsakem prirastku in izdatku obveznic itd. Tudi za navadno pokladnico imeti je denarno kazalo, iz kojega je razvidno, kolika in kakšna gotovina da se nahaja v njej. To kazalo popravlja se po potrebi in sicer vedno le takrat, kadar se izpremeni vsota denarja v pokladnici.
§. 9.
Sopodpis blagajnika in blagajničnega kontrolorja.
Vse blagajnične spise podpisujeta blagajnik in blagajnični kontrolor oziroma njuna namestnika.
§. 10.
Vpogled v akte, dnevnike in knjige.
Vpogled v akte, dnevnike in knjige pri blagajnici dovoljen je samo občinskim svetnikom, mestnim konceptnim in knjigovodstvenim uradnikom ; drugim mestnim uradnikom pa le po skupnem dovoljenji blagajnika in kontrolorja pod nadzorstvom jednoga blagajničnega uradnika.
§. 11. Odprava strank.
Mestni blagajnik odpravlja stranke v istem redu, v katerem jih je odpravila likvidatura ; denar prešteje takoj, ko ga je prevzel, ter ga dobro pregleda.
Pri vseh vplačilih smeti je le tak denar in take vrednostne papirje sprejemati, kateri so v javnem prometu postavno dopuščeni, nepoškodovani in očividno pristni.
Vsa zla, katera utegnejo nastati vsled zanemarjenja teh prepisov, zadenejo jedino le blagajnika, ako je sprejel denar dvomljive vrednosti ali pa denar in efekte, kateri niso več veljavni, brez kontrolorjevega sporazumljenja. Obratno je za škodo odgovoren tudi kontrolor in sicer solidarno z blagajnikom.
§. 12.
Prejemanje vrednostij po pošti.
Po pošti došla vrednostna pošiljatev odpre se vedno v navzočnosti dveh za to odgovornih blagajničnih uradnikov.
§• 13-
Sprejemanje vsaktere denarne pošiljatve.
Mestna blagajnica ima izključno pravico in dolžnost, vsako na mestno občino došlo vrednostno pošiljatev med dohodke sprejeti. Na dotičnom aktu potrdi prejem ter dostavi tekočo dnevnikovo številko.
Pošiljatev zaračuna ali defenitivno ali pa jo depozituje. V potrdilu na aktu navede bistvene računske podatke ter akt takoj dostavi magistratu pri vložni knjigi.
Vse navadne pobotnice in potrdila o plačilih izdeluje blagajnica. Pobotnice in potrdila podpisujeta blagajnik in kontrolor ali njuna namestnika. Poleg podpisov pritisne se vselej uradni pečat.
§. 14.
Odprava denarja po pošti.
Pri odpravi denarja in sploh denarnih vrednostij ravnaj se blagajnica po splošnih poštnih določilih, dnevniku pa priloži recepis, kateri veljaj začasnim potrdilom, dokler ne dojde prejemnikova pobotnica.
§. 15.
Poštni dnevnik.
Vse po pošti odposlane gotovine ali vrednostna pisma vpisujejo se v poštno knjigo, katero je tako urediti, da je iz nje razvidna prejemnikova adresa, poslana vsota in ekshibitna številka. V njej zapisati je tudi dan, kedaj je došla prejemnikova pobotnica, in pa tekoča številka dotičnoga dnevnika.
Uradne pobotnice.
Za sprejeti denar in denarne vrednosti vročuje blagajnica strankam uradne pobotnice ali potrdila.
§. 17.
Blagajnični sklep.
Kadar so vsi prejemki in izdatki oziroma dohodki in troski v redu zaračunjeni, napravi se blagajnični sklep, kateri se ima z vršiti vsak dan po četrti uri popoldne.
§• 18.
Sklepna razlika.
Ce se pri sklepu pokaže kaka razlika, jo je takoj odstraniti in blagajnični uradniki ne smejo zapustiti urada poprej, dokler ni poravnana.
§. 19.
Nerešena sklepna razlika.
Razlike, katerim pa vendar ni mogoče v okom priti, poravna mestni blagajnik s tem, da preostanek kot depozit med dohodke vpiše, primankljaj pa iz svojega pokrije. Ako tega takoj ne more, vpiše se primanjkljaj v dnevniku za mestno občino kot predujem na račun odgovornemu uradniku med troske. V tem dnevniku se pozneje tudi za-računi dotično povračilo v dohodke. O večjih preostankih ali primanjkljajih poročati mora blagajnica takoj magistratu.
§. 20.
Razvrščenje denarja.
Mestni blagajnik razvrsti denar po različnih vrstah. Papirnati denar, vsako vrsto po 100 komadov, deni v papirnate spone, na katerih zapiši število komadov in skupni znesek ter dostavi svoje ime.
§. 21.
Prenašanje gotovine iz navadne v glavno pokladnico.
Petega, petnajstega in petindvajsetega dne vsakega meseca prenesö se v glavno pokladnico vsi za plodonosno naložitev nedoločeni denarji in vloženi depoziti.
§. 22.
Blagajnično stanje.
Koncem vsakega tedna je napraviti izkaz o blagajničnem stanju in ga predložiti po županu finančnemu odseku občinskega sveta; ako se pa vrše vplačila slučajno v toliki množini, da bi bilo umestno, skrbeti za plodonosno naložitev denarja še prod petim, petnajstim ali petindvajsetim dnem v mesecu, poročati je o tem županu in finančnega odseka načelniku kratkim potem.
Blagajnik in kontrolor odgovorna sta za pravočasno odpošiljatev državnih davkov c. kr. blagajničnemu uradu. Tega denarja nakopičiti se ne sme nikdar črez mero. katera je po posebnih ukazih dovoljena.
§. 23.
Škontracija blagajnice.
Od občinskega sveta imenovani komisarji (§. 52. obč. reda) škontrujejo mestno blagajnico, kadar se jim potrebno zdi. da se osvedočijo o pravilnem poslovanju in poročajo o izidu te škontracije občinskemu svetu.
Pri škontraciji sodelujejo uradniki mestnega knjigovodstva. Le-ti in ne blagajnični uradniki imajo pravico povodom škontracije zaključiti dnevnike in sestaviti operat.
Gotovino prešteje v navzočnosti škontrujočega odposlanca blagajnik sam, dočim sestavi denarni izkaz odposlanec ali po njegovem ukazu knjigovodja ali njegov namestnik.
Mesečni sklep dnevnikov.
Dnevniki sklepajo se koncem vsakega meseca ter bilancujejo prejemki in izdatki. Prebitki ali primanjkljaji preneso se v dotične dnevnike prihodnjega meseca in vpišejo na koncu dnevnika za mestno občino v tekočem mesecu. Tukaj jih je zbrati v jedno glavno vsoto, katera pomenja blagajnicno stanje koncem meseca.
§. 26.
Izročitev dnevnikov mestnemu knjigovodstvu.
Zaključene dnevnike, ki se morajo v svojih glavnih zneskih ujemati z blagajnikovo knjigo in oziroma z dotičnim! izkazi blagajničnih stanj, podpišeta blagajnik in kontrolor, obložita z vsemi tja spadajočimi prilogami ter jih pošljeta v treh dneh po preteku meseca v izvirnem spisu mestnemu knjigovodstvu.
Dnevniki za davke ostanejo pri mestni blagajnici, conto corrente-dnevnik s pripadajočimi prilogami pa je tekom omenjenega roka neposredno dostaviti računskemu oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
§. 26.
Pomanjkljaji dnevnikov.
Plačilna dokazila, katera prihajajo blagajnici potem, ko je že oddala dnevnike knjigovodstvu, priložiti je dotičnim dnevnikom naslednjega meseca kot dodatne priloge. Tem se napiše dnevnikeva tekoča številka, pod katero je zaračunjena dokazana vsota, na naslovni strani tekočega dnevnika pa ob kratkem zaznamuje število dodatnih dokazil z dnevnikovimi številkami.
§. 27.
Ekshibitni zapisnik.
Mestna blagajnica vodi vložno knjigo, v kateri v kratkih potezah došla pisma zaporedoma vpisuje in zaznamuje, kako so se rešila ali kaj se je znjimi zgodilo pri blagajnici. K vložni knjigi voditi je indeks.
Soporoštvo.
Mestni blagajnik je z blagajničnim kontrolorjem s stalno plačo in z vsem premoženjem skupno porok, da se ne zanemarjajo ali prestopajo obstoječa pravila. To skupno poroštvo velja zlasti za vse primanjkljaje v navadni in glavni blagajnici.
§. 29.
Prijava odsotnosti iz urada.
Ako je katerikoli blagajničnih uradnikov zadržan priti v urad, mora to takoj naznaniti blagajniku ali njegovemu namestniku.
§. 30.
Uradne ure.
Uradne ure v mestni blagajnici so od 8.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne, v nedeljah in praznikih pa samo dopoldne od 9.—12.
V odpravo strank odmeriti je dopoldanske ure in popoldne uro od 3.—4.
Vsak uradnik je zavezan v uradu tudi izven uradnih ur delovati, ako je potreba.
§• 31.
Odsotnost uradnikov in dopusti.
Ako blagajnični uradnik izstopi, umrje, ali dobi dopust, ali pa če je na kak drug način zadržan svojo službo opravljati, mora, če se nahajajo blagajnični ključi v njegovem varstvu, te takoj sam ali odnosno po zanesljivi osobi zapečatene oddati županu ali njegovemu
namestniku, kateri skrbi za nadomeščenje uradnika. Blagajnika in blagajnienega kontrolorja nadomestovati sme le defenitivno nastavljen uradnik.
§. 32.
Vedenje v uradu in se strankami.
Blagajnični uradniki naj se vedejo med seboj spoštljivo in složno; proti strankam pa naj bodo spodobni in previdni, ter jim na njihova vprašanja, kolikor je dovoljenega, rado volj no pojasnila dajejo, to pa le ustno.
§. 33.
Blagajnični prostori.
Blagajnični prostori morajo biti vedno znažni, in skrbita blagajnik in kontrolor, da je v blagajnici potrebni red.
K M
F 336
COBISS
9009941