Leto XXV«, St 68
UtstsRaBflu ncdcna k«
1945
pi&viiiMvu UjaUlaiit, Puccinijeva aLi.
'r». «t si -22 31-23, 31.34
utotiuu., JOatACÄ i^auiJiUifi, FUCCUUJCT»
«lica i. relelan St. 31-25, 31-36. t'ui. .užmoa Novo mesto- Ljubljana*» c. 43 [zfclltiftno zastopstvo za oglase la Italije
tn inozemstvo UPI S A-, Milano_
Uj üüijmüwic polu. pn postno ie&ovnem ssav. št. 17.749, za ostale kraje Taille- Servlzlo CJontl Oorr. Post 11-3118
Der Wehrmachtberldit im heutigen,Slovenec'
rana bitka za spodnji se Je razplamtela
Stopnjevan topniški ogenj ob spodnji Siegi — Posadka Mamza se je prebila nazaj na desno obrežje Rena — Američani so ustvarili pn Oppenheimu majhno mostišče — Sovjeti na Madžarskem zaustavljeni z visokimi izgubami — Razširitev sovražnikovega mostišča na obeh straneh Küstnna preprečena
Puhrerjev glavni stan, 24. marca. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja^ V ogorčeni obrambni bitk! na Madžar-
skem smo severno od Blatnega jezera prodrle boljševiške napadalne skupine zaustavili z visokimi izgubami za sovražnika na obeh stranek Veszprema in severno od Zirca. Naše čete so vrgle s protinapadom nazaj sovjetske sile. napadajoče proti področju južno od Komama ter s tem utrdile svoje bojišče. Južno od izliva Hrona so v teku silni boji. Pri napadih, ki so jih izvedli boljševiki z ojačeno uporabo topništva južno od Banske bistri e, so utrpeli visoke izgube, vendar so le malo napredovali.
Na bojnem področju Gornje ^le^ije so preprečile naše divizije ponovne sovjetske pro bojne poizkuse med Bauorwitzem In Nelsso. Izguba 112 oklopnikov in visoke sovražnikove krvne izgube označujejo trdoto našega odpora.
Na bojišču ob Odri na nbeb straneh Kü-strina smo z žilavo obrambo in uspešnim» protisunki preprečil? z največjim! silami nameravano razširitev na=protnikoveTa predmostja. Ponovno so unioHe kopenske čete 66. letalstvo pa 20 nadaljnjih sovjetskih oklopnikov. S tem so izgub i? boljševiki samo v poslednjih dveh dnevih 204 oklopnike.
Sovražnik je z nezmanjšano s'lovi'ostjo nadaljeval s svojimi probojnimi napadi nro ti obrambnemu obroču okro<r Od nie in Gdanska. Kljub zagrizen» protiobrambi nas i k težko se borerih oddelkov je dosegel vdor" na področju Zoppota in Prausta,
Na obrambnem bojišču južno od zfliva Frisches Haff so naš» preizkušene divizije zopet razbile prebojne po'zkuse sovjetskih armad kljub težkim bojnim pogojem, rasen nekega majhnega vdora na levem krilu. Na obeh straneh Gdanskesra zaliva smo uničili včeraj 109 sovjetskih oklopnikov.
V Kurlandiji so bil! brez uspeha boljševiški napadi jurno o?' Fra r.enbvrga ki so bili izvedeni s popuščajoče silo, medtem ko smo sevemovzbedno od mesta in zapadno od Doblena po ogorčenih bojih prestregli posamezne vdrle sovražnikove napadalne skupine.
Borben! letolci in protiletalsko topništvo
sestavu letalstva so nničill voeraj poleg Movilnih motornih vozil nadaljnjih 59 sovi ^tskih oklopnikov. V letalskih bojih smo
sestrelili 41 sovražnikovih letal, od teh so jih sestrelili madžarski love! 6.
Po težki topniški pripravi in močni uporabi borbenih letalcev se je razplamtela včeraj zvečer med Reesom in VVeselom pričakovana bitka za spodnji Ren.
Ob spodnji Siegi se je stopnjeval sovražnikov topniški ogenj. Nasprotnikov napad južno od Honnefa se je zrušil. Ob zapornih postojankah vzhodno od Honnefa ter ob Wied si se nadaljujejo obrambni boji. Vdore v naše postojanke smo zajezili. V vzhodnem delu Neuwieda se drži naša posadka vkljub silovitim sovražnikovim napadom.
Posadka Malnza se je prebila med trdimi spopadi nazaj na desno obrežje Rena.
Z uporabo plavajočih oklopnikov so prekoračili Američani pri Oppenheimu Ren ter ustvarili majhno predmestji S protinapadom so ga hitro dovedene lastne sile zožile ter zavzele nazaj vrsto krajev. Sovražnik je ves dan s severa in jugozapada močno napadal Ludwigshafen. Po težkih za obe strani izgub polnih bojih je prodrl do mestnega središča. Med Speyerjem in zapadnim branikom severnovzhodno od Weissenburga so nudile naše čete povsod napadajočemu nasprotniku ogorčen odpor.
Nemške borbeno in lovske letalske sile so podnevi in ponoči napadale sovražnikovo oskrbo na zapadu. Opažene so bile močne eksplozije in ebscžn» požari.
V	srednji Italiji se je omejevalo bojno delovanje včeraj na obojestransko nasilno izvidništvo.
V	zapadni Hrvatski se nadaljujejo obrambi boji na področju Bihača. Južno od srednje Save so pregnale hrvatske bojne skupine tolpe iz mesta Gračanica, Nadaljnje očiščevalne akcije dobro napredujejo.
Nek britanski oddelek, ki se je izkrcal na otoku Calehi zapadno od Rhedosa, smo vrgli zopet v morje ter zajeii pri tem ujetnike.
Tudi včeraj je bilo usmerjeno sovražnikovo letalsko delovanje nad Nemčijo pretežno proti rensko-vestfalskemu področju, ki je v bližini bojišča, kjer so nastale zopet posebno v večili krajih Porurja izgube med prebivalstvom in težke razrušitve v stanovanjskih četrtih. Drugi oddelki so napadli mesta v severni, srednji in jugovzhodni Nemčiji. Ponoči so priletele nad Nemčijo samo šibke sile. Sestrelili smo 29 anglo-ameriških letal.
Zakaj je Moskva odpovedala prijateljsko pogodbo — Gre za Dardanele in Bos por — Nova sramotna kapitulacija Anglije
Berlin, 23. marca. Pisanje lista »Izvestje«
ob priliki odpoved«! turško-sovjetskega prijateljstva in nevtralnega pakta smatrajo v erlinu kot jasno potrditev tamkajšnjega
„„—.aj i med Sovjetsko zvejo in Turčijo so v vseh ozirih najboljši ter da jih bo treba sedaj uredit, je nastala s tem, tako izjavljajo v Wilchelmstrasse, povsem nova problematika tudi za bodočo britansko politiko na v:shodnem Sredozemlju in v Prednjem orientu. Sovjetski korak pa ni naperjen samo proti Turčiji, temveč tudi proti Angliji. Njegov cilj je jasno viden ter se da označiti z dvema besedama: Dardanele in Bos-por. postopanje Moskve pa je obenem šol-ki primer, kako nameravajo velesile v bo-r oče postopati z manjšimi državami.
Tudi berlinsko časopisje se bavi z odpovedjo nenapadalnega pakta med Sovjetsko zvezo in Turčijo iz leta 1929. Listi pripominjajo, da so že ob zaključku jaltske konference ugotovili, da so razpravljali Roose-velt, Church:Tl in Stalin tudi o vprašanju Dardanel ter da je bila stvar rešena povsem v sovjetskem smislu. Nadalje opozarjajo listi, da so ta razvoj v Berlinu že prerokovali, ko je šla Turčija na. stran zaveznikov.
Stockholm, 24. marca K odpovedi sovjet-sko-turške prijateljske pogodbe javlja poljska telegrafska agencija iz Aten, da zahteve, Sovjetska zveza gotove turške predele ter da namerava »radiXkaflno raziskati vprašanje Dardanel«. Odločitev Moskve, da ne obnovila prijateljske pogodbe, pomenja pričetek dalekosežnega načrta, kä ga namerava uresničiti Krecneilij brez ozira na posledice. Moskva bo skrbela, da bo ta zadeva »enkrat za vselej rešena«.
»Aftombladet« piše v uvodniku, da je bilo fe naglice, s katero je Turčija napovedala Nemčiji in Japonsüti vojno, razvidno, da je pvatsjio vprašanje Dardanel alkutno. Odpoved prijateljskega dogovora je potrdila to mnenje. Moskva se zaveda, da je sedaj v boljšem pdktžaju, ter iizvajla iz tega konsekvence. Doslej šo lahko varovali Turki svoj položaj z brtansko pomočjo, sedaj pa. temu ni več talko. Zaradi tega je treba raöima/tä, da bo Turčija v naslednjem času izpostavil jena skrajnemu sovjetskemu pritisku. StaBin hoče uresničiti star lusSd sen o dchicidu do svobodnega morja. Diplomat-sk5 dopisnik lista »Manchester Guardian« ja/vlja, da je poročilo o odpovedf dogovora prav taJko presenetilo prijatelje Sovjetske zveze ktalkicr Turčijo samo.
^p f turško-
odnošajlli
Berlin, 24. marca. Na sprejemu novinarjev v Wilhelmstrasse v sredo je odgovoril •lemžOci zunanja minister von Rjbbentrop na vprašanje nekega časnikarja glede odpovedi sovjetsko-turšfcega prijateljskega in nevtralnostnega pakta sledeče:
»Turčija je napovedala Nemčiji vojno, ker je prvič upala, da se bodo sovjeti na to sploh odrekli vojaškim oporiščem ob morskih ožinah in ker je drugič upala, da jo bodo podprle Anglija in Zedinjene države napram Sovjetski zvezi v slučaju, da bi sovjeti vendar vztrajali pri svojih zahtevah glede oporišč ob morskih ožinah. Sovjetska odpoved kaže. da so se Turki
«računali. Na vsak način bodo pri obnovitvi dogovora obravnavali vprašanje morskih ožin in s tem vprašanje samostojnosti Turčije.«
Na neko drugo vprašanje je rekel RTb-bentrop: »Kar se tiče Nemčije, je vedno gojila prijateljsko politiko s Turčijo. Ce pa danes v Turčiji trdijo, da bi motivirali svojo umazano vojno napoved Nemčiji, da je vodila Nemčija napadalno politiko napram Turčiji, potem lahko samo ugotovim, da M morali biti z oziram na obstoječa dejstva previdnejši s takšnimi izjavami.«
tska veleoSenziva Moskve
Berlin, 24. marca. Moskovsko odločitev, da ne bo obnovila prijateljske pogodbe s Turčijo, smatrajo v balkanskih političnih krogih kot »pričetek dalekosežnega načrta, ki ga namerava zvesti Moskva brez ozira na posledice«. To poročilo iz Aten se krije s tem. da je prešla Sovjetska zveza vzporedno s svojim vojaškim sunkom proti Evropi tudi v diplomatsko veleofenzivo, ki ima za enkrat svoja težišča v Turčiji in Grčiji. Brezdvomno nastaja iz tega povsem nova problematika za bodočo britansko politiko na srednjem Orientu in v vzhodnem Sredozemlju.
Splošno priznavajo, da odnošaji med Moskvo in Ankaro že nekaj časa ntso bili ravno najboljši. Napetost je b?la dosegla že skoro stanje prikrite krize. Smešno zveni zato, če izražajo v Ankari nad najnovejšim razvojem obžalovanje ter zatrjujejo, da jih moskovska odpoved pakta ni presenetila. Dejansko je bilo ravno nasprotno, kajti v
Ankari so se vdajali sanjam, ki so se sedaj razblinile v nič. Ce bi na odgovornih mestih spoznali pravi razvoj, potem ne bi storili napake preteklega leta. Vendar pravi neko poročilo, da v Ankari še vedno gojijo nekaj upanja, da se bo mogoče z Moskvo pogajati, saj je postala vendar Turčija z vojno napovedjo Nemčiji zaveznik Sovjetske zveze. Takšno mnenje je zelo naivno ter kaže na popolno nepoznanje sovjetske taktike »pogajanja«. Tudi Anglija je verjela sličnim neumnostim. V Teheranu in Jalti pa je morala nato vkljub vsemu brezpogojno ugoditi Stalinovim zahtevam Tako se bo godilo tudi Turkom. Močno bodo razočarani, če upajo, da bodo pri pogajanjih vendar dosegli kakšne prednosti. Kakor javlia agencija Reuter, namerava Izvesti Moskva drastično revizijo vseh dogovorov in drugih diplomatskih obveznosti Sovjetske zveze v skladu z jaltskimi dogovori« m odpoved dogovora s Turčijo je pr* korak k usmeritvi
Uspešni nemški protinapadi na zapadn
Preprečeno je bflo vsako veqe sovražnikovo napredovanje Posadka Mainza v hrabrem obrambnem boju
Berfln, 24. marca. Težišča na «apadnem bojišču so bila v četrtek v znamenju številnih nemških protinapadov. Nemške čete so preprečile na srednjerenskem mostišču pomembnejše sovražnikove uspehe ter dosegle, da so postali premiki ameriških napadalnih skupin v Pfaizu počasnejši.
Medtem ko je bilo ob spodnjem Renu razen topniških dvobojev in brezuspešnih sovražnikovih izvidniških sunkov v splošnem mirno, so pritiskali Američani s svojega predmostja Remagen dalje proti severu, severovzhodu in jugu. Ker so se njihovi napadi v smeri proti Siegburgu zrušili ob južnem robu mesta, so premestili v teku dneva težišče boja bolj proti severovzhodu na področje na obeh straneh avtomobilske ceste ter so pritiskali proti kolenu Siege med Buisdorfom in Hennefom. Po majhnih pri-četnih uspehih se je zrušil tudi ta napad ob južnem obrežju reke na železniškem področju zapadno od Hennefa in na gričevnatem ozemlju pri Sovenu Nemške čete so takoj izvedle silne protinapade proti temu vdoru, sunile sovražnika z juga v bok, zavzele nazaj Soven ter se prebile zapadno od Hennefa dalje naprej. Američani so nato skušali pri Sovenu in Eudenbachu z novimi napadi pasti v bok nemškim naprej prodr-lim silam. Sunki pa so se brezuspešno izjalovili.
Na vzhodni strani predmostja pri Rema-genu se položaj ni spremenil. Ob južnem delu je nadaljeval nasprotnik s svojimi napadi pri Datzendrothu in Leutersdcrfu ob Renu ter je prodrl kljub neprestanim proti-sunkom korakoma v smeri proti Neuviedu do Wol'endorfa. Američani so v četrtek kljub temu, da so uporabili vse svoje sile, le malo premaknili svoje črte proti severu in jugu. Njihovo predmostje, ki je pri Eu-denbachu globoko 12 km, je med izlivom Siege in področjem nasproti Andernacha široko približno 40 km. Nameravani prodor proti severu, ki bi naj omogočil oklopniškl sunek v ravnino med Renom in pogorjem vzhodno od tod, se je zopet izjalovil zaradi odpora nemških grenn.dirjev, okiopniških strelcev in nemške ljudske vojske.
Na jugu zapadnega bojišča je sovražnik z nadaljnjimi napadi sicer prav tako napredoval, vendar je dosegel tukaj zaradi ojačenega nemškega odpora manjše uspehe kakor prejšnje dni. Težki boji so divjali v Mainzu. Američani, ki so napadli po silni topniški pripravi osredotočeno tudi s težkim topništvom, so prodrli kljub zagrizeni protiobrambi posadke s severozapada do glavnega kolodvora ter do mestnega središča. Ob trdnjavi na Fichteplatzu ter ob stari Kommandantur! oa so držali branilci,
večinoma v boju lz bližine, ves dan svoja oporišča. Častniške napadalne skupine so vedno znova vzpostavile zvezo med posameznimi bojnimi skupinami, tako da je bilo kljub močnemu sovražnikovemu pritisku ohranjeno enotno vodstvo odpora. V večernih urah se je združila posadka na postojanki poveljnika boja.
Američani, ki so prispeli med Mainzom ln Frankenthalom do obrežja Rena, so obstreljevali nemške postojanke na vzhodnem obrežju ter so ob razrušenem železniškem mostu pri Frankenthalu zaman poskušali prekoračiti reko. S področja pri Frankenthalu proti jugu v smeri na Ludwigshafen napadajočega sovražnika so odbile nemške čete pri Oppau in Oggersheimu. Tudi poskusi Američanov, da bi se z zapada in juga približali Ludwigshafnu. so se zrušili v težkih bojih ob cesti Oppau-LLmburger Hof ter ob železniški progi Limburger Hof-Neu-stadt. Sovražnik je na različnih točkah močno napadel zaporne postojanke, ki potekajo proti jugu do Landaua in od tam proti zapadu do področja Anmveilerja. Nemške čete so s takojšnjimi protisunki odstranile ali zajezile krajevne vdore, pri čemer je oddelek 853 težkih oklopniških lovcev uničil med Neustadtom in Ludwigs-hafnom 25 sovražnikovih oklopnikov. Tudi jugovzhodno od Neustadta. pri Landau in Annweilerju sovražnik zaradi odpora nemških zapornih postojank nI mogel napredovati.
Odlikovanja za uničenje nizko leteč b letal
Berlin, 24. maioa.. Führer je ustanovil .odlikovanje za uničenje nizko letečih letal pri sestrelitvi letal z rečnim orožjem aH malekalibersikim brzostrei'm orožjem. Uvodno pripominja odredba, da je sestrelitev sovražnikovih nizke» letečih letalcev z vsemi na razpetir.igo stoječimi sredstvi zelo važna.
Neomajna vztrajnost
Führerjev glavni stan, 24. marca. V težkih obrambnih bojih za Gotenhafen je odrezana posadka baterije mornariškega protiletalskega topništva »Völtzendorf« zaustavila nasprotnika z neomajno vztrajnostjo na taktično važnem mestu ter se je šele po izstrelitvi poslednje granate in uničenju svojih topov prebla nazaj do lastnih črt.
Poveljnik baterije, kapetan mornariškega topništva Mäs je padel pri tem junaške smrti.
Oddelek borbenih letal pod poveljstvo»! nadporočnika Weberja je uničil v dveh dneh ua vzhodnem bojišču 37 oklopnikov in napadalnih topov ter tako težko poškodoval 17 nadaljnjih okloonikov, da se lahko smatra, da je tudi veö!na teh uničena.
Junaška borba Japoncev na Ivodžimi
Visoke Izgube Američanov — Japonski letalski uspehi
Tokio, 22. marca. Poročilo cesarskega glavnega stana ki je bilo izdano v sredo, pravi, da so japonske letalske sile energično nadaljevale svoje napade proti sovražnikovim mornar skim in letalskim silam in svo-i je uspehe še povečale. Razen 20. marca jav-ljenih uspehov je bilo sedaj med drugim z ; gotovostjo ugotovljeno, da je bila potoplje-j na neka velika sovražnikova letalonosilka i neka druga velika letalonosilka pa je bila zelo poškodovana.
Japonske čete, ki so nameščene na otoku Ivu, so po pristajanju Amerikancev na otoku nudile sovražniku ogorčen odpor, ki je stal napadalca mnogo izgub. Medtem je vdrl sovražnik tudi na zapadni del otoka, kamor so se umaknili japonski branilci. Po zadnjih vesteh je prišlo tukaj do ogorčenih bojev.
Japonska poročevalska služba dodaja, da so japonski branilci izvršili svojo dolžnost do skrajnosti in da so vsi umrli junaške
smrti.
ženeva, 24. marca. Kot delno priznanje
težkih ameriških ladijskih izgub pri Ivo-džimi ie smatrati izjavo admirala Nimitza v petek, da je bila izgubljena spremljeval. na letalonosilka »Bismarcksee« (10.000 brt). Ladjo, ki so jo uporabljali šele od lanskega leta, so potopila japonska letala.
Tokio, 22. marca. »Okrog polnoči 17. marca bomo podvzeli poslednji napad pod osebnim vodstvom vrhovnega poveljnika. Molimo za zmago in za procvit cesarstva«. B tem poslednjim poročilom se je končal, kakor javlja cesarski glavni stan v Tokiu,
junaški boj Japoncev na Ivojimi. Sovražnik je izgubil v teh bojih približno 33.000 mož.
Madrid, 22. marca. Kakor javlja nek španski dopisnik, so se obrnile nmoge ameriške matere na ameriškega mornariškega ministra Forrestala z obtožbo, da je ter-
Žalo zavzetje Ivojime v razmerju z voja-;kim uspelom preveč smrtnih žrtev. For. restal je odgovoril preko časopisja, da ni nobenega sredstva, ki bi zmanjšalo krvni davek. Tolažimo je pripomnil minister, da so vsemu temu krivi Japonci.
Najmanj 9 letalonosilk zopet izgubili Američani
Tokio, 23. marca. Po najnovejših poročilih je bilo potopljenih ah poškodovanih najmanj 9 letalonosilk posebnega sovražnikovega brodovja, ki je napadlo 18. ln 19. marca področje Kizušu šikoku Cugoku. Japonski izvidniki so opažih sovražnikovo mornarico 21. marca, ko se je z največjo brzino premikala v južni smeri v vodovju vzhodno od Okinsva, pri čemer so ugotovili, da je sestojalo brodovje samo še iz 7 letalonosilk. Posebne napadalne edinice ter bombniške jate so izvedle težke dnevne in nočne napade proti sovražnikovi mornarici, ki se je pričela 21. marca doooldne umikati v južni smeri. Pri teh nar 5 h je bila neka oklop-nica težko poškodovana, druga pa potopljena. Posebne napadalne edinice japonskega letalstva so napadle sovražnikove vojne ladje ter dosegle tri zadetke v polno. Izidi doslej še niso potrjeni.
Kennsnfsti imlesijejo zavedne Poljake
Stockholm, 24. marca Poljska poročevalska agencija v Londonu spncitl objavlja poročila o strašnem divjnnju boljševfikov na zasedetjem poljskem ozemlju. Neko tako p.arociilo pravi, da so lublinske oblasti na zasedenem ozemlju takoj začeie načrten boj preti vsem nekomunistični skupinam, predvsem proti čiamom tiko zvane rpoljske domovinske armade«. Na tisoče poljskih oficirjev in vojaJktev je bilo že zaprtih, med njimi celo dva packo Iska oficirja, ki sta se še pred kratkim borite v poljskih oddelkih na zapadnem bojišču. Ta. ctficltrja sta bila zaprta pod obtožbo, da sta se borila za angleško stvar in rje za poljsko.
Na področju Sandomierza, pravi nefloo d;-ugo poljsko p irc-öio je bito toliko aretacij, da se lahko govori o pravcatem rekordu. Lublinske oblasti stalno menjavajo javne uradnike zaradi »pomanjkljive zaneslj vo-sti.« V Kielcah je bil nameščen še četrti deželni k-emisar in sedmi žuiparv Ogor-čaje nad postopanjem lublinsldh oblasti je splošno, tako pravi na koncu to poročilo, predvsem zato, ker postopaj» sedaj z vsemi narodno - zavednimi Poljaki
sovjetske zunanje politike na povojne zahteve.
K temu je pripomniti, da ne gre pri tem za kako revizijo zunanje politike Kremlja, marveč le za razkrinkanja pravih moskovskih ciljev. To, kar Moskva sedaj odkrito zahteva je povedal ob priliki svojega poslednjega obiska v Berlinu Molotov, ko se je drznil staviti svoje nesramne predloge. Nemčija je smatrala, da je nezdružljivo z njeno častjo, da bi o tem sploh razpravljala. Anglija nasprotno pa je zagotovila Sovjetom v Jalti proste roke ter celo že v naprej poziva Ankaro, da kapttuHca pred bodočim ultimatom Kremlja,
kiet z ziočSnci, pa četudi so se bciriäd proti
Nemcem.
Lizbona, 22. marca. Portugalski časopis »Voz« ugotavlja v nekem članku o usodi Poljske, da zavezniki odrivajo ta narod bolj in bolj na stran. Poljska, prvi zaveznik »Zlruženih narodov«, zaradi katerega je bila vojna napovedana, ta Poljska ne bo imela na konferenci v San Franciscu nobenega zastopnika. Istočasno pa postopa Sovjetska zveza na bivšem poljskem področju z vso njej lastno brutalnostjo in brezobzirnostjo, česar pa zapadni zavez-ugotoviti, da ni nobena manjšina ki živi na področju vzhodno od Curzonove črte zadovoljna s sovjetizacijo tega področja »Poljska ni bila le žrtev vojne«, zaključuje list, »temveč bo tudi žrtev miru«.
Stockholm, 22 marca. Ministrski predsednik londonske poljske vlade je izjavil, kakor poroča »Göteborgs Hanaelstidnin-gen«, da je prepričan, da se večji del poljskih vojnih ujetnikov v Nemčiji ne bo vrnil na Poljsko, dokler bo ta pod boljševiško oblastjo, temveč da se bo skušal seliti proti zapadu.
Moskva je nezadovljna s finskimi volitvami
Stockholm, 24. marca. Moskovska poročevalska efažfca objavlja ataižšče Bsta »Ia-vestja« k finskim voEitvam. Po maecitfu lista so voditve pcfkaaaile, da so elementi, ki so pognali finski narod v katastrofo Ua. ki ovirajo »napredni razvoj«, vendar Se precej močni. Zato je treba ie nadalje preganjati te elementa. Morikoveflco staUHe dokazuje, da tudi oeromnf porast bol JSeräSke-ga vpliva na FlnsQtem, ki Je bil dosežen pri volitvah, ne zadostuje kremeljste&m mogotcem, k} hočejo popoOnams cbvbdorali va» pntaaöja* qq fefan. aa pcftodHM mtfe Sapa
Mesečna naročnina 32 Ur.
OrtdniltToi inbljana — Puednljeva ulica ŠL S.
Telefon št 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Vlada, ki ]e prisegla sama sebi
Ko je bilo pod združenim pritiskom Moskve in Londona v Beogradu osnovano »kraljevo namestništvo«, ki naj opravlja vladarske posle dotlej, dokler o povratku kralja Petra »narodi ne doprinesejo svoje odločitve«, kakor stoji to v »Dodatnem sporazumu« med Subašičem in Titom z dne L novembra 1944, je nastopila druga faza Titove borbe za absolutno oblast. V »namestili št vu« Srbija sploh ni zastopana, kajti kot »predstavnik Srbov« označeni dr. Sr-djan Budisavljevič je prečan, ki je bil rojen in je živel ves čas v Zagrebu. A ne glede na to nima namestništvo nikake oblasti in niti ne vpliva, temveč je samo farsa. Vladarske posle opravlja in bo še dalje opravljal samo Broz-Tito in izključno njegova volja je merodajna tako za »namestništvo« kakor za »vlado« in »narodno predstavništvo«. Seveda pa je pri tem tudi Tito le izvrševalec tuje volje: zapovedi kominter-ne, predstavljane sedaj po sovjetski vladL
Po imenovanju snamestništva« je Broz-Tito 7. marca sestavil »jugoslovansko združeno vlado«. Tudi za njo je predvsem značilna ista okoliščina kakor za »namestništvo«, da namreč Srbija v njej ni zastopana, vsaj ne tako, da bi srbsko ljudstvo v »vladi« videlo svoje predstavništvo. Razen Grola ni v njej nobenega srbskega politika, ki bi bil igral doslej v političnem življenju kako vidnejšo vlogo. Stari republikanec Prodanovič je bil že cd nekdaj levičar in zato med Srbi tudi v časih najbolj nebrzdanega strankarsko-političnega izživljanja s svojo stranko ni mogel doseči nikakih uspehov. A tudi z njim vred je v novi »vladi« samo šest ljudi iz Srbije, šest med osemindvajsetimi! Komunisti se pač gotovo zavedajo, kako velikega pomena bi bilo za njihove cilje, če bi mogli pokazati na večje število Srbov, ki so z njimi. Sestava Titove vlade zato dokazuje, da vodilni srb-i ski možje z njimi nočejo sodelovati, to pa ne samo zato, ker sami odklanjajo komunizem. temveč še več v zavesti, da ga odklanja ogromna večina srbskega naroda in da bi se med njim za trajno onemogočili, če bi se kompromitirali po sodelovanju s Titovo druščino.
A ne glede na bojkot s strani vsega vplivnega srbskega političnega življa se Titova vlada po krivici označuje za »združeno vlado«, torej za vlado, v kateri naj bi bile zastopane vse pomembnejše struje. V njej absolutno prevladuje titovski, torej komunistični element. V kolikor so v vladi, ki šteje v smislu »Dodatnega .sporazuma« med gubaš1 čem in Titom z dne 1. novembra 1344 28 članov, tudi nekateri nekomunisti, tvorijo ti le neznatno manjšino. A še ta solucija je, o čemer ni mogoč noben dvom, le začasnega značaja, ker Tito pač takoj v začetku še ni hotel vzbuditi videza »netolerantnosti«. Ta nekomunistična skupinica ministrov je tako majhna, da jo lahko da Tito vsak hip preglasovati, vrh tega pa tako brez vpliva in ugleda pri ljudstvu, da jo prav tako mirno lahko vsak hip »izva-gonira«. To bo gotovo tudi storil, kakor hitro se mu bo zdelo, da mu kaže sestaviti čisto komunistično vlado. Zaenkrat mu kaže, da ima še gotove obzire na an gl o-ameriške zaveznike in tudi na domačo javnost, ki naj bi po možnosti ostala še aa nejasnem o pravih komunističnih namerah.
V smislu šubašič-Titovega »sporazuma« z dne. 16. junija 1944 bi imela biti sedanja »združena vlada« sestavljena »lz progresivnih in demokratičnih elementov, ki se niso kompromitirali za časa narodnoosvobodilnega gibanja«. Po komunističnem nazoru, katerega pod pritiskom Kremlja priznava tudi London, pa so se »kompromitirali« vsi, ki se niso brezpogojno podvrgli Titovi komandi. Zato je v Titovi vladi kar 19 organiziranih komunistov, od tega kar 15 članov predsedstva AVNOJ. Ker torej Tito že ni mogel pridobiti vidnejših Srbov, ki bi mu lahko služili za krinko, a bi vendar ne nasprotovali resno izvedbi njegovih načrtov, je izrabil citirano določbo »sporazuma« v to, da se je čim bolj otresel balasta še ne dovolj komunističnih elementov v svojih »osvobodilnih frontah«.
Poleg omenjene deveto ajstorlce preizkušenih in zanesljivih komunistov sede v vladi še nadaljnji pristaši Titove politike, katerih pripadnost k taboru, ki ga vodijo komunisti, je notorična. To velja med drugim tudi za one, ki naj bi predstavljali Slovence: za proslulega predsednika kočevskega procesa Kržišnika, ki pa je verjetno tu<B že star partijec, pa za dr. Maruši ča ln Edvarda Kocbeka. Kot netitovca je smatrati v vladi prav za prav samo dva: Grola ln Subašiča. A še ta dva sta se že uklonila Titovi diktaturi in s tem izgubila še ono malo zaslombo pri ljudstvu, ki sta jo imela poprej. Sicer pa je za vse člane Titove »združene vlade« značilno, da si nihče od njih ne more lastiti resnične narodove legitimacije, ker so vsi brez vpliva na množice, po večini neznani in nepomembni. A ravno take ljudi Tito potrebuje, ker noče imeti ob sebi nikogar, ki bi ga mogel ovirati pri nadaljnji boljševizaeiji. Iz previdnosti je vrh tega manj zanesljivim dal le politično brezpomembne resore, kakršna sta na primer kolonizacija in pošta, dočim je na važna, mesta postavil le ljudi, ki so mu brezpogojno vdani.
Titova »združena vlada« je prisegla pred predsedstvom AVNOJ, to se pravi pred samim seboj, ker je v njej več ko polovica članov tega predsedstva. Vprav simbolično je to dejstvo. Ce bi bila vlada iskrena napram sebi in napram svetu, bi prisegla pred Stalinom ali njegovim odposlancem. Zaenkrat pa j! še ne kaže to tako odkrito priznati in je zato raje prisegla sama sebi. Sicer pa je to v bistvu isto, saj AVNOJ in »združena vlada«, pa z njima vred Tito niso drugega kakor poslušni eksponenti kre-meljske kominterne.
Elija noSe pod Francoze
MIlan, 23. marca. V poučenih krogih trdijo, da Je Bonomi^eva vlada, ki ge je odrekla že Italijanskih kolonij m postojank tr Sreloaemlju. sedal privolila tudi v izročitev otoke Hibe Franci«. Po švicarskih poročilih dela razburjeno prebivalstvo fran. coskim zasedbenim oblastem velike težave. Na uBoah so našli letake z napisom: »Smrt Izdajalcem!«, »živel italijanski otok
s. »JUTRO« IL 68
Nedelja, 25. UL 1945
Anglija je padla na stopnjo vazalne države
Izgubila je pomorsko prvenstvo in samostojnost zunanjepolitičnih odločitev. — Usodne posledice zas lepljenega sovraštva do Nemčije.
Berlin, 28. marca. Na nekem zborovanju
konservativne stranke v Glasgowu je govoril angleški zunanji minister Eden o sedanji britanski zunanji politiki, ki je zavzela pod njegovim vodstvom za Anglijo katastrofalen značaj. Eiden je pri tem značilno ugotovil, da Velika Britanija ne more več trditi o sebi, da obvlada morje. Ta čas je minlL
Uspeh angleške politike, za katero je razen Edena odgovoren tudi ministrski predsednik Winston Churchill, Je samo veliko popuščanje Velike Britanije v korist Zedi-njenim državam v prekomorju ln Sovjetski zvezi na evropskem področju. Anglija je danes praktično samo še vazal teh dveh sik Pri tem je posebno značrlna podreditev zahtevam Kremlja, ki se jim je podredil Eden prvič ob priliki svojega moskovskega obiska pred teheransko konferenco ln ki je postala sedaj v Jalti dokončno obvezna za britansko politiko. Samostojne angleške zunanje politike m več. Tudi v najmanjših vprašanjih mora London imeti privoljenje Moskve, oziroma Washintona. Groteskno vpliva zato, če Eden na široko govori o svoji zunanji politiki na zborovanju konservativcev. Bolje bi bilo, da bi molčal, kajti lz njegovih izvajanj je preveč jasno razvidno, kako je zašel Eiden s svojo katastrofalno politiko v slepo ulico.
Med ostalim je Eiden opozoril na načela, na katerih sloni britanska zunanja politika, namreč nikdar pust:ti, da bi prišla Evropa ped nadvlado ene edine sile. V ta namen je vodila Anglija več svetovnih vojn (ta formulacija je, mimogrede pripomnjeno, priznanje, da je Anglija povzročila te svetovne vojne) in hoče, da bo Elvropa »po prosti volji« svojih različnih držav združena.
Na hinavščino se gospod Eiden dobro spozna. To je s temi frazami ponovno dokazal. Dejstvo pa je, da je ravno Anglija izročila evropsko celino boljševizmu in da v boju proti Nemčiji celo aktivno pomaga boljševizmu obvladati Evropo. Najprej so izdali vzhodnoevropske obrobne države Sovjetski zvezi — najznačilnejši je poljski primer — nato je prišla na vrsto jugovzhodna Evropa in v Jalti je postala izdaja nad Evropo per-fektna. Od Edena omenjena prosta volja evropskih držav sploh ne obstoja, ker jo boljševiki z brutalno silo vsakokrat zatro, enako kakor to delajo na zapadu Angloame-ričani.
To Je resnica in nič drugega nI kakor nesramnost, če meni Eden, da je treba spoštovati pravice evropskih narodov do njihovega lastnega načina življenja. Iz angleških ust se to sliši kakor če bi hotel buldog namesto lajati nenadoma peti. AH izgleda pravica do svobodne volje tako, kakor prihaja do Izraža v iztrebljevalnem načrtu proti Nemčiji? Ce izjavlja Ekien, da obstoja v San Franciscu poslednja možnost, potem se moti, kajti Anglija je izgubila svojo poslednjo možnost onega dne, ko se je podvrgla Stalinovemu ultimatu. Eiden je namočil mračno sliko bodočnosti z opozorilom, da je uničenje v tej vejni grozovitejše kakor kdaj koli. To pa velja predvsem tudi za Anglijo samo, ki se bo nahajala po vojni pred resnimi težkočamL
Edenova bilanca pred njegovimi konservativnimi strankarskimi prijatelji gotovo ni samozavestna. To je bilanca one sile, ki jo zasleplja politika sovraštva. Ta zaslepljenost je tako velika, da je n. pr. Elliot, ki je kot član britanske parlametarne delegacije pred kratkim obiskal Sovjetsko zvezo, Izjavil, da oči boljševizma niso obrnjene navzven, marveč na znotraj. Ta ubogi tepček sploh ne razume, kaj je boljševizem, m v svojem življenju morda nikdar ni študiral Leninovih del. Toda tudi on bo doživel težko, all prekasno prebujenje.
Popoln gospodarski propad Velike Britanije
Stockholm, 20. marca, Stotnik L. D. Gammans, britain^fkä odpcelajiec pri tako-zvani preihraiijj©va.kii konferenci v Hots-pringsu (Virgünia) je rekel v ponedeljek v nekem govoru pred londonsko trgovinsko zbornico, da britani^ke trgvviJrje z iniceean-stvom sflaaraj ni več in da so uničece vse britanske prekomorgke naložbe kapitala, čigar obresti so krile skoro 30»/» britanskega predvojnega uveca »Imeli bomo 3.000 milijonov funtov šterltagov dolgov, kar predstavlja protivrednost 61etne izvozne trgovine.«
Ne samo političen, marveč tudi pepoian in gospodarski polom je torej za Angleže uspeh te vojne, ko so jo tako lahkpumno pričeli.
Vojni poročevalec W. Jungermann objavlja naslednje zanimivo razmotrivanje o »tihi fronti« na mejnem ozemlju Zapada:
Bojišče na Hrvatskem je bilo in je še danes v senci vzhodnega bojišča. Prav v teh dneh romajo misli mnogih vedno zopet k Odri in Visli, v šiezijo ln Vzhodno Pru-sijo, k tovarišem na tem bojišču ln k ljudem v teh krajih. Vemo, da v današnjih časih vse drugo obledi v primeri z dogodki in borbo na vzhodu. In vendar smo mi tukaj v gotovem pomenu del te mogočne fronte.
Od jugozapadnega konca Blatnega jezera se vleče fronta v južni smeri proti Dravi, sledi njenemu teku, preskoči v Sremu k Savi in Drini ter naprej proti Jadranu. Odkar so si Sovjeti ob koncu lanskega leta pri poizkusu, da bi prodrli med Blatnim jezerom in Dravo, okrvaveli glave, se je sovražnik držal tukaj v rezervi. Z nekaterih manjših predmostij ob Dravi so Sovjeti tudi potem hoteli dobiti zvezo s posameznimi skupinami tolp v gorah in gozdovih na zapadnem bregu reke, toda vsi ti poskusi so se spričo čuječnosti nemškega in zavezniškega hrvatskega orožja izjalovili. V Sremu, severno zapadno od Beograda med Dravo in Savo, so se lahko naši oddelki celo povzpeli do uspešne napadalne akcije.
Fronta tu spodaj Je drugačna, kakor si jo navadno predstavljamo. Tu ni strelskih jarkov, ne bojne črte. Tudi ni nobenih utrjenih oporišč. Lahko bi dejali, da to ni fronta, marveč bojiščna pokrajina. To ni meja, temveč mejno ozemlje, na katerem se vrši borba bolj v globino nego na kateri koli drugi fronti. To bojišče m fronta, na kateri se odigravajo oklopniške bitke, kjer posegajo v borbe krdela letal ali kjer se stopnjuje materialna vojna kakor na vzhodu ali zapadu. To je fronta tisočerih zvijač in pasti, neštetih izvidnic in akcij udarnih odelkov, vojna malih in najmanjših oporišč. To velja zlasti za globino bojišča, ki je mnogokrat daleč za fronto. Vojaški cddelki so v svojih oporiščih zdaj na fronti, zdaj v njenem zaledju. »Tiha fronta« je na ta način v večnem gibanju. S tem seveda še ni rečeno, da so borbe povsod na dnevnem redu, toda vselej in vsako uro se lahko vnamejo. Z vso čujeenostjo mort. toraj vojak oprezo-*ati okrog sel«. Oko in uho morata vedno streči po sovražniku. Bližnji ali daljni ogenj iz pušk in strojnic sta neprestan opomin, ki dajeta pokrajini njen frontni značaj.
Tako je bilo v teh krajih skoraj vedno, odkar je postala Hrvatska ob ločitvi med vzhodnim in zapadnim krščanstvom mejna pokrajina zapadnega sveta. Redkokatera druga dežela je doživljala borbo med Za-padom in Azijo v toliki meri, čeorav nikjer ne naidemo poročil o velikih odločilnih bitkah. Huni in Madžari, predvsem pa Turki so preizkusili vso odpornost teh krajev, kjer je cesarska Avstrija s svojo vojaško mejo ustvarila elastično obrambo proti nepretrganim napadom z vzhoda. Na severnem bregu Une. pritoka Save, so nastale prve naselbine prebivalcev, ki so morali bežati pred Turki. To prebivalstvo je dajalo iz sebe vojake in kmete v eni osebi. StoVtja in stoletja so se te mejne posadke borilo proti Turkom, ki so se z bitko na. Kosovem polju leta 1389. pomaknili bliže proti zapadu. Ti graničarji so obdelovali zemljo z nabitimi puškami ob sebi. Bili so vedno prpravljeni na turške vpade in so te redkokdaj imeli zaporedoma več mirnih let. Ognji na gorah so naznanjali nevarnost, ob kateri so se umikale žene z otroki in starci, dočim so graničarji zasedali svoje postojanke, da se sovražniku postavijo po robu.
Marsikaj spominja na tiste čase Kakor ob času turških vpadov, se še danes srečujeta v teh krajih Vzhod in Evropa, Azija in Zapad. Kakor nekoč, se z borbo postavljajo vzhodu po robu skoro vsi narodi tega področja. Hrvatske in srbske edinlce se bore danes ob strani SS, nemške oborožene sile in policije. In kakor nekoč v dobi avstrijskih garnizij so tudi danes nemški vo-aški oddelki okostje Ih hrbtenica fronte, ''časih se zdi, da se oživi ia fanatizem Turkov ali celo primitivnost Hunov v grozotah in trdoti borbenih metod boljševikov ter po njih sfanatiziranlh tolp. To daje borbi
njen poseben pomen. Samotna gozdna in gorska pokrajina postane spričo teh stvari še bolj pusta, kakor je že sama po sebi. Kmet, ki živi zelo borno, je v takšnih razmerah še revnejši in je po večini vesel, da si reši golo življenje.
Varnost nudi v teh razmerah samo nemško orožje. S priključitvijo balkanske vojske se je koncentracija moči na tem ozemlju močno stopnjevala. Daljina in globina bojišča, pa tudi danes, kakor nikoli prej v zgodovini, nista vezani na togo črto. Kadar Je postal pritisk Turkov premočan ter je presegal obrambno silo Zapada, so se bo-jlščne črte umikale v globino pokrajine, obenem pa se je osredotočila obramba, šele ko so bili Turki 1483 pred Dunajem odločilno potolčeni. sta potisnila kmet in vojak svojo bojiščno pokrajino zopet proti jugovzhodu preko svojih mej. Tudi danes se zaveda vojak v svojem samotnem, odmaknjenem oporišču teh dejstev. Prav zaradi tega je njegova borba bila in je še danes v senci velikih bitk. Ta fronta s svojimi dnevnimi borbami in boji zahteva zdaj ofenzivne, zdaj defenzivne pripravljenosti ter ostaja slej ko prej to, kar je vedno bila: tiho bojišče.
Vd]na krivila Anglije
Britanci sami jo priznavajo
Stockholm, 23. marca. StocklhoLmsltj list »Expressen« javlja its Londona, da je pričel tamkaj deütavati »Nationen Peaco Council« (inarrdtti nti-cxvmi svet), la: stremi zt tem, da bi Anglija pria iaOia svojo sokrivdo na tej vojni To akcijo poipira najmanj 19 znanih osebnosti v Angli ji, med njimi kanterbui-yski stoil i prost profesor Harold Lasky, gr-ofica Snowden in drugi.
čeprav ta krog ni posebno velik, je vendar tonembe vredno, da so tudi v An-gfc'jj osebe, k£ prfanavatjo britansko vojno krivdo. Ce pa je pri tem govor <. no o sokrivdi Anglije, potem je to na vsak n .i čin samo skromro priznanje krivde, kii s si jo naiprtU Britanci pred vsem svetom. R«»-cd garancije Poljski, ta ji je predlagala Nemčija pametno rešitev vseh spornih vprašanj, ter radi ohr-anitve versa,iT eske aa®'5ne rešitve, je aaipovedflJa Anglija leta 1939. nemškemu naredu ponovno vor.o ter izzvaüa s tem drugič svetovno vojno, ki je zavzela največji ofcs^g. Ta britin^ka vojna politika, ki ima za cilj barbarsko uarftenje nemškega naroda ter preko t-ga dbi!ft5o2am?e vse Evrope in m Učenje n.i ne kulture, še danes ne pomišlja 'isročifcj vso evropsko ceUn.o boljševizmu ter s tem zapečatiti usodo Evrope.
Najboßj »aivdušen pod'pihavslec brtanske vojne poütike je Roosevelt. ki je že leta 1937. pričel z vojnimi pripravami ter ji v svojem znamenitem govoru odkrito napovedal bodoče vojne spore in zahteva1, da bi biio treba staviti osne sTe pod nadzorstvo. V mto sledeči dobi je rvdrljov-i.l to polltfiko po svrjjfh velepoa'rvni'kiirh ter je storil vse, da je spravil Poljsko, Francijo in Anglijo v vojno.
Eias^lniiki letaMd üawd «a nizozemsko presffioltttao
ženeva. 24. marca. Zjutraj 3 marca so iz^e Tli britanski letalski prarigsterfi bornb-nišk; napad na Haag. Civilno prebivalstvo je utrpelo težke izgube, stanovanjski okraji so bili močno poškodovani. Na pritožbo nizozemske begunske vlade je Izjavila sedaj britanska vlada z cbičainim cinizmom, da je bil izvršen ta o: ganizirani umor »po pomoti«.
K st delavtsi suž&p v arabsko pisavo
Berlin, 24. mprea. Da depcrtacije delavcev po Angij .»m eiičan;'h in h fljševikih niso samo govorice, dokazuje noko poroči do radia Rim. Poročilo priznava, da so poslali sedaj že več tLscč delavcev v arabsko puščavo, da bi f h tsimtkaj uporabili kot delovne sužnje zaipadnih pnitokratov v petrev lejsikih rafineritjah. Ker življenjski pogpji v arabski puščavi v zdravstvenem smislu niso primerni za Evropejca, je doletela te prisilne delavce težka usoda, posebno ker je znano dejstvo, da Angl caameričani rflso rmč me-nj brutalni cd boljševikov, kar se tiče izmozgavanja človeške datovne sile do ätararjnwsti.
Prispevajte za velikonočno zbirko socialne pomoči!
Samomor Jugoslavije
Kakor je ä ta tel jem že znano, je prevedena v slovenščino knjiga dr. Danila Gregorlča »Samomor Jugoslavije«, kl je vzbudila ob svojem Izida leta 1941 splošno pozornost ne le na ozemlju bivSe Jugoslavije, temveč tudi drugod. Slovenski prevod, ki ga je oskrbel dr. Fran Zupan, bo Izdala založba »Luč« in bo izSel v ponedeljek. V naslednjem prinašamo lz njega zanimiv in napet odlomek:
V sosednji sobi je glasno govoril Hič. Kričal je v telefon:
»Ste razumeli: kralj je prevzel vso oblast; general Simovič je ministrski predsednik, jaz sem imenovan za vojnega ministra. Vaša dolžnost je, da pričakate regenta na kolodvoru v Zagrebu, da ustavite vlak in ga na skrivaj pošljete nazaj. S svojo glavo ste odgovorili, da se bo povelje, ki ga dajem v kraljevem imenu, izvršilo.«
Po kratkem odmoru je Hič skoraj v kriku nadaljeval:
»Torej sta me razumeli?! — Dobro.«
Civilisti so se zbrali v sosednji sobi in čakali Simoviča, ki se je medtem pogovar-
Jal s hrvatskimi ministri, med katerimi so lili orjaški šutej na čigar zadovoljnem obrazu si lahko opazil vse barve, dolgi in zagrenjeni Torbar in podjetni S molj an.
Simovič jim je v kratkem pojasnil, da mu je kralj poveril mandat za sestavo vlade. Zato jih poziva, da stopijo v to vlado in obdrže svoje dosedanje položaje.
»Predvsem moram protestirati, da so nas vse tri itar tako sredi noči vrgli iz postelj in aretirali!« je začel šutej. -
»Saj vas niso aretirali,« se je smejal Simovič, »samo poklical sem vas k sebi, ker va3 na žalost nisem mogel več. osebno obiskati.«
»Ugotavljam, da smo bili aretirani, čeprav vi trdite nasprotno!« je vztrajal šutej. »To ni noben postopek! Sicer pa'mi sploh ne vemo, kaj želite, kakšno vlado nameravate sestaviti in kakšno smer bo ta vlada ubrala? Kaj pravi k ternu regent?«
Simovič se je še vedno smehljal.
»Regent je odstavljen. Kar pa zadeva novo politiko, namerava pritegniti vse politične moči države. Cvetkovič nikakor več ne zastopa več.ne srbskega naroda. Maček in vi, dragi gospodje, pa ste brez dvoma zastopniki, ki upravičeno predstavljate in zastopate hrvatski narod. Tudi Kulovec avtoritativno lahko zastopa Slovence. Sestavil bom koncentracijsko vlado, v kateri bodo zastopane tudi vse srbske skupine.«
Pogovor je trajal še nekaj časa. Hrvatje so vztrajali na tem, da se morajo najpreje pogovoriti s svojim vodjem dr. Mačkom in regentom, ker preje ne morejo zavzeti ni-kakega stali šča.
Simovič jih je poslal v sosednjo sobo in tam pust'1 same, dokler ni dobil brzojavne zveze z Zagrebom.
Komaj se je Simovič usedel, se je že pojavil njegov sluga m javil, da so privedli Cvetkoviča.
»Glejte, dragi Cvetkovič! Ali vam nisem stalno pravil, da bo prišlo do tega?«
»Kaj naj vse to pomeni?« Je užaljeno dejal Cvetkovič.
Simovič se mu Je približal, si mel roki tn se smehljal:
Mladi častniki, moj dragi, mladi častniki! Poglejte, kaj zmore mladina. Oni nočejo misliti tako. kakor ste vi hoteli. Imajo jasne glave in junaška srca, ti mladeniči.«
Cvetkovič se je usedel.
»Prepričan sem. da je najbolje, moj dragi gospod Cvetkovič. če na mestu sedaj podpišete svoj odstop!« je dejal Simovič in položil polo papirja pred Cvetkoviča. »Sporočite lepo kralju, da polagate v njegove roke odstop celotne vlade, jaz pa bom še vse potrebno ukrenil, da bo kralj vašo demisijo tudi sprejel.«
Cvetkovič je opazoval generala, ki si je sklonjen preko mize zadovoljno mel roke ln pričakoval, da bo Cvetkovič res napisal na ta papir zanj tako potrebno besedilo.
»Meni je princ poveril mandat in zato more edino on sprejeti mojo demis'jo!« je odgovoril Cvetkovič ln potisnil papir" nazaj.
»Kakor hočete, toda regent ni več regent ln mladi kralj dela v sporazumu z mlaišimi častniki. Meni Je zaupal sestavo nove vlade.«
Ko je Cvetkovič ponovno odklonil podpis, je Simovič poklical stražo in ji ukazal, naj ga odvede v dvorano, kjer so bili Hrvatje. Medtem se je ura pomaknila na šesto. Simovič je še! proti razrravn' dvorani, kjer so sedeli različni civilisti. Zbrali so se tam vsi pohtiki starih demokratski strank, ki so se skozi leta in leta med seboj prepirali in ki so v vsem tem času z umazano propagando zatirali stremljenje mladih prepričan :h nacionalistov.
Vsa ta pi=?ana družba je pričakovala Simoviča. ki je pravka- prišel in pričel:
»Gospoda moja! Dobro vam je znano, da je ki al j, oprt na vojsko, ure vzel to noč' vso oblast. Regenti so odstopili: vlada je odstopila, vojska pa ie zasedia vladno palačo. Iz vseh krajev sem že v prvih jutranjih lirah preiel poročila, da je naša zvesta vojsk« pov-soi gosoodar položaja. Povsod vlada red jn narod z navdušenjem odobrava kraljev korak. Kralj je že izdal prosrle.s. ki vam tra bom takoi p-ebral.«
Vzel je iz ovitka nek papir in začel. Zvenelo je kakor da bi bral sestavek an-s-leškeea oropasrandn^sra letaka. Bral je o izdaji države, o plačanih izdajalcih in brezčastnih ministrih. »In to je Inali podpisal ? ie zafrkljivo vprašal nekdo prav v duhu tega zmešanetrs dokumenta.
»Prav za prav še ne,« je odgovoril Si-
Ängfeomeiicani prinašajo liedo ln lakoto
Nimajo ne vo-jc. ne sno?ohncsti, da bi pomagali »osvobojenim« evropskim narodom. — Ženevska opazovanja.
Ženeva, 24. marca. Na tukajšnjo centralo Mednarodnega Rdečega križa prihajajo teden za tednom nujne prošnje za pomoč od Rdečih križev raznih dežel, katere s*> zasedle angloameriške če:e. Prizadeti Rdeči križi prosijo za pošiljke oblek in hrane, zlasti pa tudi zdrarvil. Njihove prošnje odkrivajo naravnost pretresljivo sliko o beai in pomanjkanju, kakršni je celim naro iom prineslo angloameriško »osvobojenje«. Enaka ali še večja beda Vlada tudi v pokrajinah, ki so jih okupirali boljševiki, vendar pa sovjetske oblati ne puste apelov na Mednarodni Rdeči križ, ki ga označujejo za »buržujsko« ustanovo. Glavni vzrok je seveda ta. da nočejo da bi inozemstvu mo/nosti vpogleda v razmere na svojem interesnem področju, in pa ta. da jim je stiska prebivalstva celo dobro -'nšla, ker olajšuje izvedbo komunistične revolucije.
V ženevskih krogih ne prikrivajo svojega razočaranja nad dejstvom, da Arglo-američani ne znajo ali celo nočejo pomagati evropskim narodom, katere so v prvi vrsti oni pahnili v nesrečo. Koliko lepih obljub so iz Anglije in Amerike nasult Evropcem pred invazijo! Obelaii so jim da bodo takoj imeli vsega dovoli, tekor hiiro pridejo k~m angloameriške čete. Ustanovili so celo posebno org.-nizacijo UNRA za tako i šn jo izdatno preskrbo »osvobojenih- dežel. Toda ta org ni-aciia je dooeia odpovedala in se izrodila v torišče židovskega dobičkarstva. Zato evropski narodi namesto obljubijc-ni h polnih miz ne dobe niti drobtine.
AnglsSki :n ameriški vodilni! funkeo-narji se očitkov, ki kar dežujejo na nje
ni —a—i
od vseh strani, opletajo z izgovorom, da za večje pošiljke civilnemu prebivalstvu ni na razpolago ladijskega prostora, ker je treba še oskrbovati milijonske arm j de. A ne glede na to. da bi se pri resnično dobri volji gotovo našlo primerno število ladij tudi za prevoz najnujnejše hrane in obleke, tako pripominjajo v tukajšnjih poučenih krogih, je dovolj značilno dejstvo, da iz Anglije in Amerike tudi zdravil ni, čeprav bi za njihov prevoz zadostoval minimalen ladijski prostor. To dejstvo najbolj dokazuje, da Angloameričam nimajo ne volje ne moralne in umstvene sposobnosti, da bi res pomagali trpečim evropskim narodom. Ti zato tudi vedno bolj jasno vidijo, kaj bi jih čakalo, če bi bila njih usoda odvisna od Angloameriča-nov.
Izredne r^ače izredna Dočssnost
ženeva, 24. marca. »Egyptlan Mail« z estrimi boselamj napada organizacijo UNRRA. ki kaže že »resne simptome preo. časne ohromitve«. Njen birokiatičai aparat je nretež^k m pred ag. List p še, da ima večji del uradn'kov UNRi'A izredno visoke nlnče, da so pa zato izredno počasni ter da b- moral! pokazati čak.a;uiv«n'i svetu konkretne uspehe, ki bi jih upraviče-vali prejemati tako ogromne piače.
Pf e?krbovalna kriza Finske
S'ockholm, 24. marca. Kakor javlja radio Helsinki, finsko preskrbovalno ministrstvo zelo pe3lmic?tično preso-ia preskrbo-va'n! poležaj v Helsinkih. Prebivalstvo opozariaio na možnost izrednih ukrepov. V bodoči ie3eni je računati tudi s prostovoljno evakuacijo predvsem žen in >t:ok lz večjih mest.
Kdm so telpsvEd vrgli Ražesca
V nemških listih smo čita« zanimiva razkritja o zadnjih dneh In o padcu Rades,cove vlade. Radcacu je bii dovolj nahen, da je računal še na ar.glo-ameriSko zaslombo. Toda sovjetski oklopniki so govorili glasneje kakor boječi angioameriški diplomati In obveljula je seveda volja Moskve.
Sporočila z verodostojne strani pojasnjujejo se c. a j vprašanje, ki ga je stavilo mnogo ljudi, odkod je namreč \ zoi iukr«tfni rumun-ski ministrski predsednik Radescu tciiko poguma, da je napadel rumunske komuniste. Vemo, da ga je pri tem kril rumunski dvor. Sedaj pa se izve, da se je Radoscu vdajal prepričanju, da ga bodo podprli tudi Angleži 'n Američani. Zraven si je mislil, da je biio v Jalti sklenjeno, da se obstoječe demokratske vlade v zasedenih deželah ne bodo spremenile do konca vojne. Razen tega je upal, da je Churchill govoril na jolt-ski konferenci v prilog Riununije. število čet, ki bi jih rabila Sovjctija za zasedbo Rumunije v primeru rumunskega cdpora, je cen'1 na približno 30 divizij. Radescu je domneval, da je Sovjoclja tako zaposlena na vzhodnem boiisCu, aa ne bi mogla teh divizij spraviti skupaj.
Morda so bile tudi tiste štiri angleške križanke, ki so tedaj križarilc pred rumunsko obalo, da so šč tile iztovarjanje angleškega materiala v Kcnrtanei, vzrok, da jc previsoko cenil angleško moč v tej igri.
Ko se je neposredno po Radescovem govoru, ki je ostre napadal rumunske komuniste, v Bukarešti sestala zavezniška vojaška komisija ped predsedstvom sovjetskega generala Vinogradova, se — kakor vse kaže — ni zedinila glede svojega zadržanja.
Dan nato, 26. februarja, je odletel Vinogradov v Moskvo skupaj z rumunsko komunistično voditeljico Pauken, Iti jo je Radescu tudi estro napadel. V Kremfju so takoj po njegovem poročilu odredili ostre ukrepe. Njihovo izvedbo so poverili namestniku zunanjega komisarja Višinskemu, ki je prispel v Bukarešto dne 28. februarja. Dne 1. marca so pridrveli v Bukarešto sovjetski oklopnikd in rumunslca posadka j« bila razorožena ter potem odstranjena iz
glavnega mesta. Obenem je bilo razpuščeno rdi rumunsko orožništvo, policija pa omejena na 6000 mo£.
Nova rumunska vlada v Bukarešti, ki jo je po enotedenskem trudu sestavu dota-kratni ministrski podpredsednik v Radesco-vi vladi dr. Peter Groza, se opira na komuniste in liberalce. Maniujeva narodna kmečka stianka, ki ima v rumunskem ljudstvu največ zaslombe, je iz vlade popolnoma izostala. Komunisti so od IS mest zasedli 12 s člani stranke ali z osebami, ki so jim poslušni. Dva ministra sta uradnika. Razen ministrskega predsednika Groze je biio sprejetih še 5 ministrov iz bivše Radescove vlade, med nj'mi komunistični pravosodni mi-nster Patrascanu, prav tako komunistični stranki pripadajoči gradbeni minister Geor-eius, komunistični skrbstveni minister Ni-colau in komunistični prosvetni minister Voitec. Notranje ministrstvo, ki ga je prej upravljal Radescu, je dobil komunist Geor-gescu, ki je šele pred k: tkim odstopil kot tajnik istega ministrstva in je v javni Izjavi nastopil proti Radescu. Verjetno je George-scu bistveno pospešil Radescov padec. Poleg notranjega ministrstva važno vojno ministrstvo je dobil Sovjelcm na k'on jeni general Raseanu. Propagandno ministrstvo je dob:l skrajni komunist Ccnstantinescu Jas-sy. Zunanji minister in ministrski podpredsednik je postal bivši liberalec Tatarcscu, kl je bil za kralja Karla večkrat na čelu vlade in je bil do izbruha vojne poslanik v Par zu, a se je potem udinjal komunistom.
V Moskvi so pohiteli, da bi z množičnimi napadi naredili Radesca in ostale neljube jim elemente zrele za odstranitev. Radescu so očitali, da ni bil sposoben zavarovati v deželi red in mir. Te očitke je potrebovala Moskva kot pretvezo, da je mogla streti v Rumuniji zadnji narodni odpor. Novi kurz je opazen že na vseh področjih. Tako poroča Reuter lz Moskve, da so bili po boljše-viškem vzorcu ustanovljeni v raznih rumun-skh krajih sovjeti, ki izdajajo na lastno pest razlastitvene ukrepe. In ko se Radescu končno odprle oöl, je smatral za najbolj pametno, da Je zbežal v angleško poslaništvo«
Zatemnitveni čas
teden, ki začne 26. III. ms in tete tega 1. IV. 1943
od 19.15 do 5.35.
movič nekoliko nejevoljen. »So&tavek moramo vendar odobriti.«"
Soglasno mnenje navzočih Je rtlo. da je sestavek povsem nep' .meren. /Sato so skovali brž drugega, — krajšega n Jtvarnej-šega, ki ga je Simovič uutoj nato pcslal kralju v podpis.
Gotovo še ni poteklo deset minut, ko sc listino prinesli nazaj opremljeno s podpisom: Peter II. Vse to oa je šlo 'ako hitro, kakor da bi bil kralj v sosednji sobi čakal na podpis.
Medtem je Simovič nadaljeval:
»Kralj mi je zaupal mandat za sestavo nove vlade. Koncentracijska vlada je po mojem mnenju elina rešitev. 7ato vas prosim, da predlagate za ministrskega predsednika koga drugega iz svoie s-ede. če mislite, da bi bil bolj spcsoOen, kakor sem jaz.«
Simovič je s strahom opazova! navzoče. Nihče se ni oglasil. Po eni strani so si bili vsi na jasnem, da je vse to ie komedija, po drugi strani pa so bili zadovoljni tem, da nosi odgovornost Simovič .m V ostalem pa je Simovič izustil tudi veliko neumnost. Ce je namreč on imel mandat za sestavo nove" vlade, vendar ni mogel sam od sebe dopustiti volitev drugega predsednika.
»Vidim torej, gospoda moja da ste z menoj zadovoljni. Zahvaljujem se vam za zaupanje in vas že sedaj obveščam, da je določen za vojnera ministra ßosroljub llič, za notranjega miniFtra pa Srdjan Budi-savljevlč. Vsaka stranka bo imela v tej vladi dva zastopnika. Hivatje so že dali svoj p-is tanek za vstop v vlado.«
Navzoči so «e začudeno spogledali: Ali so Hrvatje že dobil' zvezo z Mačkom ? Kaj, če Simovič ne laže?
»Tudi Slovenci so pripravljeni stopiti v vlalo. izbrati moramo torej le se srbski del vlade.«
»Predno se spustimo v pocameznosri. ie treba določiti zunanjega ministra. Erez dvoma bodo dogodki današnje noči razburili inozemstvo. Zato mora najkasneje ob deveti uri zjutraj novi minister že sprejeti inozemske časnikarje in jim dati me-rod.aina izjavo.«
Navzoči so se strinjali. Tupanjanln je brž stavil predlog, da je za zunamega ministra najbolj pripraven in sposoben Ga-vrilovič. Mis'iil je pri tem na šefa svoje stranke — jugoslovanskega poslanika v Moskvi dr. M lana Oavriloviča, Iti je bil znan ljudski frontaš in velik levičarski demokrat.
»Gavrilcvič pomeni vojno!« je pripomnil eden od navzočih.
Nastalo je vpitje in odločiti se je bilo treba najprej o tem. ali so za vojno, ah proti njej ter kakšno politično smer bo via la ubräla. V tem se je pojavil v posvetovalnici tudi Peter živkovič. Poklica ri so ga, ker se Banjanin brez pris'anka fc\cje-S-a' strankinega predsednika ni upal odločiti za vstop v Sim-vičevo vlado. Simovič je prekinil burno debato, ki se je razvijala o vo»ašanju voine ali miru. nato na kratko pojasnil živkoviču d os-dan-; potek razgovorov in rnu ponudil kraljev manifest, živkovič je vpr<?sal nekoliko zbadljivo"
»In. to je kralj polpi3al?«
»Da!«
»Kralj — lastnoročno?«
Simovič tudi na ponovno tozadevno vprašanje ni odgovoril. Obrnil s? je zopet k ostalim, ld so še vedno razpravljali o vprašanju vojne ali miru. Nekdc- «? *e oelas'1 k besedi ln prijel na	m širo-
ko razlagati, da je državi neobhodno p? traben mir. V sreii govora je Tupanjanln skočil pokonci ter usekal s pestmi po mizi rekoč:	.	^
»Kaj kvasite sedal o miru?! Neumnost! M: vendar ne maramo miru. Danes se je odigrala narodna revolucija, jutri pa mora slediti narodna vojna!«
©rgamzacifsld tzlcr.t Nemcev
Lizbona, 24. marca. Z ozrrom na neprestane angloameriške bombniške napade na Berlin piše glavna urednik lista »Vez«, Cor-reia Marques: »Berlin, ki je vsled svojih modernih in monumentalnih zgradb eno največjih in najbolj karakterisc.čnin mest Evrope je dar.es samo še kup razvalin. Vkljub temu prihajajo begunci iz ogroženih vzhodnih predelov nadalje v Benin. Organizacijski talent Nemcev je tako'v-lik. da je mesto vkljub vsemu stalno preskrbljeno z vodo in plinom- Prebivalci razvalin imajo še vedno na razpolago električno strujO, cestne železnicc obratujejo, podzemska železnica obratuje skoraj kakor pred vojno in vozovi nadzemske železnice, čigar naprave po vsakem napadu popravijo, so polni potnikov. Berlinčan je često izgubil svojo hišo rn vse, kar je posedoval. Ostala mu je saino gotovost, da zemlja ostane ter da bo mesto nekega dne zopet izgrajeno.
CKbvestila
VELIKONOČNI DODATKI
Potr ošnikl stari 60—65 let in mladina letnikov 1929 in 1930 dobijo za velikonočne praznike po >/2 kg kondenziraneg3 mleka na starostne karte na odrezek 1 St-KM, od-nosno na odrezek 1-G2 nakazila za mleko. Mleko bodo delile od četrtka 29. t. m. dalje sledeče mlekamice:
Kroupa. Erjavčeva 2; Kerne, Ciril Metodova 38; Cenčič, Zaloška 16; Bevc Frančiškanska 5; Klopčar, Jegiičeva 10; Ivane, Floriansita 10; Košak, Lepodvorska tf, Mu-lej Slomškova 9; Dolinšek, Poljanska 77; Perpar, šmartinska 6; Anderiič, Predjam-ska 8; Novak, Tržaška 11; Glavan, Cinl Metodova C7; Kranjc, Novi trg 1; Medica, Stari trg 17; škriba, Tržaška 6.
VELIKONOČNI DODATKI
Potrošniki mesta Ljubljane debe za velikonočne praznike po 2 jajer na odrezek št. 9 mar. osnovne živilske nakaznice brez pre-tiskanih črk. Jajca bodo od torka 27. t. m-delile sledeče mlekarnice:
Kolenc, Tovarniška 11; Perdan, Resi jeva 7- Tu Sar. Medvedova 30; Krasna. Bohori-
33;" Samec, Adela, Celovška 72; Medved, Zaloška 45; Kadunc, Florjanska 9; Zorko Pepca, Gosposka 16; Mahovič Breda, Tržaška cesta; Gruden. Celovška 101; Kovačič Angela, Celovška 153.
NAKAZILA ZA MOKO
Trgovci in zadruge v Ljubljani dvignejo pri »Prevodu. Novi trg 4-H nakazila še ostale moke za marec po naslednjem redu: z začetnicami A-Kl v ponedeljek 26. t. m., z začetnicami Ko-O v torek 27. t. m. in z začetnicami P-Ž v sredo 28. t. m. Nakazila Izdajamo od 7. do pol 10. ure. Trgovci in zadruge naj sestavijo točen izkaz, koliko moke so izdali v marcu na TD, NTD !n bolniške dodatke in ga pri prajemu nakazila predložijo.
Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine itd. jc v Gradišču št. 4, nasproti dram*
itfm riedalitfa.
\
»JUTRO« St 68
Nedelja, 25. HL 1945
^adla sta za svoj
narod
K ovo mesto, 22. marca.
V boj m s komunističnimi tolovaji je bil
včeraj nevaruo ranjen domobranski nadpo-ročnik Drago lurian-Oran. S tveganjem lastnega življenja so ga njegovi fantje odnesli z bojišča, nakar so ga nemudoma prepeljali v ncvoniešKo bolrušnico. Zdravniki so mu takoj nudili najbolj skrbno pomoč, vendar ma niso rnogli več pomagati. liana je bna smrtna in mladi nadporočnlk je izdihnil svoje življenje, ki je bilo v celot: posvečeno trpečemu slovenskemu narodu tn njegovi rešitvi. Njegovo smrt boleče občutijo poleg ogromnega števila prijateljev, znancev in soborcev zlasti fantje njegove čete, Id so ga imeli radi kakor rodnega brata_
Na Trški gori je te dni postal žrtev tolovajske mine domobranec .Jože Staniaa, doma iz Vinje vasi. šele pred nekaj tedni se je pridružil domobrancem, čeprav je bila to njegova davna želja., toda bil je premlad, saj je šele ietos januarja dopolnil svoje 17. leto.
Oba padla junaka sta s svojo smrtjo zapečatila svoje narodno prepričanje in posvetila svojo ljubezen do domovine.
Večer sfoveaätee lirike v äraissskem gSesialžšeia
Ob priliki podelitve literarnih nagrad Pokrajinske uprave za L 1944 bo v sredo, 23. t. ni. ob 19, uri v Drami večer slovenski; l;:ike. Na prireditvi sodelujejo naslednji naši pesniki: Oton Župančič, Alojzij Gradnik, Cvetko Golar, Ante Debeljak, 1-avel Karlin, Anton Vodnik, Severin šali, Leupokl Sta-nek, Vinko ŽUnik, Jože Dular, Vinko Beii-s «e, Mitja šarabon, Stane BračkoJ Joža Lovrenčič in Dušan Ludvik. Spored obsega tudi točki: škerjančev »Počitek pod goro« in Gerblčevo »Kam ?« Obe pesmi poje baxito-nist France Langus, član Državna opere, -ri klavirju pa ga spremlja profesor uože «..aa.
" težkih časih bo Pokrajinska uprava po-iila svoje literarne nagrade za 1. 1944, za-pa zasluži tem večje priznanje javnosti ijena pozornost nasproti domačemu slovstvu. Tudi v teh časih ne pozablja narod svoje literature, posebej še najčistejše umetnosti svojega jezika: poezije. Ustvarjajoči pesniki so znanilci narodne duše, skozi njihove besede govori genij naroda, v njho-vem delu se odražajo ne le ideali posameznika, marveč tudi ideali narodnega občestva
Zaradi tega. ima podelitev literarnih nagrad in z njo združen večer slovenske lirike tudi simboličen pomen: kaže našo zvestobo narodu in našo neuničljivo vero v duha in v srčno kulturo. Pozdravljamo napo--dani večer slovenske lirike in vabimo ob-
.ije kot enega najorginalnejših izrazov naše narodne kulture.
Gsrl?**
Gorica, ab enaflccfiočju Potovanje — ne ravno enostavno in ne-
p mo — iz Ljubljene v Gorico pomeni v -damjem času skok iz krajev, ki se v njih vedno äkusa uveljavljati trmasta sitarka ma, v deželo, ki jo je že popaCnoana oev*>-. a. V-igred, lajajoča v cvetu miad-Jietja in ves clja.
V Ljubiljani smo zapustili na tes-dh uK-
aah starega dela mesta in ne osojnih oreh «bližnjih gričev še sneg, ves temen razpekan od starosti, a vendar trdoživ-lo pa se pelješ ia Trsta mimo Baricovelj, kaljena, pa Nabrežiae in Sealjana prati Gorici, ti srce drhti ln duša p": je visoko pesem müadöstj fc življenja,, ob stalno lepih :n vedno na novo pretresljivo očarljivih lepotah snežne beline Miramara, dvigajo-čega se nad polno sinjino Jadrana. M se icn nekje v daljavi stika z nebom io tvori :-: nj .:, noiazdružen 1-ck lepote in afie. Nad •brežjem, kjer je nekoč Lepa Vida plenice : rala, so dviga na strmih skalah de vinski grad. Povsod, kamor ti nese oko, vidiš jpo-ieg iimjoga nel>a in morja, na novo cživ-Ijajcče zelenje, ki se bori za žMvfljertfe in rast. Na Doberdobu cveto češnje...
Gorica je prav v zadnjem času zopet polno zadihaäa. Lepa je, lepa poe&böo &e-uaj, ko stopa v n.vo življenje. Gorica jv> . -rav za prav mesto vil. Vsaka vtiia ima večji aM majnjši vrt in tu sedaj poäße živ-jenje v polnem. Drevje je že nastavilo papje in je v brstju.
Prve češnje in marelice so že vse odete - cxsla oblačila mladostne rasp-saneaosti. vončkS. m trobent ce so v polnem cveijsu, e, osc-jnih legah rasstejo šopi vijoiic z cenamlj vim duhesn. Tu pa tam se že. tuiJS ragnolije kažejo v vsej prešerni mogočnosti svojega rožnatega cvetja Izpod kame-icb plasti šo že pa", lezli martinčki, — ki ^e senčijo na toplem semeu in urno zbežijo,
Kronika
*	Nemčija — simbol svobodoljubnega naroda. Sven Hedin je poslal nemškemu tisku pismo, v katerem se zahvaljuje vsem svojim prijateljem in spoštovalcem za čestitke, ki lih ie prejel ob nedavni 80 letnici rojstva. P smo pravi, da je bil Jubilant posebno vesel vsake vrstice iz Nemčije, ker vidi v njej simbol svobodoljubnega naroda, ki uspešno kljubuje udarcem sedanje vojne ter je trdno odločen, da po sedanji krizi nanovo pozida porušena mesta ter si ustvari pogoje za lepšo bodočnost.
*	plačan dopust bodo dobili v Nemč ji vsi, Iti do lanske zapore se niso izrabili svojega letnega oddiha. Upravičenci pa bodo dobili plačanih največ 1» delovnih dni.
*	Skoro 600.000 beguncev so pripeljale edinice nemške vojne in trgovinske mornarice iz vzhodne in zapadne Prusije na varno nemško ozemlje. V prvi vrsti so rešili žene in otroke, ki so dobili sedaj nova zatočišča
*	Vir.dsorski vojvoda je odstopil. Preko Stockholma poročajo, da je Vindsorski vojvoda odstopil kot guverner BahamsKih otokov.
*	Negrin v Moskvi. Bivši španski bojj-ševiiški mogočniSc Negrin je prispeti pred kratkim iz Pariza v Moskvo. Negrin je tisti mož, Iti je dolg: časa bi na čaiu rdeče Španije, paeden je prišel na oblast general Franco.
*	V Bolgariji je bilo obsojenih na smrt 1221 ljudi. Po poročilu agenc:je »United Press« je bilo doslej v Bolgariji obsojenih na smrt 1221 oseb. Vse obsodbe so bile iz-vršene.
*	fteja perutnine ni priporočljiva. V nemških listih čitaino: Kokoš požre na leto približno 30 kg zrnja samo zato, da lahko živi. Za vsako znešeno jajce je treba perutnino hraniti z zrnjem m krompirjem. Na ta način gre na nemškem ozemlju vsako leto v izgubo 7.5 milijona ton žita in nrav toliko krompirja. Zaradi tega je treba temeljito skrčiti število perutnine. Od 1. junija letos bo dovoljeno imeti na kmetih na vsakega družinskega člana po 1 kljun perutnine, mestni prebivalci pa morajo rejo perutnine ukiniti. Posebno nepriporočljivo*je gojiti gosi, race in purane.
Oddajte stanovanja oškodovancem letalskega napada
Mestno županstvo nima na razpolago dovolj stanovanj za vse one nesrečneže, k' so po letalskih napadih postali brezdomci. Zato poziva hišne lastnike in najemnike, ki imajo kakršne koli -prostore, primerne za bivališče, da to nemudoma spereče stanovanjskemu uradu mestnega županstva na Mestnem trgu št. 2, soba št. 38, I. nadstr.
če ne bo priglašenih dovolj stanovanj, bo mestno županstvo vse razpoložljive stanovanjske prostore rekviriralo. Vsi oni, ki ne bi naznanili pravega stanja prostorov, katera lahko odstopijo, bodo strogo kaznovani z zaporom in še z občutno globo povrhu. Posebna komisija bo pregledala vsa stanovanja v mestu in ugotovila, v koliko so dovolj zasedena in v koliko niso.
Mestno županstvo je prepričano, da bodo hišni lastniki in najemniki dobrohotno upoštevali ta poziv in da ne bo treba proti njim porabiti strožjih mer. Naj se vžive v stisko in gorje nesrečnežev, ki so kar čez noč ostali brez strehe in naj jim bo to v opomin, da bedo prej ali slej morda sami morali trkati na tuja vrata in prositi zavetja.
* * *
Novi grobovi, Dotrpela je v 50. ic-tu star osti trgovka gdč. Da* i raca. V d o -vlč. Pogreb bo v nedeljo ob tričs rt na 10 iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Preminila je posestnica ga. Marija L a v r 1 č e v a. Na zadnji poti jo bodo spremili v nedeljo ob četrt na 11 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Kr'žu. — Umrl je g. Franc K o v a č i č. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 9 iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Po dolg« bolezni je zatisnlla svoje oči ga. Ana Füller, roj. Kramer. K večnemu počitku so jo položili preteklo soboto na Mirogoju v Zagrebu. Pokojnim naj bo ohranjen blag
presfcrašesti. po kr rakih zgocfcnjiilh spreha~
jaieev.
Delo na polju je že dolgo v polnem teku. Trte so vse obrezane, kretmpir je v zemlji vse seje, sadi in ok^pava v sončni luči. Samo da nakloni nebo ir.ekaj dežja, pa bo žejna zemlja pognala bujno rast. Sosedje pomagajo drug drugemu pri delu, kajti delavcev man jI ta. Domačih fambov je bilo zalo dosti v službi pri vojakih od t oh se fSi je le mal,;; moglo vrniti, ker so po ve-čurai služili v južnih, pokrajinah. Premnog* s-o oeiaili na S'ö K ja, Konsfflti in Sardiniji, Ta izpaidek delovnih, sil se močno pozna. Vendar si«išajo preostaüli opxavJti d-ac» po najboljših močeh.
Gorica brsti, še mnäo, pa ho pcfn3la cvet, kopajoči se v burjtni sveti ibi poznega sonca, in iaimo se Zibajoč v hladiinii sripi-cafc tam od Oalavja in od Svete Gora.
spomin, njihovim svojcema pa ixr«fcazno naše iskreno sožalje!
u— Zdenka Bloudek t. V noči od srede na četrtek je dogorelo bogato dobrote in ljubezni polno življenje prebiage tovarišice, učiteljice v p. Zdenke Bloudkove. S svojo sestro Btko, poznejšo soprogo uglednega književnika profesoija Budala, je službovala v Idriji, Vel. Laščah in Ribnici na Dol. Povsod je bila zaradi svojega blagega značaja priljubljena med stanovskimi tovari-š.cami in zlasti učenkami. V zadnjih letih pred svojo upokojitvijo je že težKo, toda skraino vestno izvrševala svoj poklic. Potem je živela pri svojem bratu ing. Stanku. Vsa požrtvovalna uega svojcev dc-ma m pozneje v bolnici ter vse zdravniško prizadevanje je ni moglo otati prezgodnje smrti. Stanovske tovarišice in mnogi ajeni prijatelji je niso mogli pospremiti na njeni zadnji potu Izmučeni Zdenki večni mir! —
Tovarišice.
u— Pogreb p-dio^m gdč. Ve*e oeiiš^ar-jeve ne bo v nedeljo, kakor je bilo sporočeno- v včerajšnji osmrtn.ci, ampak bosta dan in ura pogreba naknalno objavlj-ua.
u— Pošta Ljubljana 2 se je preselila na državno učiteljišče na Resijevi cesti 10. kjer bo od 26. L m. zopet redno poslovala u— Jutri v ponedeljek bo ob 18. mi v mali filhacmonačni dv-^ani j vna produkcija gojencev šile G.uihene Matjce, na i ar ofpozarja-mo gojence J. starše. Poarcb-ii ! spored v Matični luijigam . j u— Spomladanska tlela na :>oiju so se pri-i čela Kmetje gnojijo in orjejo njive, da jih j pripravijo za novo setev in saditev. Na ro-' bu Ljubljane, kjer se začenja »dežela«, je ' sedaj prav živahno. Narava se prebuja iz I spanja, travniki zelenijo, v zraku pa žgo-j lijo škrjančki in s svojim petjem dopovedu-I jejo ljudem, da gre življenje nenehno svojo j namenjeno pot.
I u— jšfe pustošite travnikov! Na robu Ljub-| ljane ob sončnih prazničnih dnevih mrgoli i ljudstva, ki veže dobro s kor stnim ter po-| rablja sprehode po soncu tudi za iskanje regrata. Vendar se opaža, da pri nabiranju ne ravnajo vsi Kakor bi bilo treba. Nekateri, ziasti otroci, izrezujejo regrat z no-žički globoko pri korenini. S tem ne škodujejo le sebi, ampak tudi drugim, ki bi čez nekaj časa lahko zopet nabirali regrat. Opaža se tudi, da nabirajo nekateri povsem mlada rastline. Regrata je zdaj dovolj za vse in ga bo še več, če bodo nabirateiji z njim ravnali kakor je treba. Pri tem pa naj gledajo, da ne napravijo nepotrebne škode m da ne opustošijo travnikov.
u— Kmetovalci in lastniki zendjišč z začetnimi črkami I do š, ki so se od 20. januarja ck> 10. februarja t. 1. priglasili zaradi propustnic čez mestno zaporno mejo, naj se v ncdeijo 25. t. rn. med 7. in 9. uro zgla-se v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7-II, soba št. 31, da prevzamejo propustnice, kar je odobrenih. Prosimo, ua se kmetovalci natanko drže navedena ure.
u— Seznam plemenilnlh postaj, ki umajo za leto 1945 odobrene žreuce za pr puščanje, je objavljen v »Kmetijskih novicah« od 15. t. m- Označeni so vsi primerni žreb-ci v IjuibJjanokern, kočevskem in novomeškem okraju. Vseh skupaj je 30, Lofošnje leto ne sme osiaiti mibe na dobra kob-Ha ne-zasikočena. Potreba po delovni živ:ni in konjih je ie bo še tudi dolgo časa velika, ne samo pni nas, marveč povsod. Skcčnka je letos dolc^čerua (z izjemo za športne, ora-ronia nekmečke žrebce) na 250 iir m 10 kg žita (ovsa, ječmesna, koruze ali oti-cbov). Kdor pa res niana žilta, pt»ača skočninc- SOJ kr.
u— Hišnim gospc<larjcm. Ob toplejšem p^rkladnem času se vidno opaža, vsa nesnaga, ki se je pozimi: nabrala na hodnikih. Hišni posestniki so pozimi potresa!i ledene hodnike s peskom ali t ud s pepelom in hišnimi smetmi. Vestnejši gospodarji so tedaj, k);, je Skopnel led, to nesnago spravili s hxlrükov. Na naJsarterih hodnikih pa je ta nesmaga še ostaja in cJb vetrovnem vremenu dela umazan prah. Mestno županstvo opoeninja vse hišne posestnike, naj sami nesnago pometo s hodniki v pred svoj'tmri hišmaa ter jo odpeljclo, saj s tem pomagajo k čitm večji snagi v mestu.
u— Christofov učni zavod objavlja: Učne ure zgodai zjutraj, pozno popoldne al! zvečer po želji in dogovora. — Obisk vsakomur omogočen. Praktično znanje, vsakomur koristno. Novi tečaji pričenjajo 26., 27. in 28. marca: Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15.
u— Za oškodovance po bombnem nHp:w du so darovali Socialni pomoči: tvrika Lukič 2C00 lir, Jože Marinko 10.000 lir, Minka Poklukar 1000 lir, uslužbenci tvrd-ke šumi 1000 lir v počastitev spomina ge. Daxove; mestnemu županstvu Hajko Türk 10.000 lir. tvrdka Knez 10.000 lir, asistenti interne klinike 1000 lir v počastitev sne-mina dr. Frana Marin iča, Josip Subert 500 lir, soproga lekarnarja Levsteka 1000 lir namesto cvetja na krsto Mire Lajovče-ve; neimenovan v svo jeni imenu 500 1 r in v imenu podjetja, ki ga zastopa, 2000 iir, dr. Drago švajgcr v počastitev spomina Zdenke Blcnlkove 300 lir. Marija Breri-gmjeva 500 lir v počastitev spomina F.d-varla Praprctnika."
u— Darovali so: za slepe otreke Mirko Brezigar 200 lir v počastitev spomina Edvarda Praproülika, Jerica in Vida Lapajne
MiajAe moške moči, agilne te pioäkMMi-
nistično usmerjene, sprejme InformacljsKi oddelek Pokrajinske uprave na
tečaj prajjagaö&islßv
v s vrh g izobrazbe za nadaljnjo zaposlitev na Um polju. Prijave se sprejemajo do vključno če rtka, 29. t. m. v prostorih lorn>»C!jsKcga (Mldekta, BleivvciarO\a lo, tli. nadstropje, soba 40.
so paaii pri nekom spopadu v borbi z od-nieumki. Vse tri so p^k paii na trkov.rlj-ske-m pokopal ein, kjer j.'m je okrožra vodja Eoeriiait JZi-ekei zaiivUo za p^ž. tvo-valcuiBt v bOi bi pioti skupnemu sovražniku.	, „ V itaštajnu pri Brežicah so v pecek Z. marca p-iožiij k veu e;nu p.xr ^ku luča je Janeza Smodiču, Janeza Kos:u.ta m delavko A»cjffljo Arsick. Vvii txuj-e so o-h uied žrtvami terarističsiega letaka, Ki je streljal na ljud. v nizStem poletu. Od položnih 6e ja na pokopališču poÄovii direktor Rozman. predstavniki oivJiniii oblasti -n župan.' Domače prebivalstvo se je pgr^ba udeieiilo v volkom številu.
Za Nemčijo je padel v O <nožu vodja on-dotnega bataljona ljudske vojske rez< rvni major Hans vitez Prankh. V mladih letih je urah^se siišf^j hovö čebljanje*. Opazlü pa pokojnik mnogo potoval po svetu ter je bü je, da jih je manj kot druga leta. Po lokah j med drugim čian komisije, ki je menia JC' J- -J- • - •- --	i ozemlje v Kanserunu. V pivi svetovni vojni
se je boril na raznih frontah ter bil pcaovno odlikovan. Leta 19^9. se je kot vojni invalid
200 Kr v počastitev spomina Zdenke Bloudkove; Društvu slepih družina Erjavec 150 lir v počastitev spomina Ivana Justina; za revne in onemogle v mestnem zavetišču Mil ko Nardin 20U iir v počastitev spomina Pavla Ahčina; za Socialno pomoč Zora Lcd-nik 600 Ur, stotnik Cof 2000 lir za vašcane v Zvirčah, 1. teh. četa Slovenskega aomo-branstva pa 2600 lir.
u— Pogrebno društvo M*rij ne bratovščine vab svoje članstvo na oooii. zb-r, ki b« v neu i 'lju 8. apriia cü 17. iv s.učaju aiar-ma po. are kaan^je po a-oieni znaku, da je minula neposredna nevarnost) na porti frar3<iKkoix3.-.eg'a samxwtana v LjubijaiX-
u— Redni b-.lski pouk uspešno izpopolnjujejo Specijalne instrultclje, Kongresni trg štev. 2.
u— Zadruga »Mlekotrg« posluje dnevno (če ni alarma) od 7. do 11. ure dopoldne.
u_ Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-,
trimesečni tečaji pričenjajo 26., 27. in 28. t. m. Ure dogovorne: Iniormacije: »Cliri-t.cofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
2z Novega essesta
Pomlad je tu, so nain javili škorci, ki so
se dan pred sv. Gregorjem pojavili v mestu v večji množini. Ze v zgodnjih jutranjih
SCssUuffa
O našem zbornem govoru
Jezik je ror.jhnemu naradru poleg zemlje, ki jo ima in ljudstva, ki tvori njje-govo razčlenjeno družbo, največji zaklad, najvidnejše potrdiilio njegovega sariiosU-One-ra obstoja in zgodovinskega razvoja, živa Txscida njegove preteklosti in najčistejši Izraz njegove biti. Zaradi tega ni ič čudno, •ie skrbi zanj celo v časih, ko ga predvsem zaposlujejo pereča vprašanja matealak.ega n socialnega življenja.
Tako se tudi pri nas vedno znova srečujemo z neu gnano živim zanimanjem za. vpr .sanja dobrega pisanja, za lejpo in čaato slovenščino. Pred meseci smo v cikviru te rubrike glosirali vprašanje »rctmantiičndh« i-n »real stičnih« pogledov na slovenski knjižni jezik (»Jutrom 13. januarja t. L). Dianes bi hoteli zgcCLj bežno opozoriti na •ugo važno vprašanje slovenske jezikovne ..ture, vpiaš.eije, ki v sporih za pSepneoo jvenščino "staja pohlevno ob strani, če-iv smo tudi o njem že bnak marsikako :eudarjeno besedo. Gie za vprašanja zbor-.,".ga g-ovcira, jezika, ki ga govorimo v j&v-riosti .n ki je prav tako kakor knjižni jezik vreden smotrne skrbi. 2al da je pri ms še vedno močno zanemarjen, kakor je spMi zaostala jn zanemarjena vsa nr-ša govoriina kultura.
V starih čaeiih, ko niso bili trFIko kot dandanes »papjrnati«. ko so pesniki svoje umotvore pogosteje pelj ali recitirali kaikrr izdajali na pergnmentnih listih, pa tudi še precej časa po izumu tiskarstva in ob stra-rd velikega zanimanja za knjigo, je živahno proč vi tak? govorništvo. V živem, govorjenem jez-ku se je izživljal velik del celotne slovstvene tvornosti, prav kakor je ostalo tako slovstvo med ljudstvom kot nerodno bago tja do naših dni. Stan kulturni narodi, predvsem Grki in Rimljani, so na moč cenili govorništvo, k- je Mo poglav.ten predmet v vseh njihovih šolah. Ae sredi 19. =stoietja so v nekaterih evropskih deželah poučevali retoriko kot poseben učnii predmet,, kot umetrjost natančnega, prap' »člji-vega, lepesra in učinkovitega «ražainja, potrebno govornikom vseh vrst, kakor so po-ištiki, pridigarji!, učitelil. odvetniki5, prei.ts-vateiLji itd. Retorika je dajaia govoiiii-
kom di"<bro premišljena in s tisoöktnS'mai sEoušnf^amii potrjena pravila za sestavo njihovih govorov. Ta pl-edimet je začudo izginil iz vseh Sod ioi čejprav je v »striietju množice« število govornikov vseli vrst močno nac-asOo, se nihče posebej ne uri. v častitljivi umeümetssti Demogte» ia 'm Cicerona, umetnosti, ki je v nasprotju z <ärugu.mL kakor ptrav« Staad reßc, priučljiva.
Za dictoro govorništvo je potrebna kar mtciči dognaam kultura zboailiega govora. Kakor potrebuje pianist, če hoče pokiaszati čar svoje umeftracstl, zanesljiv, del« o uglašen Maiv4r, je govternku potreben insti-u-ment jezika, im temu je prav tako treba ugiaševainja. Med knjižnim jezikom in govorilnim jezikom oili Zbornim govx>rctn pa je tem večji racaiočefc, ökn bolj se je jezik s svojflmi glasosijcar femi odtenki odda^il svojim grafičnim farmaim in Mealneanu pravliiu: Govori, kakor pišeš, piši, kakor govoriš!« Tako ločevanije pogovornega m pismenega jezika je postailo pri Slovencih v zadnjih desetletjih zeio očifteo. J.Ieoitem ko se mnogi naši) Jjuidlje bavi jo z ortograf-sfitaimi in jx>dobniani vprašanji knjižne slovenščine, jiSi je mak), kii pe-av tako intenzivno razmišljajo o ortoetpsStih vpraša) Ijih slovenščine. Največ sta storila v tem pogledu slovensko dramsko gledali šče in Radio to pa iz umi jive potrebe, ker imata vsak dam opravka z živo slovensko besedo in kar je aiiasti gledališče po svojem kulturnem poslanstvu kar pdkkcano skrbeti za lep, čist, kar moči enoten in doenan zborni govor.
A tudi na tem visokem mesto živega jezika še vedno ai dosežena iideailna enotnost; kar je praktiči Bh rešitev, še niso splošno uveljavljene kot norme, ker rtiima-mo za to natjvdöje instance, ednosno le-ta
—	Slov. akademija znanosti in umetnosti
—	nI še s te strani prevzela svoje funkcije. Izven gledeiSšča, če izvzamemo posamezne srednješolske pnctfegarje, ki posebno skrbno goje ifr z osebnim vzorom širijo orto* epLöno pravilno slovenščino, vlada prava zmeda dialektov ln saanovoi^nega govorjenja. če gre za navactem pogovornSi jezrk v družini aij ožji družbi, zadeva ni važma; tudi pri starib kuSturnih naortllh Je v tem krogu močno razširjena narečna govorica aH zanes raerth enarečnih vplivov, p--ofe-fäxünalnega jezika, affgota, 1. t. d., aaj je to tma. žtva aoov, s katero sa tad ksjižoi |p
zborai jozTk neugnano obnavljata. Nikjer pa ne najdeš take zmede in tolike zinikr-nc^sti v javnem ab-tnom gr^.osu, kakor označuje veCizo naših gvvtmikov vseh vrst. Večina taSrih nastopov, Iti sc j»i s. o-minjamo iz prejšojto časov, je pričata, ne samo .o tem. da je pri nas retorika doc rala neznaiaa, maavcč še bouj, da so premnoga ortoapiäna vprašanja slo\-*s j£čina nereš~.:a in da* se todi tam, kjer obstoje Z3 prav.len zborai govor zadosti tixlna im jasna pravila. ksiže bodisi neznanje, bodel zanikrna ravcodfLEšncst.
Vprnšanja pravilnega in lepega z!>orr tega« govora so prav tale:- pomambna it .'.cor vprašanja pravilne, lepe, domače slovenščine v lan jgaih ki časopisih. Troba bo veliko smc<trnxiga truda, vzgojnega dela in budne skrbi, preden bo pri nas tudi ltiaa kultura vsaj prifolisno na taki v š ni, kakor je — vzlič "vsamu — že p sm^re, t. j„ da bodo vsi. ki grvore slovenšč ino javno, govoriü pravif.en lep. izenačen jez k. V tem smfcCiu bo treba vzgar'-ati zlaßtii ml»i-de l judi, in če bodo v sredn; fa ä'k h zo>pet mislili nekoliko več na ret riko, b"*lo ; amo koristili naži splošni jezikovni kulturi.
V tem pogiedu pa rtn smemo prepustiti vsega samo jezik«»slovce n, ki tudi v fonetičnih vpratäanji'ih večkrat preveč zahtevni irn enostranski i<n ne uražuj^jo dovolj praktičnih in estetskih potreb zb rne-ga govora. Nikakor ne gre, da bi zborni govor komplicirani, na-sp i tno: treba ga je kar se da poenostaviti. Kakor so nekateri učitelji pismene slovenščine gluhi in slepi za potrebe in okus dobrega stilista, se drugi zaradi same fonetike ne zmenijo za praktično govoiiflnost ln za melodičncst, muzük'toost živega govora,, v nasprotju z rtašim narečnim govorom naj se zborni govor na pr. kar se da veruje izpahov an ja vokatov, ki jih v sfeavenšč ni že brez tega nimamo nič preveč, in vendar so prav vo-katti tisti, ki s svojimi odtenki dajejo živemu zbornemu gworu njegovo muraika'no-tt-agogla^je. Kakor je stil os?bna pravica ki notranji izraz pisca, knoj muzlk žnest, esteitaka jjaioicroženost govora dovcij široko polje, dia se v nji Izrazi govornikeva fcdi-Vjdiuaanost. Zaito naj se vpra&sr ja rijctme-ga govora nikakor ee rešufei'o zg"oli z je-zlkoalome str««*, niprveč tudi z esteöke, a tfcriišča le«*«» ki »«©»avflčaoati.
Dcjg slovenskih etnologov
Klub izrednim razmeram vojnega časa ! niso zamrla vsa znanstvena preučevanja in ! raziskavaaja. O tem nas razveseljivo pre-I pričuje pravkar izišs zvezek »Etnologa«, Id ! ga je kot svoja glasilo izdal Etnografski ! muzej v Ljubljani v redakciji svojega ravnate! ia dr. Rajka L o ž a r j a 152 strani obsegajoči letnik tvori zaključeno in znanstveno pomembno publikacijo, ki je v čast slo-vensk* etnološki vedi. V zix>rniku je izSlo več tehtnih razprav. Dr. Josip šašelj se v »Pravnih sterož.tnostih iz Roža« bavi predvsem z rožarsldm značajem semnja, ki je za razliko od pomena te" besede v drugih krajih največji »hišni« ali >domač « praznik ki spominja na srbski običaj krstne slave, zato pisec izvaja izvor te besede od star oslov, -sem ja« (rodbina). Dr. Sergij Vilfan razglablja žegnanje v slovenski pravni zgodovini in odpira s tem marsikak značilen pogled v našo preteklost — Milko Ma-tičetov je pisec posebno zanimive razprave zRezijanska pripovedna pesem«, saj je Rezija tudi v tem pogledu še vel:lta neznanka i a nudi raziskovalcu davne slovenske preteklosti dokaj še neobdelanega gradiva. — Dr. Ivan Grafenauer je prispeval razpravo :-Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah — Sojenicah«, v kateri zopet posega globoko v problematiko naše mitologije. — Mnogo novega nam pove tudi razprava dr. Franceta Kotnika »o piri in ženitevanjskem kruhu«. Marta Ložarjeva razglablja etnografske značilnosti rokavcev v slovenskih nošah ter prispeva tako pomemben material v zgodovino slovenske noše. Razprava je obilno ilustrirana. — Splošen etnološki značaj ima razprava o totemizmu lz peresa Mirka Ho-nerle na. Pisec kaže veliko razgledanost po najnovejši strokovni literaturi in izvirne poglede na zamotano problematiko tega pojava. — V Izvestjlh so natisnjeni nekateri kratki prispevki iz peresa dr. Mart na Mal-neriča, A. S., prof. M. Kureta, R. Ložarja, L. Zorenča in pokoj. Iv. šašlja. Omeniti je tudi Še prispevek V. Novaka o pridelovanju lanu v Slovenski Krajini. Bibliografski pregled spisov od 1. 1939—43 Je takisto iz peresa zaslužnega staroste naših etnogra-fov Iv. šašlja. Zelo bogat je oddelek z naslovom Slovstvo. Tu so ocenjene s strokovnega vidika razne slovenske in drugojezične publikacije. Med ocenjevalci srečujemo ime-
la livadah že odevetajo zvončki, trobentice j in vijolice. Popiti marelic ia breskev so se i že odprli, bezeg pa je pokazal nežno zeleno
listje.
Naš oder. V nedeljo in na Jožef ovo je nastoolla v Prosvetnem domu igralska družina Socialne pomoči z igro »Rožni venec« v režiji g. Franceta Prešerna, ki je bil obenem tudi nosilec glavne vloge. Dvorana jc bila obakrat polno zasedena. Po veliki noči bosta nastopila salonski orkester in novi kvintet, ki ga vodi poročnik g. Viktor Jenko. Za ta nastop vlada veliko zanimanje že sedaj.
Požar. V petek popoldne se je okoli V>16. ure pokazal steber dima v šmihelu. Sprva ljuuje v mestu niso slutili nič hudega, saj je običajno, da se v času. ko se spomladi grabi suhljad na polju, pežge kar na mestu. Ogenj je nastal na podu posestnika Udeta. Takoj so prihiteli na pomoč domobranci, domači gasilci m civilno prebivalstvo, ki so nosili vodo iz potoka. Z združenimi močmi je uspelo pogasiti požar in rešiti dve sosednji hiši, ki sta se že vneli.
Z Gcfer^skega
Spominski dan Junakov v Kranju. V nedeljo 11. marca so se zbrali na kranjskem pokopališču Junakov politični voditelji narodno socialistične stranke kranjskega okrožja. Ob navzočnosti predstavnikov oborožene sile in državnih oblasti so se poklonili spominu padlih v prvi in sedanji vojni ter žrtev strahcvalnih napadov. Govorila sta okiožnl vodja dr. Hochsteiner in polkovnik Götz. Grobovi padiih so bili okrašeni z venci.
Kamniško prebivalstvo se Je letos prav lepo izkazalo pri zbiranju starega blaga. Gospodinje so pretaknile hišne kote ter prispevale stare obleke, uniforme, volnene predmete, perilo m čevlje. Vse to bo zdaj sortirano in porabljeno za vojne namene.
Zborovanje ženstva v Kamniku. Kamnik je nedavno obiskala župna voditeljica ženstva Greta von Mittervvallnerjeva. Ob njenem prihodu je pnrediia ženska organizacija za Kamnik zborovanje, na katerem je razlagala dolžnosti ženstva do domovine v sedanji vojni. Pohvalila je Kamn čarke za dosedanje delo, posebno za 1000 kg mezge, katero je kamniško žaustvo nabralo za vojake o božičnih praznikih.
Učiteljice 1y. Kranja na Golniku. Pred kratkim so se mudile učiteljice iz Kranja vec tednov v golnišlti bolnišnici, kjer so prejele napotke za delo v korist nemškega Rdečega križa. V tečaju so se učiteljice seznanile z vsemi pogoji samarijanskega dela Absolvirale so tečaj za. pomočnice pri operativnih posežkih ter prejele navodila, kako je treba ravnati z zlomljenimi udi.
Nevarna igra s pat r ono. 11 letni Janez Tašver iz Krtnja je našel v bližini stanovanja svojih staršev svetilno patrono. Naboj mu je v roki eksplodiral ter mu izbil levo oko, poleg tega pa ga je močno ožgal po rekah in nogah.
S «tajei-s&ega
Proslava ds/eva Junakov v Mariboru.
V nedeljo 11. marca se je v spornim padlih na vojaskem pok.ipaljšeu vršila v Mariboru pioj.ava. üiovesnost je organiziral štajerski Heimatbund v zvezj s Vcuksstur-iiio.ii in polic, j o. Za vcgsko je bel navzoč po-kovnik Brettschneider, za črnino upravo pa okrožni vodjri Str: bi. Položila £ta na grobove padikh junakov vence, godba pa- jc sv bala poFem o ckforem tovarišu. PoJkoTO-k Bret»Schneider je imej nagovor, v katerem je ponovi Führerjeve beseJe, da je treba vse sile zastaviti za airiago v sedanji vojni. Z f>*rbo, ki jo bojuje, si je Nemčija prav gotovo zaslužila zmago ter bo ra svoji! GoSedünji poti vztrajala d-o konca.
Z-ion ja p°t treh Trbcvcljčanov. V Tr-
bovi'.r s,-- nedavno pokopali Viktorja Da-o.irja En: Ja Kuhaj-ja in Alojz ja ßlapa, ki
l^ULlAkU » (Ml. A^-i-t»	.-v-	....v,	J-----
zopet javil na službo in bil dodeljen štajerskemu Heimatbundu. Nato je šel na bojišče pri Murmansltu in bil ieta 1S43 odpuščen iz vojaške službe. Sedaj je padel v borbi proti tolovajem v obrambi spodnje štajer-skö dcžslc.
Uspešen trud ptujskega ženstva. žene ptujskega okrožja so neutrudno na dein za koristi domovine. Lansko leto so nabrale 3407 kg zelenjave in scaja. 1600 litrov vil'a, 5ol8 cigaret, na,pekle pa so še 3-115 kg pec-va ter so vse to po ;g 1950 itg mezge izrotJc vc. tö : m b:[rj_šnicam. Za prlpt dnike ljudske vojske so n .pietle v dolgih zimskih večeiih tuii 627 parov rokavic.
T.Ieso namesto sira in skute ->re:inieio po-trošndci ua štajerskem v \Z. d./d. it\\ni dinbi. Na vsako živrisko nakssnioo bi mo-rai prejeti lastnk 62.5 g sira i.i 125 g skute, namesto tega pa bo Lahko naoavil 250 g ine">a.
Nesreča. 42-letni Franc Obran iz Studencev pri Maj-lboru je prišel med delom po neprevidni'ati v brzino eloktričae napeljave in ga je clektx -ka sunila :'iz višine 6 m na zemdjo. Pri padcu si je zloprJl roko ter se zdravi v mar: bo raki "o'ln-š-ici.
Pwl vlak je prišla 40-letna spi av cin'ca Marija Krieger jeva >. M ribora. Zmečkano ima desno nego, poškodovana pa je bila tudi -0 glavi. Morali so jo oddafti v b-i-nišn:co.
EELEŽNICA
KOLEDAR
Krdflja. 25. mar.-^a: Cvetr.a nedelja. Marijino Ozasn;en.ie.
Ponedeljek, 26. marca: Kmanuel.
DE2URNE LE-: AE.XE V NEDELJO
Dr. Kmet, Ciril U .«odo :a 43: Mr. Traioa^ ded.. Mestni tr? 4; 'v.r. Vsisr. Selenbur?."..u 7.
Neuulj^o zdravniško deiv.rao slui-bo ho imel mestni vlš.11 zdravnik dr. Log a;- Iva. it:rnska cesta 7, telefon 21-66.
DEŽURNE LEEAIiNE V PONECELJEX
Mr. BakarCiS, Sv. Jakoba trs S; Mr. Rp.mor, Miklošičeva 2ö; Mr. Murmayer, Sv Fetia 78.
Zatemnitev od 19.15 čo 5.S5.
DRŽA VI10 GLFDALKCE
OPERNO GLEDALIŠČE Nedelja, 25. m*rca ob 17.: i'. L .ar: r.;snini.
Cpsrera. loven. Cr-ne od 0C Lir r;a : jI. Ponedeljek, 20. marca ob 17.: V. J-ar- St.:ra pesem ln N. Rlm6ky-Korbai:ow: 6:1, rezaäa.
Red D.
Torel--, 27. marca ob 17.: Ssiroa Lagerlof-Sožena Eegovlč: Gösta Eerling. Red C.
Oddafntška sisrpina Jadransko Primorje
RADIO L J U B L J A N A
NEOEIJA, 25. I.IAHCA: 7.00—7.10: Pciotl.la v nemšilnL 7.10—3M: Veseli zvoki za BHkQd» Jutro. 8Ü)0—8SO: Prenos ocrfdcjsga neiužliesa rporeda: org.: z glasba. 8JiO—9.00: Poročila v slovar Sčinl. 3.00—10.00: Pozdravi lz domovine. Radijski o» . . • vodi D. M. fcijanec, sodeiuje Koih-i-üi zbjr. 10.0CC—10.15. Poročila v nem. 10..5—I1.3C Jr-icduj: :icm. spored. 1U0—I.i.00: Slovenska i udi.:: o-Uil^. 12.„j 12.30: Napoved sporec-a — ua.o ep IcaDi i koncert. 12.3f—12.40: Pcruclla v l .i. rn !n ßloven-ečlnl. 12.40—14.uO: Nemški IJud.-ii koi.c rt. 14.00 do 14.10: fcročda r r mi	14J -1rJ
Osrednji nemfid spored. 15.00 do IS .45: »Fomiauni vetrič se prebuja?. — P: . -i v besedi in glasbi. Sodelujejo: Trade KfeJL.cr in Ei-fritoo Josma — recitac.je, Albert Dr.melj — violina, Slavka Korošec — liavta in M:-.rjan Lipovšek — klavir, lä.45—16.00: 15 m.a'i; aa padö-želje. — Ing. Raa Mlkuš: Važnost melioracij r.a Barju. 16/0—13.00: Koncert ze voja. .e. 3 3.00 do 19.00: Nesmrtna glasba nemš::;li skladateljev. 19.00—19.30: Pra posrnL Sodelujejo 6c-.-ra:-:i -ka Janja Baukart-S»rle. cariton.it Edvcrd Rebolj ln pianist M. Lipovšek. 19.30—19.45 • Poročila slovenščini. 13.45 -20.00: Kaj prinaša '.iihodij. teden. 20.00—20.15: ForoOUa v e .ti ' a 20.15 do 22.00: Osrednji nemški spored. 22 00—22.15: Poročila v nemščini in napoved -pert/a. 22.15 do 24.00 Glasba pred polnočjo (prenos).
na dr. V. Bohinca. R. Ložarja, Fr. Kotnika, dr. J. Mala dr. Fr. Steleta, L Grafenauer-ja. S. Bunca in M. Honerlelna.
Dve vz^cjii krjlgi
Med novimi knjigam"', M so nai:; jih prinesli zadnji tedni", sta dve, o katerih lahko mirno zapišemo, da upravičujeta živo zanimanje staršev in vzgojiteljev: Ljudska knjigarna je izdala v prevodu p. J. šavora dr. Tihsmera Tot ha »Značaj«. Ljubljanska knjigarna pa knrgo L lene M a r 61 li v Šoltčsove »Moja otrol-iacc. Tothov spirf sodi med fc'ste vrste literaturo, kakor jo je starejša generacija poznala pod imenom Smiles, Marden in pod., samo da je Toth združil vzgojo značaja in volje mladega človeka s svetovnonazorsko, t. j. s katoliško idejo. Z mnogimi bodrilnimi primeri iz življenja skuša ta življenjski filozof-vzgojitelj pridobiti mladega človeka za zavestno oblikovanje čustvenega sveta in volje napraviti iz njega močnega, nravno uravnovešenega in odgovornega človeka. S te strani izpolnjuje spis pozitivno vzgojno poslanstvo in zasluži, da pride v roko mladini v pubertetni in pcstpubertetni debi. — Spis slovaške pisateljice Elene Maröthy šolteso-ve »Moja otroka« nima izrazito vzgojnega namena, vendar tudi učinkuje vzgojno. Pisateljica nam prikazuje v obliki dnevnika razne drobne in velike doživljaje, dogodke in skušnje, ki jih ima mati z dvema svojima otrokoma. O svojem »dnevniku matere« pravi, da je v njem *zgolj prizadevanje matere, da bi dojela značaj svojih otrok, da bi mogla nanju z uspehom vzgojno vplivati«. Kljub temu, da v khj:gi res re najdeš posebnih pedagoških načinov ali zanesljivih pravil, je vendarle izrazito vzgojni spis, toda v širokem pomenu te besede: iz knjige govori življenjska »praksa« brez posebnih teorij in globokoumnih, a praktično malo pomembnih razmišljanj. Vse k ako je spis Elene Maröthy - £olt£sove človeško topla in življenjsko tehtna knjiga, ki jo bodo s posebnim veseljem prebirale posebno mlade matere, saj jim bo v marsWm odprla pogled r skrivnosti razvijajoče «e otroške d^ 2e in lih tako utrdila v njihovem vzgojnem ri-adevanju. Knjigo je iz slovaačine	I
jOjze Uršlč. Obsega 21-0 strani
NAROČITE SE NA BOM AN £ DIi7~
»JUTRO« St 88
3
Nedelja, 25. HI. 1945
Ob cvetni
Mat; naaraiva se j« po daljšem počitku TKRidar že zdramila, povsod čutimo njen, p> dcOgean snu še nekoliko zategujem dilti. Ki vzbuja v siehamem bitju slo po življenju- a roben gozdičkov, kjer se sončni Šariti mudč po ves dam. dehtj zemlja v bvo; m posebnem vonju. Boio i& zeleno-ram-nš. vršički raznega bilja prodirajo vlažno, trohnoče listje ali pa tenke plasti snega, ki je tu ?n tam še ostal v kaki plitki oösojjni gubi aij kotanji. Krcšnie listavcev so zarjavele po obilnem pop ju, vrbe so se odiraš .le z inačicami, obr tiki lesk, jciš in brez se pa zifbljejo v robatem su-ščevesn vetru. Z nebrzdano silo zmagaje povsod življenje nad smrtjo.
Na visUko je po zimi sneg ookrival mašo žemljico, tsuko vsoko, da so bitte v bot?._ nič em vrtu vse tabiice poa snegom. Ko se je Seeg malo sesedel, so molelti iz snega napisi rastlin, kafoor štrle ie zemlje tate ce z imeni rsmjkih na vojaških po.:opališiih, le s to razliko, da označujejo v botaničnem vrtu žive mrliče, b t^a, ki le navidezno umro. da pri vstajenju čim krasneje veveto. Nsg vrt je zdaj, ko začenja življenje hitreje utripati, ljubitelem "studenec stoterih nežnih radosti vkljub apokalipt č-nim jezdecem, ki prihajajo cesto po ar<»ku in ki sejejo smrt, žanjejo pa srd.
Kakor da bi se sramoval, povt šs ta/ni miaeü tel oh svoje znirdelo lice, se pomenkujejo pod drevjem v soncu rumene oeisni-ce in poania-Jni p'-dßesiki, bingljajo in zvone nežni z^oaoki z nesli?! äiui, v sxoiih pa vendar nežno odmeva j očimu. n^pevi pesem v «,-vo sltvsirstva. Z;aj je gotovo nr.jpri-kladnejši čas, da napotijo učitelji in starš «ndaidijoo k prirodi in njenimi stoterimi čudeži Zlasti učitelji ostmovnilh in nižjih sred-niih šol. ki so glawni iizoblikovalci duha in srca miaidiDe. imajo tu sicer hvaležno ali na d vse težko iin odgovorno vlogo, čim jim pa usoe vzbuditi v mladini trajno zanimanje "za priirodo, sj svojo dožnost v obilni meri storili in ustvarili mladini pogoje ne Krurro aa zdrav razvoj telesa, temveč tudi za pravilen in vsestranski razvoj duha. In t£im. kjer sta te&> in duh zdrava, ne manjka deforote srca,, ki je najboljši porok za eršnokulturno izživljanje, za katerim treba stremeti vsemu človeštvu, saj le to steni živlienje življenja vedno, človečnjaka človeka. Glede izletov v prftrotdo je pa treba tudi posvariti miadü, lepot željni svet, da n- 7>t. prt nabiram ju rastlin zmerno nastopa. često vidimo na poteh in travnikih odtrgane cvetlice, M veneče umirajo, ne da bi izpolnile od stvarstva iim zastaivlje-irtc» nalogo. Zmernost velja za vse, za mlade botanike, kebrarje, metuüjarje, aikvart-ate in druge.
V zgodnji pomladi le naša mladina »lasti ona az južnosahodnega dela Ljubljane utrpela neko izgubo, za katero bc žal tudi starejšimi generacšgaim. Podrli so nemreČ drevored »Murve« tik za bajarjem na koncu Opekarske ceste, že davno tega so mestni očetje ukaizali nasad murv za svilopre-jo, ki se pa nd obnesla, pač pa se je mladina često in prav rada baivrla. s sviüo-prejkami (Bcmbyx motri.) in nabirala v oma fje&emu drevoredu, listje za gosendoe ter se te:kK< seznanjala z zanimivim življenjem teh preleev (Etxmibj'Ciiüäe). V počitnicah so se pa konoilcd Malega grabna nazaj grede vedno ugnetadUi na drevesih, čim so začele murve zoret', da so se na~lajioäi z belimi in črnimi iagodami. gkfclüa za drevored, ki je spsjdal še k stari preritpotresrai Ljubljani in je bil redkost zase, starejšim poikoleajeim ie na vzbujal lepe spomine na mladostna lete, na stare lepe čase, ki so se umaknili Icultumion &i civäütE3ait|c«iönftm prizadevanjem dvajsetega veka. Zlasti &.-vSüaacäja se starega doka j rada izneibi, žal da temu le boli rediko kaj boljšega aSeca.
Večer slmrnske pesmi

SOBARICO, pridn-o in y>c5teno. takoi sprejmem. M-slov t Jutru, 6240-la
*	KUHARICO, debro, taki« sprejmem. Naslov v Jntru.	<5241-1?
*	SLUŽKINJO, lahko tudi starejša, sr-rcimem za po^ moč v gospodinjsfvn k 3 osebam. Free'staviti se dopoldne Dri I. K- Gorapo-vs 4/in. vrata 10. 6301-la » DELAVKO, st-<reišo. za sortiranje raznega blaga in snaženje prostorov, zdravo in močno, sprei.rnran. Metati*. Gost* • ;tska c. 16.
6483-1a
*	KROJAŠKI GA vajet: ca-vttjeoko io poinočni.-co 2i moško in d&msko delo sprejmem. Bizisl. Vegova ulica 12 .	6431-la
*	POSTR EŽN f CO sprejmem kot snažilko kavarae zt jv-trajije ure od 4.30 do S. Kavarna »S!on<c. 6400-la
*	GOSPODINJO k trem esebam takoj spre:rrtern. Naslov v Jutru. 6455-1 a
VAJENCA 33. mfearsko obit sr•••-.jnwm takoj. Bitenc Iv. i .stvo, Gosposka 10.
6190-44
\ N7XO frizerska, flsrei-r po dogovoru. Fra»c V. '.aatm NaDoieono-- trg
£470-44
INŠTRUKTORJA ( -ico) za klavirsko harmoniko sprejmem. Ponudbe Jutru pod : »Dobra voija«. 6397-3
LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin ekslrakt Citrol. Stekleničko prinesite s seboj. Drcgerija Anton Kaoc, Žido\'ska %I. 1.
6169-6
KAD, kopalno, nerabljeno, prodam. Ribič. Lingarjeva ulica 1/IJI.	6137-6
SIV. STROJ, »Singer«, z okroglim čoloičkom. pro-daim, deloma zamenjam za protivrednost. Moste, Ribniška 15.	6417-6 SUKNJO, moško, dobro ohianjeno, temnosivo, potni .dansko, za srednjeveiiko postavo, prodam ev. zamenjam za dobro ohranjeno darnsko kolo proti doplačilu. Maver, Fiorjanska 40.
6359-6
LESTENEC, starinski, salonski, ogledalo, uro in železne modele za betonske cevi prodam. Naslov v Jntru.	637.8-6
RADIO, nov, petcevn:, orcKiam. Turšič. Bohoričeva 24/1.	6382-6 LEDENICO, skorai novo, prodam ali zamenjajr. za protivrednost. Naslov v Jutru. 6388-6 ŠKORNJE, luksuzne, močne, 5t. 42, moške čevlje iSt. 43-44, nove, prodam. Naslov v Jutru. 6236-6 PIS. STROJ, nov, »Standarde, prodam. Naslov v JnTa. 6434-6
ALVIN VODA Vam razkuži kožo po britju. Napolnimo Vam steklenico. Dro-eerij» Iv. Kane. Nebotič-n-k.	6285-6
ŠKORNJE Jt. 43, cobro ohranjene, prodam. Šmar-tinska 10, dvorišče. 6412-6 ZABOJE in deske Za pokrove in stranice poceni Diod;,na. Nasiov v Jutru.
6403-6
DVIGALO (vinto), železno, 3.5 ionsko, novo, za
prevoznika, prodam. Vprašati po IS. uri. Petek Lojze. Poljanski nasip 48.
6389-6
PRT, namizni, in 6 prti-čev, čisto novo, predvojno blago, prodam ali zamenjam Nasiov v jutru.
6387-6
GOJZERJE, malo rabljene, št. 39. prodam. Turšič. Bohoričev; 24/1.	63S3-6 JEDILNICO iz orehovega lesa, lepo izdelano, dobro ohranjeno, prodam za L" 16.000. Naslov v Jutru.
6369-6
VOZIČEK, otroški, športni, predvojni, dobro ohranjen, prodam. Mirje, Bogišičeva ulica 4, prit!.	6368-6
OPRAVO, kuhinjsko, pro--i-am. Naslov v Jutm.
6362-6
i PLAŠČ, nov, balonski, do-■ bro ohranjeno obieko, moške srajce in smučarske čevlje št. 4? prodam. Bieiwei-sova 42/11, desno, soba 18.
6213-6
DIN AMO. ročno, prodam. Ponudbe Tutra pod »'-CO«.
6292-6
FOTOAPARAT, Zeiss-ikon, 6X9. prodam. Ogled v trafiki Mugerie, Polianska cesta (pri klavnici). 6268-6 PELFP.T^TO iz emnoiriodre-ga, predvojnega blaga, prodam. Oeled od 18. ure dalje Naslov v lutra. 6264-6 KREDENCO za jedilnico, iz masivnega hrastovega lesa, prodam. Naslov v Jutru.	6329-6 SERVIS, jedflni, za 3est oseb, popolnoma nov iz najfineišega porcelana, prodam. Naslov v Jutru.
6319-6
KOLO, moško, »Puch«, dobro ohranjeno, leseno otroško poste!'ico in nizke čevlje št. 42 prodam ali zamenjam. Kosova ulica 4.
6358-6
POSODO. aluminijasto, več kosov, in violino prodam Naslov v Jotru.
6357-6
KAD. se4ežno, iz pocinkane r>!očevme, prodam. — Ogled od 16. do 18. ure. Naslov v Jutru. 6352-6 VOZIČKA, otroška, športni in globoki-avtomodel, skorai v novem stanju, predvojno blago, prodam. Fr. Osredkar. Trstenjakova 1. Ogled ob delavnikih od 7. do 19. ure.	6350-6
NOGAVIČKE s hlačkami, otroške, za 1 do 7 letne, prodam. Naslov v Jutru.
6442-6
KOTENINO, 15 m. tri ducate robcev. mo£k? visoke čevlje št. 44, prodam ali zamenjam. Naslov v Tutru.
«4M?
RUTE. ovratne. Geortet, krasni vzorci, in 4 ra črne svfle prodam a4j zamesjam. Naslov v Jntru. 6440-6
Večer slovenske pesmi, na Jožefe vo, je privabil veliko množico občinstva. Velka dvorana je biCa na.bito polna Goiričamov vseh stüopev. Stairssi so pripeljali s seboj tudi najmanjšo mladijao, da jii pridejio sUadäti zvoki siovenske vezane besede in pesmi ne ie v uho, marveč tudi v meso in kri.
Oder so za to priiiko krasili lepi znaiki primoi-SKe zemlje. Na modrem ozadju so na vsaki strani velikega rdečega križa, simbola trpljenja našega naroda., blesteli grozd, klas. planika in bela jadrnica z ia.%-petims jadri. Po uvodni besedi se je o pomenu večera lepo razvil sestavi jen spoaee. D aklamacije «o se vrstile s peljem, poseben uspeh pa sta doživela baritcr.l st Kavej jn tenorist Gor jame z Lovrenčič-Prciovče-vim duetom »Jaz bi rad rdečih rož«
Po kratkeon odmoru se te govornik spoi-mniil dr. Jožeta Koge.ia, ki je nei<aj dni pred tem darova! za. svoj na-od -'voje mlado življenje kot žrtev zahrbtnega napada Pj dve rami pa so zaidoneli z\ oki tietiovno-ve »žalne köracsaiee. Nato so se vi-stiäe recitacije Balantičevih pesmi in pesani z rokopisne zbirke ka(plair.a Laoa Piščanca, rd komunistov ubitega 1. 1913. v Cerlmem. Prireditev se je končala z recitacijo Zupančičeve »Vseh živih dan«, nakar so vs?. prisotni zapeli Hej Slovenci. Večer je zapustil v srcih vseh globok vtis in s" vai le žele čimprejšnje zopetne slieae prireditve.
Kars! TeksivEč — letnik
Redek življenjski praznik obhaja ljubljan-ski meščan g. Karel Tekavčič. Dne 29. t. m. dopolni, izredne čil na duhu in telesu, 90. leto starosti še vedno v aktivni službi kot Prokurist in poslovodja- Otroška leta je preživel v Kamniku, v Ljubljani je dovrš i dva razreda realke in se 13 leten deček posvetil trgovski stroki. Kot vajenec in pomočnik
je bil v Novem mestu 8 let pri tvxdki Jos. Ogoreutz. Dne 1. januarja 1876 pa je nastopil službo v veletrgovini I. C. Mayer v Ljubljani, pri kateri sodeluje v neprekinjeni službi že 70. leto. Kakor v trgovslah krogih je bil slavijenec tudi v mnogih naiodnih družbah vedno vsestransko spoštovan in je prejel več zasluženih javnih priznanj, čestitkam širnega kroga njegovih sinov, hčera in drugih sorodnikov se kot staremu prijatelju »Slovenskega Naroda in »Jutra« pridružujemo tudi mi z veščilom, da zvesto vdan delu in narodu došeže zdrav, čil in srečen še najskrajnejšo mejo človeškega življenja.
žž0gpadqgs<po
Osrednja preskuševainica za prehrano
Prezlaent pokrajinske uprave- div. general H upnik Je na podlagi pooblastila vrhovnega komisarja s posebno odredbo, kl je objavljena v >Slu^bencm listu« 24. t. m., ustanovil osrednjo pretkuževalnico za zavarovanje prehrane prebivalstva. Ta preskuševaialca se ustanavlja, da 'oi se zagotovilo izpolnjevanje vseh predpisov, s iiaterimi naj se zavaruje prehrana prebivalstva. Preskušala bo v Ljubljanski pokrajini vse ustanove in obrate za kmetijsko gospodarstvo ln prehrano in bo stalno nacizirala Izpolnjevanje doiocb o kmetijskem gospodarstvu ln prehrani.
Uradno Izkazani pri.sk;.šcvald te ustanove smejo v ta namen ogieC.ovatl vse obrate, vpo-gieciati računske priloge '.td.. dovoljen jim Je ciostop v vse prostore za vskladiščenje ln razdeljevanje blaga in tudi v druge prostore, če obst: ja sum. da se skrivajo živli6Ke zaloge. Imetniki obratov eo zavezani dajnti resnična po-jMrilla. Kršitve se kaznujejo po kazenskih predpisih visokega komisarja z dne 19. oktobra 1943.
če se pri kontroli doženejo nepravilnosti ali nedostftki glede uporabe a uro vin, tehnike delovnega postopka, obdelovanja zemlje, oddaje pridelkov aii drugih opravil, se mora to poročati pražldentu, kl lahko poveri vodstvo obrata z'. ča?r.o pmiinsmu upravniku, če je storitev kassga kmetijskega ali prehranjevalnega obrata o'o enakih razmerah bistveno manjäa od povprečne proizvodnje drugih obratov ln je nedo-statka kriv imetnik obrata. Prisilni upravnik Je za oaiii zastopnik locetnika obrata ln Je vezan "a presidentova navodila. Zato počivajo vse pravice imetnika o D rat n, razpolagat: med živimi s svojo imovino, spadajoče k obratu Po prezlden-tovl odredbi se upravniku določi nagrada, ki se splača lz sredstev obrata.
Osrednja preskusevaln les mora pretežno uporabljati že poslujoče prf skuševalne ustanove ln njihovo osebje. Z uvellavljenjem te odredbe so vse te že poslujoče preskuševaln» ustanove podrejene osrednji presk iševalnlcl. če so potrebni novi nameščenci, krije s tem nastale strošk" oblastvo vrhovnega komisarja, ki izda na nrezi-dentov nred-cg tudi uradne Izkaznice or-a-iom osrednje preskuševalnlce. Ti organi so prt svojem poslovanju deležni zaščite po nemški ln slovenski izvršilni oblasti.
Nsfeaf nasvetov kiretovake^n
Da bodo naš) kmetovalci mogli jeteui zadostiti zahtevam -Provodas naj pesejejo najvr>ž-neiše njivske rastlin-; vsal v sledečih od-totklh njivske površine: 200;, žita 300^, fi:>ola 5°/«, clj-nih rastlin 3%. To Je skupno šele 58''0 vse njivske površine. Tako utegnejo kmetje posejati še nekaj krmsklh rastlin, oves. deteljo, oeso. kakor tudi zelje, razen tega pa čez označeno mero še nekaj več krompirja, oljnih rastlin to Jerlt žit.
Sp.dlte veliko semenskega krompirja ki Je nrl-šel iz Nemčije. V.~e te scite so na nove selekcionirane, zato rodovitne in odoome proti boleznim. Vsak kmetovalec, tudi rnp.i.i, mora posejati toliko žita, da bo mogel kriti iaetno potrebo, če Jeseni niste mogli e-ejati dosti žita, sejte spomladi toliko več koruze in morda nekai piosa. zlasti tam, kjer dobro uspeva. Frav posebno Je treba v teh časih posvečati skrb oljnim rastlinam. Sejte solnčnlce po navodilih, ki bodo še objavljene, lahko pa tudi buče, repico to lan. Za meso je nadomestek fižol. Potadimo ga torej znatno več kakor doslej to izkoristimo vsako možnost. Za plemensko živino sejte mešanico ovsa ta Ječmena. Pridelek je za 30 do 40% večji kakor od čistega ovsa. Sejemo dve tretjini ovsa to eno tretjino ječmena. Ravnajte pravilno s hlevskim gnojem! Umetnih gnoji sedaj ni. Iz raznih gospodarskih odpadkov pa pripravljajte kompost. Vsak kmetovalec mora Unec' kompostni kup; kdor ga še nima. naj g& z&čue takoj ra-važati. Z dobrim hlevskim gnojem, gnojnico, kompostom in lesnim p-spelom so da izhajati tudi ob manj-ši množini umetnih guojU. čuvajte talno vlago s skrbnim to pravilnim obdelovanjem. Njiv, ki so bile jeseni preorane to pognojene, spomladi ne smemo orati. Ko skopni fcneg in se zemlja nekoliko osuši, prevlečemo njivo najprej z njivsko vlečo, čez nekaj dni pa Jo obdelamo s kuiti-.-atcrjem in brano. Povsod naj velja zapoved: kmetje, pomaga;te c'mg dragemu! Priskočite na pomoč slasti tistim ?o=edom, kl nimajo doma moških. Posojajte svojim sosedom stroje to orodje to podpirajte se med seboj v vseh težavah to neprilikah!
Tek POTRATE raste
Pbnski gorilec ima v glavnem velikosti kuhal nega plamena: 1. veliki, 2. varčevalni in 3. zmanjšani varčevalni plamen. Z velikim ku-hainim plamenom setjrejemo jed do vrelišča, za povrevanje pa zadostuje varčevalni, prav često zmanjšani varčevalni plamen. V<>da več kot vreti ne more Čemu tedaj tratiti žlahtno kurivo — plin?

^.NMfM
I
"C,
«Si

§ g
«s
2;
C5
o
POTRATA zbndljivo: »Če bi hotele Ljubljančanke varčevati s plinom, bi po računih mestne plinarne lahko prihranile na leto približno 45.000 ntf pfina in s tem omo<jačil<i 125 gospodin sfvom da bi ž njim Icuhzla Toda čemu vatčevati. ko pa moram tudi jaz. vaš POTRATA, živeti? Gospo dir.ie. kuha it e tedij te ob velikem plamenu, ki pohabi na uro 400 do 500 litrov pl'na doč>m '[-, porab: vsrčeva'm pit men v istem času sa-
mo 36 do 50 litrov/«
Boj POTRATI!
Izplačevanje pristojbin ori pokrajinskem vojaškem uradu
Vojaški urad Pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) objavlja izplačevanje pristojbin dosedanjim upravičencem po nasledi jem redu:
1.	začasna pokojnina aktivnim častnikom vojaškim uradnik im in podčastnikom in preživn-ma svojcem vojnih ujetnikov aktivne jugoslovanske vojske od 23. do 31. marca 1945:
2.	preživrnna svorjcem vcjn;lh ujetnikov rezervne jugoslovanske vojske od 3. do 7 aiprila;
3.	podipora svojcem civilnih inter.iirancev za Ljubljano
24.	aprfla črke A—J,
25.	aprila črke K—O,
26.	aipiiiia črke P—2, za okolico 27., 28. in 30. aprila
4.	vzdrževalnima, svojcem Slovencev, ki služijo v nemški vojsiki, od 24. do 28. aprila;
5.	posrm.rtmi.ne vdovam p3<.l.:(h pripadnikov vaških straž, čim prejmejo ocflrlk o priznan" posmrtnim, sicer pa v času izplačevanja. pvi3topbin za voine ujetnike
Pristojbine se izplačujejo v gimjh dnevih od 7. do 11. ure., v slučaju aiiarma tuda p /poldme od 16.—19. ure.
Prispevajte aa velikonočno zbirko socialne pomoči! Pomagajte pomoči potrebnim!
KOLESI, damsko «o moško, znamke »Milei, brez gum. prodam. Mehanik Ambrož, Dunajska c. 71.
6438-6
KOLO, italijansko, kompletno, z balonskimi gumami, ugodno prodam. — Meh.\oik Ambrož, Dunajska cesta 71.	6437-6 KONJA, gugalnega (modernega, in otroški tricikel p. ^nir.m ali zamenjam za športni voziček. Kocjantič, Bobcnčkova 7. 6323-6 STRUNE, I stavek Za kontrabas, 2 stavka za čelo, 6 jezičkov (glasilk) za oboo ter nekaj violinskih strun prodam skupno aii posamezno. Naslov v Jutru.
6493-6
PISAL. STROJ »Olivetti«, skoraj nov, ter kromatično baimoniko z <?0 basi prodam. Okorn, Ambrožev trg št 3/i, levo (Cukrarna).
6472-6
RADIOAPARAT, prvovrsten, prodam. Ogied: Sv. Petra nasip 17/11, levo.
6476-,
ZOFO. 2 para goparjev in 2 para* nizkih čevljev, vseh št. 43-44, prodam. Ogled v ponedeljek. Naslov v Jutr.!.	-šili 6 SODE. transportne, 24 komadov, po 174 1, v dobrem stamu, prodam. Kadilo'ič Ivan. Sv. Petra cest?. 25.
6478-6
VOZIČEK, otroški, globok, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za moško kolo. Murovec, Sv. Petra cesta 43/1.	6479-6
AKTOVKO, usnjeno, dobro ohranjeno, boljše vrste, prod? m ali zamenjam za mo?ke nizke čevlie št. 39. Kožuh, Vevče 44, p. D. M. v Polju.	6459-6
ČEVLJE, ženske, nove, črne, semß, št. 39, prodam. Naslov v Jutru. 6456-6 DRVA, suha. prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru.
64.17-6
DIVAN. spalni, dobro oh ran; eo, prodam ali delno zamenjam. Naslov v Jutru.
6462-6
KOLO, damsko, nemške znamke, prodam oz. zamenjam za protivrednost. Ponudbe Jutru z «avedbo blaga pod »Steyr«. 6464-6 GOJZERJE. skoraj nove, okovane, št. 41-42. prodam. Prednost nekaj kuriva. — Ogrič, Železnikarjeva 20/11.
6466-6
BLAGO za moško obleko, boliše, predvojno, prodam. Večna pot 26. ' 6468-6 HARMONIKO, novo, klavirsko, z 80 basi, prodam. Večna pot 26. 6469-6 OMARO, dvodelno, za obleko, in jedilniško kredenco prodam. Naslov v Jutru.	6471-6 VOZIČEK, otroški, globok, predvojni material, prodam. Vodnikova 10. 6492-6
SLOVENSKO to tuje 1«
poslovje ter ostale izvir ne knjige in prevode — kupuje Janez Dolž»n — knjigama. Stritarjeva ulica	407-7
CEV, gumijasto, za škrop ljenje vrta, iVi do 2 cm debelo, kupi*. Naslov v Tutru.	6413-7
DESKE, pioke ati kra+oikc, odp:*f!:e ali rabljene. 2 do 4 cm dabele, kojJim. Naslov *7
v Jutru.
SLIKEi naših siarejših in mlajših mojstrov, kupim. Pridem na dom. Naslove pustiti v uprav> Jutra pod »Slike«
J-446-'
VOZIČEK. lep. fportm, po možnosti nov, in moški bi-cikel, z dobro pnevmatiko, kupitn. Ponudbe s ceno Jutru pod »Sprehod«. 6249-7 SLOV KNJIGE dobre kupim Ponudbe TutfU poä »Biblio.fi!« 5226-7 PREPROGO, pirotsko. sarajevsko ali drugačno, kupim. Ponudbe Jutru pod: »Preproga«.	6307-7
LJU2LJ iiVON rudi posamezne letnike in mesečnike, kup m Ponudb* Jutru t>od »LJ Zvon«.
5227-7
PLOŠČE, gramofonske, do. bro ohfan;ene, poedine ali serije, kupim. Ponudbe Jutru pod »Za ples«. 6170-7 ZNAMKE kompi I5bl-kn ah posamezne pardje. kupim. Ponudbe Jutru ped »Jnsruke« >223-7 KOGAVICE. nove, gumijaste, fiolge ali dokoienke, kunim. Žanoskar. Pražako-va 15/151.	6211-7
ČEVLJE, rabljene. kupu;em n prodajam. Zamen ;arn otroške večje in manjše tevilke. Klavžar. Vošnja-kova 4.	6128-7
NOGAVICE, svilene, kupim. Dam protivrednost. Naslov v Jutm. 6162-7 OPISNO GEOMETRIJO, Müll.arjevo ali 2>lajcnevo, kupim. Ileršič, Rimska 13.
6421-7
ZAPRAVLJIVČEK in konj. sko opremo kupim. Gostilna Kajfež, Fiorjanska 4.
6207-7
ROCK* (Kante) ptoče vin:'<tt kupuje »Pstrr-na/ta« a HmeiaK Ljuo;j:ma Orli Metodova 35a	'-442 t STROJ, kosrlni, »ov ali malo rabiien, kupim. Dam protivrednost v naturalijah. Nasl-fr v Jutru. 6424-7 LETVF, (žamanje) za paradižnike kupim. Naslov v Jutru. 6416-7 RADiOZVOČNIK »Lorenz« ali drug prvovrstni fabri-ka±, 4 do 6 W, kupim. Po<r.idbe Jutra pod »Zvočnik«. 6415-7 OTOMANO. čisto, kupim. Piačam do 4000 lir. Ponudbe Jutru pod »Otoma-na«. 6254-7 ŠIV. STROJ, lahko tudi starejša znamka, kupitn. Ponudbe s ceno Jotru pod »Denar«. 6253-7 VOZIČEK, globok, po možnosti novejši model, z dobrimi gumami, kupim. Ponudb« s ceno Jutru pod: »Naraščai«. 6250-7 ELEKTROMOTOR. 5.5 KS kupim. Hočevar, Ljubljana Streliška 5. 6347-7 PESO in korenje za prašičjo krmo kupim. Plačam v gotovini ali 2 drugim blagom. Ponudbe »Jutru« pod »Krma«. 6457-7 FIČOLOVKE kupim. Ponudbe Jutru pod »30 močnih«. 63H-7 STEKLENICE vseh vrst p! e tenke šivlljsk* odpadke, pločevinaste «de vsa'.rc.'rsten papir, razne, kovine, rabno in nerabno železo ln tehnično predmete stalno kupuje ter plači anjbolje >Me-talla*. GoeposveVka 56. tel. 32-88. nasproti De-iaVEkega doma. J-448-7
HRAM, Modro ptico in druge knjige, samo dobro ohranjene. kupi knjigama žužek. pa-«ža.	J-447-7
KOLO, novo, damsko, kupim. Ponudbe Jutru pod: »Damsko«.	6339-7
PLUG, železen, št. 10, kupim. Ponudbe Jutru pod: »Plug«.	6475-7
STOl. ležalni, kupim. Naslov pustiti v Jutru pod »Ležalni stol«. 6454-7 KOLO, damsko, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v Jutru. '	6458-7
PLAŠČ, moški, iz brionske svile, aJi blago, kupim. Plačam tudi v protivrednost; Ponodbe Jutru pod »Balon«.	6452-7
MED kupim a4i dam protivrednost. Naslov v Tutru.
6450-7
PREPROGO, pomladanske suknjo, peč, banjo za kopalnico. vse še dobro ohranjeno, nizka drevesca in vrtnice kupim in p'ačam v gotovini ali v protivrednosti. Ponudbe Jutru pod »Vrtnice«.	6465-7
OBLEKO, pomladansko, moško, prime-no za predelavo, kupim. Ponudbe Jutru pod »Sivo-rjavo«.
6467-7
VOZIČEK, otroški, globok, predvojni, prešit ali avto-model. kupim. Dam protivrednost. Ponudbe »Jutru« pod »Voziček«. 64S6-7 CANKARJA, kompletnega, v polusniu, dobro ohranjenega, kupim. Ponudbe Jutru pod »13.000«. 6491-7
Tj<tmenynr
ČEVELJČKE, otroške, visoke, št. 24, en par črnih, en par rjavih, zamenjam za čeveljčke št. 26. ev. doplačam. Naslov v Jutru.
6423-8
VOZIČEK, otroški, glo-ok, predvojni, dobro ohranjen, zamenjam za prav takšno žensko kolo. Naslov v Jutru.	6063-8 STROJ, električni, vrtalni, r.a dve prestavi, do 23 mm, zamenjam za novo žensko kolo. Naslov v Jutru.
6394-8
ČEVLJE, damske. odprte, št. 39. zamenjam za zaprte čevlie z nizko peto št. 39. Naslov v Jutru. 63S4-8 VOZIČEK, dirco, nosilnost 350 kg, zamenjam za žensko koio. Naslov v Jutru.
6371-8
ČEVLJE dekliške, št. 38, zamenjam z* protivrednost. Naslov v Jutru. 6364-8 ČEVLJE, deške, nizke, črne, št. 38, zamenjam za nizke moške čevlje št. 42. Ogled od 16. ure dalje. Livada 19.	6293-8
VAMPERLE ki Mama-mle-ko zamenjam za dobro ohranjeno obleko. Kupim novejši šivalni stroj. Ponudbe Jutru pod »Vam-perle«.	6356-8
VOZIČEK, športni, stajico, opremljeno košaro za do-ienčka in nekaj perila zamenjam za protivrednost. Rudnik 48.	6480-8
RADIOAPARAT, 4+1, z», menjam oz. prodam. Ključavničarska 3/1, 64)1-8 PBRITNINO: paro, go-slc«, kure, rajčartce in a zakol, ter kolde s p«č»!Ki zameajam ali prodam. Na. riov »IMb,	iti0-4
KAMEN, ložni, za milo, odstopim ali zamenjam. — Naslov v Jutru. 6446-8 TRENČKOT in kostum, čista volna, zamenjam al' prodam. Naslov v Jutm.
6461-8
DRVA dam za plaSče za kolo. Ponudbe Jutra pod »Drva«.	6463-6
OFRAVO, kuhinjsko, novo, moderno, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutra.	6484-8 KOSTUM, eterndci, zelen, obšft z leop'rdom. skoraj nov, zamenjam za dobro ohranjeno damsko kolo. — Naslov v Jutru. 6499-8
f 5 r ?<?()>
-Str. Isf TRAVNIK, velik, za koš-nio. oddam ▼ najem. Hra-deckega 8.	6367-17
KOŠNJO sladkega sena vzamem v n-ijem za protivrednost. Naslov v Jntru.
6295-17
SOBO z oskrbo išče boleh-na gospa. Ima lastno posteljnino in živež. Ponudbe Jutru pod »Oskrba«.
6338-23a
SOBO. opremlieno, či«to, za dve osebi, z« t3koj ali s 1. aprilom, iščem »a Bežigradom ali v Šiški. Perilo inirn lastno. Ponudbe Jutru pod »Mlad p«r«.
6l29-23a
SOBO, prazoo, iščem aa takoj. Ponudbe Jutru pod »Bližina finančne direkcije«.	6483-23«
KLJUČA, dva, Wertheim, od stanovanjskih in hišnih vrat, sem izgubil v četrtek 22. marca. Najditelja prosim. naj ju odda na naslov: dr. R. Bassin, Gledališka 4.	6530-37 OGLAŠEVALEC glacovir-jev. Juräs-k ZrinJ--kega 7/II telefon 39-23.
J-337-37
ROKAVICO, desno, iz sive jelenove kože. sem izgubil od Pugljeve ulice, ob dolenjski progi, mimo Kolin-«ke tovarne do Vilharjeve ulice. Oddati proti nagradi na naslov: inž. Trost, Ko-deljevo, Pugljeva 17.
6430-37
KLAVIRJE «trokovnja
Skf, popravlja in ugla äuje Prva kranjsk» ia delovstolcs klavirjev Ljubljana. Prt voz 10. — Telefon 33-40 J-402 37 PUTKI. dve, sta se izgubili iz Podmilščakove 17. Prosim najditelja, da jn vrne istotam proti nagradi.
6485-37
AKTOVKO in terroos steklenico sem izgubila na Dunajski cesti. Najditelja lepo ptosim, da vrne proti dobri nagradi. Bizjak, Kongresni trg 8.	6504-37 SVARILO pred nakupom! Tvrdki Čebin. Wolfova 3. ie bil 24. marca ponoči ukraden na ikladišču v Vil-hirievi 19 * drkularne žage električni motor znamke Skoda. Vh k». It 4.199.5J4 tipa F 61 K/4. Številka motorja je vtisnjene razen aa tablici todi na koncu oti io na ogrodju. Svarim pred
nakupom ( hikdikitn dam
».i -. dooro
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja informacije ln posredovanja »SERVIS 8 I R O«, Selenburgova ul. 4. tel. St. 21-09
3UNEMATOGHAF1
KINO MATICA. TeL 22-41. »Germanin«. Predstave ob 15., 17. ln 19. uri. KINO SLOGA, »Filharmoniki*. Predstave ob IS.,
17. to 19. url. KINO UNION. Ljubezenski doživljaji mladega dekleta v Afriki »V tropski vročini«. Predstave ob 15., 17. ta 19. url. KINO MOSTE. »Iz prvega zakona«, pretresljiva družinska drama s Käthe Dorch. Predstave: deiavnik ob 19., nedelja ob 15., 17. ta 19. uri. Predprodaja od 9.—-11. ure. Tel. 29-18.
PROŠ£JJE za potovanja, oprostitve, vse druge vloge in informacije: Komerc. pisarna ZAJC Lojze, Gledališka 7.
f
Dne 23. marca Je v 50. letu dotrpela naša draga sestra, teta, svakinja Itd. gospodična
DARINKA VDOVTČ
trgovka
Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, 25. marca, ob fclO z 2al, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. marca 1945.
Žalujoči:
Stanislav Vdovit, brat z družtao ta sorodstvom.
«» V Izvrševanju svoje službe Je tragično preminul pri letalskem napadu na Celovec, star 22 let, naš ljubljeni sto, brat, gospod
T
TOMAŽIČ KAZIMIR
absolvent gimnazije. Pokopan je bil 24. H. 1945 v Mariji Zatt. Ljubljana, Domžale, Jarše, Mengeš. 24. marca 1945.
žalujoči: oče ta mati, brata Ernest ta Viljem ta sestra Nada.
f
Umrl nam Je v 71. in oče, gospod
letu naš dobri mož
KOVAČIČ FRANC
Pogreb biagopokojnega bo v ponedeljek 36. t. m. ob '/s9. uri z Žal, kapele sv. Frančltka, k Sv. Križu.
LJubljana, 24. marca 1945.
žalujoče rodbine: Kovačič, čebnlar, Orehck ln Prek.
t
Dotrpela je v 79. letu starosti maje. Blata mati, gospa
MARUA LAVRIČ
pocestnica
Drago pokojnico bomo spremni k zadnjemu počitku v nedeljo, dne 25. marca, ob <411 s Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. marca 1945.
Hčerka Ela ta FtancL
t Po dolgi in težki bolezni nas je ▼ starosti 65 let aa vedno zapustila naša srčno ljubljena ™m», scwiia, stara mama, tašča ln teta, gospa
MÜLLER ANA roj. KRAMER
Blago pokojnino amo pokopali v soboto 17. marca na Mlrogoju v Zagrebu. Mafia zadušnica se bo darovala v torek 3. aprila ob «. uri ajutraj v oerkvi av. Cirila ta Metoda.
Ljubljana, Zagreb. M. maroa IMS Satujod:
Oton, sin; Karla por. Tekane, Olga por. Haha, Anka por. Oikavčlč, hčerke ter ostalo sorodstvo.
Bert Ortilmaiw:	H
KE SAMO £A ZLATO
Üomao
ßarayu je mudilo nazaj v staro mesto. Nekaj uenuiKov se je poigraval z mislijo, da di obiskal strica na isundstreetu m ae pomen 1 z njim o svojem razgovoru s Cor-nisnom, potem pa je rajš. oaiuzil to namero na jutri.
Deveta ura se je že močno bližala, ko je prišel v Cornerjev hotel in ves neučakan
zdrevii po snopmeali na vrh.
*
V	mornarski posredovalnici Jamesa Cla-singa je še goiela luč. Samo prostor, kjer so čez dan odpravljali mornarje, je bil zavit v temo.
James Ciasing je imel obisk.
Bledično dekie, ki je bilo že četrt leta pri njem za strojepisko, si je zlovoljno oziralo 11a vrata v zase ono pisarno. Delo je bilo opravljeno, raaa bi bila šla domov, a poaooa je uiio, da se je bil Ciasiag zamotil z obiskom m jo pozab L Do devetih še počakani, se je namenila, potem pa stopim kar noter k njemu.
Pokriia je stroj s prevleko in se zastrme-la predse. Imela je biia že boljše službe, nego je bila ta. Pisarna je bila tesna, hiša stara kakar svet; rahel duh po trohnobi je polnil vse kote. Da je mogel Mr. CLasing strpeti v taki okolici! Pa ni bilo videu, da bi se kaj menil za to. česa mu je bilo neki vobče mar? Bil je utelešena lenodušnost.
V	tem se je oglasil telefonski zvonec, ln dekle se je fahno zdrznilo.
»Halo — — neki podatek bi rad,« se je začul neznan moški glas. ?Ste morda vi pred kakim ietom dni posredovali nekemu ameriškemu mornarju z imenom Kiddery aii tako nekako zaposlitev? ce ie bil mož
pri vas, se ga morate spominjati--baje
ie pravi Herkul z atleta k mi rameni in rokami kakor zidarske lopatice--c
»K ddery ?«
»Tako je.«
»Vprašala bom šefa, sir.«
Položila je slušaio na mizo in krenila k vratom v zasebno pisarno, vesela vzroka, da opomni Jamesa Clasinga nase.
Reči, o katerih se je xazgovarjal Clasing s svojim obiskovalcem, so morale biti važne.
Dobršno uro sta že moža sedela skupaj ter računala in računala, govorila in govorila. Ob tem sta bila izpraznila steklenko sheryja malone do dna. Kozarca sta stala na črvivi pisalni mizi, in pepelnik je bil zvr-homa pcin zoglenelih vžigalic, pepela in cigaretnih ogorkov.
»Predrago!« je obiskovalec spet in spet zmajeval z glavo.
Kakor pr kazen se je pokazalo v cigaretnem dimu dekie.
»Nekdo bi rad neki podatek, Mr. Clasing.«
Clasing je zlovoljno zmrdnil z obrazom, a to ni bilo nič nenavadnega.. James Clasing je bil presenetljivo podoben buldogu.
»Podatek? Kakšen podatek?«
»O nekem možu z imenom Ividdery ali tako nekako. Pravi, da je bil ameriški mornar, in zdaj hoče nekdo vedeti, ali ste mu vi posredovali zaposlitev.«
James Clasing je s čudno togim gibom položil svinčnik iz roke. Njegove oči so se srečale z obiskovalčevimi.
»Kdo želi ta podatek?«
»Ne vem, a saj 1 aii ko vprašam. Mož čaka pri aparatu.«
Ako je bil Clasing presenečen, se je bil moral zdavnaj spet zbrati, kajti mimo je dejal: »Spojite me. Kaj vobče še delate tu? Id i te, nocoj vas ne potrebujem več.«
Nato, ko je dekle zaposlilo sobo, se je sklonil čez pisalno mizo."
»Kiddery — — ste slišali, Jeffenson — •— nekdo vprašuje po Kidderyju!«
Njegovo mršavo, drobno zgubančeno lice je imelo izraz skrajne napetosti, ko je vzel slušaio z rogovil.
»Halo?«
»Nu?« Moški glas, ki je bil slišati nekam utrujen, se je odkašljai. »Ali kaj veste?«
»Kako naj bi bilo možu ime?«
»Kiddery--K'ddery--počakajte
--da. nekaj je bilo z nekim Kidderyjem
--in Američan je bil, če se ne motim
--ali ni bil s krstnim imenom Ralph?«
Mož na onem koncu žice je mahoma nehal utrujeno govoriti.
»človek!« je zavpil. »Deset funtov, če mi lahko kaj poveste o tem človeku!«
Clasing je stisnil oči in mignil obiskovalcu. Jefferson je razumel migljaj, vzel drugo slušaio in ga ponesel na uho.
»Dajte mi, da pomislim.« je rekel Clasing. »Kiddery — stavil bi. da sem posredoval temu človeku zaposlitev — — nekaj več kakor leto dni möra biti tega — ko bi mogel do omare za poslovne spise, bi v treh
minutah vedel, kako in kaj--pa nimam
ključev pri sebi--s kom prav za prav
govorim? Kaj, prosim? O-ver-beck? Morda vas jutri za rana lahko pokličem, Mr. Overbeck?«
»Jutri za rana?« Mož na onem koncu je videti razočaran. »Se mar ne morete takoj spomniti, na katero ladjo ste ga spravili?«
»Ko imam opraska s toliko sto ljudmi --ne. Kaj je tako nujno?«
»Seveda.«
Clasing je segel po svičniku. Roka mn je lahno drhtela
»Prej kakor jutri zjutraj nikakor ne gre. Pod katero številko vas lahko dosežem? Hvala, sem že zanisal. Da. lahko se zane-sete. Jutri ob devetih boste imeli podatke!«
i^iHHHnnHnMBBaBi
t Umrl je naš dragi član
ANGELO JELČIČ
pleskarski ta slikarski mojster.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Ljubljana, 24. marca 1945. Združenje soboslikarjev, pleskarjev in ličarjev.
t	Za vedno nas Je zapustila v 76. letu
naša dobra mama, stara mama, gospa
KAROLINA NOVAK roj. Jug
Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 2«. t. m. ob 9. url lz žal, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Slov. Bistrica, 24. m. 1945. Žalujoče družine NOVAK, JURŠE, JURČIČ
f
Dotrpel je v 42. letu starosti moj ljubljeni mož, predobri atek, brat, sta, stric in svak, gospod
ANGELO JELČIČ
pleskarski in slikarski mojster
Pogreb bo v torek, dne 2T. t. m. ob V2 9. uri z Zal. kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Pulj, dne 24. ni. 1945.
Žalujoča žena LJUBA, roj. MAVRIC s hčerkama SONJO, LJUBICO ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno hčerko
UMEK HERMINO
na poslednji poti ta jo obsuli z lepim cvetjem, se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala gdč. Verici Tomaževi za poslovilni govor ob grobu nepozabne Herrnine.
Ljubljana, 25. marca 1945.
žalujoča družina Umek-ova.
Za uredništvo M'lan Zr.dnek — Za .zda-iatelja: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za Inseratnl del: Ljubomir Volčič