MATIČNA KN.iiZNJCA LITIM Delavska univerza (za knjižnico) A1P70 Litija [JUGOSLAVIJA] Id. lil.Sb I MAREC 1985 • ŠT. 5 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVI Proizvodnja v januarju in februarju Z zborov delavcev Na fotografiji je del udeležencev dopoldanskega zbora delavcev 25. februarja, ko smo sprejemali končno delitev čistega dohodka za leto 1984. Na obeh zborih (dopoldanskem in nočnem), je glavni direktor Jože Mirtič poleg utemeljitve predloga za končno delitev čistega dohodka, obrazložil tudi letošnje pogoje gospodarjenja in potrebne ukrepe za izvajanje plana. Dobri lanskoletni delovni učinki so prav gotovo vplivali na razpoloženje delavcev na zboru, saj so se vloženi napori za doseganje nadplanske proizvodnje odrazili tudi v ostalih rezultatih poslovanja, v dohodku, čistem dohodku, osebnih dohodkih, skupni porabi in sredstvih za nadaljnji razvoj. »To je bila velika skupna akcija vseh delavcev v tovarni, vključno z delovanjem samoupravnega in političnega sistema,« je dejal tov. Mirtič in nadaljeval. »Če bi se ubadali s pomanjkanjem surovin, če ne bi zagotavljali deviznih sredstev in dobro gospodarili z denarjem, tudi delavci v proizvodnji ne bi bili polno zaposleni in ne bi mogli dosegati takšnih rezultatov. Tako pa smo oskrbljenost s surovinami in možnosti za prodajo izdelkov izkoristili za povečano intenzivnost proizvodnje, tudi z nadurnim delom. Delitev čistega dohodka je gospodarna, večji delež smo namenili za nadaljnji razvoj. Iz naših obračunov pa, na žalost, ni videti, da bi bile uresničene obljube za razbremenitev gospodarstva. Porast družbenih obveznosti je celo večji kot pri ostalih elementih notranje delitve dohodka.« Nekaj poudarkov iz razlage glavnega direktorja na zborih objavljamo še na naslednji strani. V prvih dveh mesecih smo proizvedli in pripravili za prodajo — 176 ton enojne OE preje, 138 ton enojne preje na warcop-sih, 534 ton enojne previte preje, 440 ton sukane preje, 52 ton efektnih sukancev. Skupaj smo proizvedli 1340 ton preje, kar je za 5,1 % nad planom. Rezultati pri prodaji enojne preje so še nekoliko boljši, ker kažejo tudi povečane zaloge enojne preje, pripravljene za končno dodelavo. Manj ugoden pa je dosežen asortiman proizvodnje, saj smo nadplanske količine izdelali pri OE enojni preji, war-copsu in efektnih sukancih, previte in sukane preje pa smo izdelali celo pod planiranimi količinami. Ugodni rezultati v prvih dveh mesecih so bili pričakovani in naj bi pokrivali izpade proizvodnje v poletnih mesecih. V mesecu marcu pričakujemo še naprej nadplansko proizvodnjo. F. L. Z------------------------------------------------------------------~\ V TEJ ŠTEVILKI Na 3. strani: • obravnavali smo zaključni račun. Iz zapisnikov s sestankov SDS povzemamo nekaj razprav, na nekaj vprašanj pa tudi odgovore. Na 4. strani: • še so skrite rezerve, le najti jih je treba. Objavljamo razgovor o tem z mojstri iz predpredilnice, predilnice in sukalnice. Na 5. strani: • povzetkom poročil družbene dejavnosti, ki smo jih objavili v prejšnjem Predilcu sledi tokrat prispevek Martine Kralj, o financiranju družbenih dejavnosti v tem letu. Na 7. strani: • prijavnica in razpis letovanj na Veliki planini. Rok za prijavo je 5. april 1985. Na zadnji strani: • kakšen je postopek in kateri pogoji so potrebni za določitev delavcev za zdravljenje v toplicah? Preberite tudi ostalo! ______________________________________) Nadaljevanje s prve strani. »Prihajamo v obdobje,« je opozoril glavni direktor, »ko bo zapiranje trga predstavljalo velik problem. Na to moramo biti pripravljeni in uporabiti lanskoletne izkušnje, saj smo napravili marsikaj, za kar smo prej trdili, da je nemogoče storiti. Zato tudi za letos nismo čakali letnega obračuna, intenzivnosti za doseganje nadplanskih rezultatov potekajo že od začetka leta.« Dotaknil se je tudi osebnih dohodkov, ki so lani, v naši delovni organizaciji, kar uspešno dohitevali realno upadanje družbenega standarda. »Kljub temu, da so zunaj tovarne marsikje razpravljali, kolikšne osebne dohodke delimo v Predilnici, naj nas to ne vznemirja, saj smo jih opravičili s povečano proizvodnjo, produktivnostjo, iskanjem notranjih rezerv in v celoti z rezultati, ki so nad pov- prečjem slovenskega gospodarstva in nad povprečjem tekstilne industrije. Osebni dohodki morajo biti v bodoče še boljši, če jih bomo uspeli opravičiti z ustreznimi rezultati.« Ob koncu je glavni direktor odgovoril še na postavljeno vprašanje na eni od samoupravnih delovnih skupin, o zadolženosti delovne organizacije. »V primerjavi z obsegom poslovanja naša zadolženost ni velika in ni zaskrbljujoča. Dolgovi izhajajo le iz blagovnih kreditov za surovine, ki jih imamo v skladišču. Ugoden in pravočasen nakup surovin pa se je doslej vedno ugodno odrazil v poslovanju.« Aplavz, ki je temu sledil prav gotovo odraža ugodno razpoloženje delavcev za nove in še zahtevnejše naloge, pa tudi medsebojno povezanost vseh služb za doseganje skupnih ciljev. Ob ugodnih rezultatih so za hip pozabljeni pretekli in prihodnji napori. M. K. 40. obletnica obnovljenih sindikatov Na Titovi poti III. V preteklih štiridesetih letih je bilo devet kongresov Zveze sindikatov Jugoslavije. Njihova osnovna značilnost je v tem, tako tudi zadnjega iz leta 1982, da je imel na njih, v vseh razdobjih izgradnje socializma, močan in neposreden vpliv Josip Broz Tito, ter da so se močno opirali na politiko, ki jo je začrtal. Od prvega do osmega kongresa se je Tito z govorniškega odra vedno obračal k delavskemu razredu in delovnim ljudem Jugoslavije, pokazal na neposredne aktualne naloge in pri tem iskal njihovo pomoč in podporo. Prvi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, je bil oktobra 1948. leta. Takrat se je tako tudi poimenoval. To je bil čas uresničevanja nalog prvega petletnega plana. Ker je sledil neposredno zgodovinskemu petemu kongresu KPJ, na katerem smo se ostro konfrontirali s Kominterno in stalinizmom, je potekal v duhu popolne podpore našemu partijskemu vodstvu s Titom na čelu. Revolucionarna parola »tovarne delavcem«, se je začela uresničevati 23. decembra 1949. leta. S pooblastilom CK KPJ, vlade FLRJ in vodstva sindikata sta Boris Kidrič in Djuro Salaj podpirala navodilo o oblikovanju in delu delavskih svetov državnih gospodarskih organizacij. Z uveljavitvijo delavskih svetov ni bil zmanjšan pomen vloge sindikatov, čeprav so nekateri tako menili. Pod novimi pogoji je sindikat nadaljeval s prosvetljeva-njem in vzgojo delavca. Drugi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je bil v Zagrebu oktobra 1951. leta. Največje srečanje delavstva je ugotovilo, da so sindikati glavna sila, ki v družbi skrbi o delu organov delavskega samoupravljanja. Tudi tretji kongres ZSJ, maja 1955. leta, je zadolžil sindikate, da ščitijo samoupravne pravice delavstva, z obrazložitvijo, ker da je ugotovljeno, da birokratske strukture v uresničevanju teh pravic nasilno prisvajajo delavstvo, pa naj bo to v delovnih kolektivih ali širši družbeni skupnosti. Sindikalne organizacije so bile neprestano zaposlene s problemi delavskega samoupravljanja. Skrbele so za razvoj demokratičnih odnosov in se borile proti raznim oblikam privilegijev. Pokazala se je potreba, naj bi se dohodki vezali na produktivnost dela, prenos pravic razporejanja sredstev za osebne dohodke na delovne kolektive, pa je zahtevalo še večjo odgovornost in vpliv sindikatov. Težišče politike sindikatov, na 4. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, je bilo usmerjeno predvsem na krepitev vloge sindikatov kot družbene sile in na večji vpliv delavskega razreda, potem pa tudi boju za čim popolnejši razvoj delavskega samoupravljanja. Boj za nagrajevanje po delu je dobil obseg politične kampanje, v praksi pa se je kmalu pokazalo, da je sistem prikrojen poprečnim kolektivom, ker je pomagal onim, ki so zaostajali, na škodo onih, ki so bili pri delu uspešni. Sistem nagrajevanja po delu se je tako spopadel z destimulativnim go- spodarskim sistemom, zato je že leta 1961 moralo priti do zakonskih sprememb. Sindikati so zastopali vse pomembnejši faktor pri reševanju pomembnih družbenih vprašanj, kreativno so vplivali na politiko, delovne organizacije in tako tudi federacije. Na petem kongresu sindikata so bile poudarjene zahteve po prevladanju etatistično-biro-kratskih odnosov in zahteve po radikalnih spremembah v sistemu družbenega planiranja. Do leta 1964 je gospodarski sistem vseeno ostal v centralističnih okvirih. V času gospodarske in družbene reforme je naša družba, potem ko je povozila na 4. plenumu CK ZKJ svoje nasprotnike demokratičnega razvoja, prešla fazo, v kateri si nasprotna mišljenja niso bila nobena redkost, očitno so se kazale celo neke tendence, nasprotne socializmu. Tako se je zgodilo tudi s sindikatom, ki je namesto, da bi prevzel ustvarjalno vlogo, prevzel vlogo nezadovoljnega kritika, ne da bi pokazal na izhod iz nastalega položaja. Nasproti temu, je bila na 6. kongresu ZSJ, koncem junija 1968, ob ostri kritiki izražena pripravljenost, da se prične z odpravljanjem problemov. Na dolgo po sedmem kongresu ZSJ je bil sprejet zakon o združenem delu, ki daje delavcem, delovnim kolektivom in sindikatom izjemno mesto v celotnem procesu družbene reprodukcije. Nova vloga sindikatov bi morala omejiti tendence tehnokratskega in monopolitičnega značaja. Zaradi tega je obdobje med sedmim in osmim kongresom ZSJ posvečeno aktivnostim, katerih cilj je ustvariti družbene pogoje za odločilnejši vpliv delavca v združenem delu in družbi kot celoti. Na osmem kongresu ZSJ je sodeloval tudi tov. Tito, ki se je zavzel za idejo o kolektivnem delu in kolektivni odgovornosti ter upeljavi enoletnega mandata. »O teh vprašanjih sem mnogo razmišljal,« je dejal tov. Tito. »Globoko sem prepričan, da bi takšen način dela še bolj uveljavil kolektivno delo in odgovornost, da bi prispeval k nadaljni demokratizaciji dela vseh samoupravnih in političnih organov in onemogočil izstopanje lider-skih in ostalih nezdravih ambicij posameznikov.« Kot vsak predhodni, je tudi 9. kongres ZSJ, novembra 1982, odražal tedanji čas. Na njem so se delovni ljudje ostro spoprijeli s problemi ekonomske stabilizacije in prezadolženosti države. Poudarjena je bila vloga sindikatov v družbeno-ekonom-skem razvoju, pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, kot tudi na področju življenskega standarda in socialne politike. V boju za samoupravni socializem, so sindikati in zveza sindikatov v preteklih štiridesetih letih dosegli tolikšno družbeno moč, ki omogoča delavskemu razredu, da organizirano uresničuje svojo odločilno družbeno vlogo. Na tej poti so bili vzponi in padci, vendar so bili v vseh prelomnih trenutkih našega družbenega razvoja sindikati in zveza sindikatov dosledno na Titovi poti, vztrajno so si prizadevali za izgradnjo samoupravnih socialističnih odnosov! Konec J. Petrov (Tanjug) (Prevedel: V. Keržan) Obravnavali smo zaključni račun Poročilo o poslovanju in predlog končne delitve čistega dohodka so obravnavali delavci pred sestankom obeh skupnih zborov delavcev, po samoupravnih delovnih skupinah. Pred tem je svoje stališče do pripravljenih poročil in do poslovanja v preteklem letu sprejela tudi razširjena sindikalna konferenca, skupaj s predstavniki ostalih D PO. Vzporedno s to akcijo je potekala tudi priprava ocene poslovodnih delavcev o uresničevanju smotrov poslovne politike za preteklo leto. Tudi k tej oceni je sindikat oblikoval usklajeno mnenje D PO. Iz razprav po samoupravnih delovnih skupinah lahko povzamemo, da so delavci postopoma dojeli smisel široke obravnave poslovnega poročila pred sprejemom končne delitve. V razpravah so se pogovarjali o lastnih napakah in pomanjkljivostih, opozarjali pa tudi na druge, ki so povezane z njihovim procesom dela. Razprave so bile usmerjene v pravo smer, čeprav je še vedno več opozarjanja na napake drugih in premalo analiz lastnih slabosti in akcij za njihvo odpravo. Iz zapisnikov povzemamo posamezne razprave, tiste, ki ste jih zapisali. Verjetno pa jih je bilo še več, predvsem analiziranja lastnih slabosti, ki pa niso zapisane. Vse SDS so z odobravanjem podprle program dejavnosti za doseganje planskih ciljev v tem letu, sprejeli pa so tudi poročilo o poslovanju, v glavnem brez pripomb, nekaj teh pa preberite v nadaljevanju. (V poševnem tisku so odgovori na nekaj vprašanj, za ostala pa ste odgovore lahko prebrali v Informacijah). SDS komercialni sektor: Obravnavali so poročilo o poslovanju v letu 1984 in imeli pripombo, da je premalo poudarjena zasluga komercialnega sektorja, ker je 544 ton preje prodala v rednem delovnem času, kar so v proizvodnem sektorju proizvedli v nadurah. SDS PP/1: Za doseganje planskih ciljev v letu 1985 so opozorili na lastne napake in pomanjkljivosti, katere bo treba odpraviti. SDS sukalnica, 3. izmena: V razpravi o programu dejavnosti za doseganje planskih ciljev v letu 1985 so člani SDS izpostavili problem neažurnega in netemeljitega vzdrževanja strojev in naprav, predvsem DD sukalnikov, klasičnih sukalnih strojev in dvojilk. V zvezi s tem so delavci izpostavili nekaj vprašanj, na katere objavljamo naslednje odgovore: Transportna sredstva v sukal-nici so precej dotrajana (12 let) in bodo postopoma zamenjana ali generalno popravljena. K slabemu stanju pa veliko pri-spevajč delavci sami, ker slabo ravnajo s transportnimi napravami. Npr. baterijski viličarji iz sukalnice in efektne sukalnice so bili lani 28 krat v popravilu, od tega približno polovico zaradi malomarnega dela — nepravilno prestavljanje prestav, zaradi česar se pokvari reduktor. Za vse stroje v sukalnici, tudi na DD sukalnikih so izdelani terminski plani vzdrževanja. Vodje izmene so dolžni kontrolirati izvajanje in kvaliteto čišče- nja na strojih, za katere so zadolženi. Za vsako odstopanje od plana bi moral vodja izmene razčistiti z vodjem remonta oziroma z obratovanjem sukalnice. V zvezi s ponovno obremenitvijo pri delu z DD sukalnimi stroji je inštitut za trženje in ekonomiko delovnih procesov ugotovil, da niso v skladu s pravilniki in problem ugotavljanja uspešnosti dela na teh strojih bomo reševali z urejanjem in ovrednotenjem čim manjšega števila stoječih vreten (nedoha-janje). Predvidoma bomo s tem sistemom poskusno pričeli aprila. SDS sukalnica efektnih sukancev, 3. izmena: Delavke so imele pripombo o vse večji rezervi v efektni sukalnici. Pravijo, da ni prav, da je vse številčnejša, razlika v OD pa so zato majhne. Poseben problem z rezervo je dopoldne, ko je naenkrat preveč delavk in dostikrat vodja zaradi številčnosti deli dopust delavkam na izmeni. Predlagajo, naj bi te delavke imele povsem svoje delo ali pa bi šle v zbiralnico cevk za čas, ko imajo odločbo za lažje delo. Število delavcev, ki so razporejeni na lažje delo ali delajo samo v dnevnih izmenah na osnovi zdravniških potrdil ali priporočil, je naraslo do te mere, da je nemogoče učinkovito organizirati delo teh delavk samo v okviru sukalnice efektnih sukancev in zato prihaja v dopoldanskih izmenah do občasnega večjega števila teh delavcev. V okviru proizvodnega sektorja je dogovorjeno, da se te delavke razporejajo tudi v druge oddelke. Ta organizacijo prerazporeditve teh delavcev so odgovorni vodje izmene. Oni so tudi odgovorni, da so ti delavci čimbolj racionalno izkoriščeni. SDS efektna sukalnica, 2. izmena: Ko so obravnavali poslovno poročilo za leto 1984 so vprašali, zakaj so dodatki (nočni, popoldanski) na OD v letu 1984 pro-centualno v sestavi OD manjši kot leta 1983, saj druga podjetja te dodatke povišujejo, pri nas pa se manjšajo. Leta 1983 so bili dodatki procentualno v sestavi OD 11 %, leta 1984 pa samo 9 %. Dodatki na osebne dohodke se povečujejo tudi v naši delovni organizaciji, kar je razvidno iz indeksov rasti v primerjavi s prejšnjim letom. Res pa je, da je delež sredstev za dodatke v skupni masi nekoliko manjši kot v preteklem letu, večji pa je delež sredstev, ki smo jih. izplačali za redno delo. Na to so vplivale dosežene višje dejanske vrednosti točk, dosežene v zadnjem trimesečju (predvsem v decembru), ki pa so bile rezultat večje proizvodnje in dobrega finančnega rezultata v tem obdobju ter obračunanih prihrankov pri odpadkih. Vodja SDS je tudi opozoril delavke na red in disciplino v oddelku, na izvajanje novega pravilnika o delitvi OD, kjer se odraža tudi površno izvajanje dela in na druge napake, ki so se pojavljale. SDS obratne delavnice: Obravnavali so poročilo o poslovanju v letu 1984. Menijo, da bi morali bolj sproti poračunava-ti sredstva za OD in ne bi smeli delati takšne skoke ob koncu leta. OD naj bi skladno poviševali z mesečnimi finančnimi rezultati. Po določilih pravilnikov, ki urejajo področje nagrajevanja, je uspeh delovne organizacije izkazan v višini akontacijske vrednosti točke (od katere je odvisna višina OD), ki jo prilagajamo doseženim periodičnim poslovnim rezultatom. V lanskem letu je bila, zaradi že prej navedenih vzrokov, resnično opaznejša rast osebnih dohodkov ob koncu leta. V letu 1985 bomo tudi tekoče obračunavali ugotovljeni prihranek pri surovinah. SDS remont in čk.k. PP im mikaln. SDS je bila seznanjena z dosežki prejšnjega leta in meni, da so kljub težkim gospodarskim razmeram rezultati ugodni. Strinjajo se tudi s tov. direktorjem, da moramo še kvalitetneje delati, da bo rezultat tudi v letu 1985 pozitiven. SDS kadrovsko — splošni sektor Sprejeli so poročilo o poslovanju v preteklem letu in predlog končne delitve čistega dohodka za lansko leto s pripombo, da v poslovnem poročilu ni podatkov o naši zadolženosti, zato naj ustrezna služba pripravi poročilo o likvidnosti naše delovne organizacije. O tem Vida Vukovič: »Za zagotavljanje surovin smo začeli najemati blagovne kredite v letu 1983, tako da smo leto 1984 pričeli z 820 767,87$ dolga do tujine. V letu 1984 smo se javili na vse razpisane blagovne kredite, o čemer je delavski svet tekoče sprejemal sklepe. Tako smo v letu 1984 izrabili za 4 327 096,08$ kreditov iz sredstev razpisanih tranš in reciklaž. V preteklem letu smo blagovne kredite tudi pričeli odplačevati, saj so najeti krediti kratkoročni, in jih moramo vrniti najkasneje v enem letu. Kredite poravnamo sami ali preko naših poslovnih partnerjev, s katerimi se že ob najemanju kredita dogovorimo, da bodo iz naše preje izdelali blago za izvoz, s prilivi pa poravnali kreditno obveznost. Tako je bilo v letu 1984 odplačanih 2 372 155,86$ kreditov, od tega so naši partnerji poravnali 1 517 580,37 $, Predilnica z izvozom 560 488,64 $ in s terminskim nakupom deviz 294 086,85 $. Pri odplačevanju deviznih kreditov je bilo konec leta nekaj težav, saj vsi partnerji niso v dogovorjenem obsegu izpolnili svojih obveznosti, pa je morala zato dolg poravnati Predilnica iz rednih prilivov. Stanje kreditov 31.12.1984 je 2 775 708,09$ in jih bomo morali letos poravnati. Za najete kredite moramo plačati obresti. Za leto 1984 so bile razmeroma nizke, okoli 143 000$, večino obresti pa bomo morali poravnati letos. Poleg tega nastajajo pri tujih kreditih tečajne razlike, ki naraščajo z rastjo dolarja. Ker tečaj dolarja hitro raste, so tudi tečajne razlike velike. Hkrati pa raste tudi vrednost surovin, ki jih imamo na zalogi. Prav tako lahko za pokrivanje kreditov uporabimo 100% devizni priliv. Ce upoštevamo še, da nam za uvoz surovin, ki jih nabavljamo iz sredstev blagovnih kreditov, ni potrebno plačati uvoznih carin ob pogoju, da bomo blago izvozili, je skupni učinek prav gotovo pozitiven. Seveda pa z blagovnimi krediti prevzemamo obveznosti do izvoza, ki pa jih moramo sami ali preko poslovnih partnerjev brezpogojno izpolniti. Obveznosti, ki jih izkazujemo na koncu leta do tujine znašajo 2 775 000 $ ali 587 467 000 din, in so v celoti pokrite v naših zalogah surovin; stanje teh je na koncu leta 883 milijonov din. Iz podanega je razvidno, da so vse dosedanje zadolžitve za nakup reprodukcijskega materiala v mejah možnosti našega odplačila.« Beseda delavcev Še o neizkoriščenih rezervah Tudi za letos smo sprejeli cilje poslovanja. Z njimi smo dobro seznanjeni, saj smo o njih govorili na sestankih SDS, na skupnih zborih nas je z njimi seznanil glavni direktor Jože Mirtič, objavljeni pa so bili tudi v Predilcu. O njih so pred tem razpravljali tudi na sestankih ZSMS, ZK in sindikata. Vsi se strinjamo z načrti, zavedamo se, da jih moramo doseči, da so dosegljivi, čeprav se največkrat začnejo stavki posameznih "točk z besedo »povečati«, razen pri stroških, z besedo »zmanjšati«. Torej, več bomo naredili, zboljšali bomo rezultate, — zato pa je potrebno zavestno in pošteno delo vseh 1030 in več zaposlenih. Za vsako posamezno nalogo so tudi navodila, kako jo doseči. Vsak sektor in oddelek pa lahko še natančneje določi poti, ki vodijo k skupnemu cilju. Ne smemo pozabiti na sodelovanje med oddelki. Na sestanku sindikalne konference je bilo rečeno, ko so govorili o socialnem stanju delavcev, o osebnem dohodku, ki naj še dopušča dostojno življenje, da se zavedamo, kako lahko več zaslužimo, z ukrepi smo seznanjeni, če pa jih bomo tudi uresničevali, ne bo med nami socialnih težav. Načrti so kar napeti, to pa ne pomeni, da smo že vse skrite rezerve odkrili. Še so! Skrivajo se v oddelkih, pisarnah, povsod! Le najti jih moramo! O tem sem se pogovarjal z mojstri in vodjo izmen iz različnih oddelkov. Franc Poznajelšek, mojster iz predpredilnice je dejal: »Naloge in ukrepi, ki smo si jih zadali, se v veliki meri nanašajo tudi na naš oddelek. Nekaj teh nalog je že uresničenih in že dajejo rezultate. Tako, na primer, stoječih vreten na flgerjih ni več, oziroma se ta sproti popravljajo. Na brezvretenskih predilnih strojih je še preveč stoječih turbin in se prav sedaj uvaja stimulacija za vestnejše predice. Predica, ki pa bo imela nadpovprečno število stoječih turbin bo to občutila tudi na OD. Ne bi smelo primanjkovati raznih strojnih delov, kot na primer: jermenov za URF Platts, gumijastih oblog za valjčke, kajti, če ti niso kvalitetni, je nekvaliteten tudi pramen na raztezalkah in končno se to odrazi tudi v preji. Velik problem v predpredilnici je tudi vlaga, katere je poleti preveč in pozimi premalo, zaradi česar prihaja do slabega teka in tudi lomov strojev. Prav tako so v predpredilnici preveliki prepihi, kar ovira normalno delo in škoduje zdravju delavcev. Premalo je normiranih del. Z normami se nihče ne ukvarja. Še bi se dalo zmanjšati odpadke in tudi tu bi bil prihranek.« Franc Šepec, mojster v predilnici bombaža: »Da bi lažje dosegli planirano količino proizvodnje, bi morali dobiti bombažno surovino boljše kvalitete. Trenutno predelujemo precej slabo kvaliteto in nam ostaja, veliko odpadkov. Zboljšanje kvalitete in večjo produkcijo lahko dosežemo z boljšim vzdrževanjem strojev. Sedaj jih generalno čistimo vsakih šest mesecev, potrebno pa bi bilo po dveh mesecih. S tem se stroji ne bi tako hitro zabili. Klima še ne dela tako kot je treba, toda to izboljšanje pričakujemo. Bombaž zahteva določeno vlažnost zraka in toploto. Vsak dan mislimo tudi na zmanjševanje stroškov. Odpadke izkoristimo, kolikor se le da. Predlagali smo že, da bi odstranili zadnje, čistilne valjčke na prstančnih strojih, za katere potrošimo veliko filca. Te valjčke lahko kvalitetno nadomestijo krožni čistilci. Novi, modernejši stroji Textima nimajo zadnjih čistilnih valjčkov.« Če bi predice sproti čistile raztezalne valjčke, bi lahko opustili uporabo zadnjih čistilnih valjčkov. Novi predilni stroji Tex-tima nimajo teh valjčkov (na sliki). Lahko pa nastopi še težava z materialom, ki je lepljiv, kar se pokaže ob toplejšem in vlažnejšem vremenu. Hine Muljavec in Jože Prijatelj med strokovnim posvetom. V sukalnici pa sta bila sogovornika Jože Prijatelj, vodja izmene in Hine Muljavec, mojster. Povedala sta: »Plan se da doseči, potrebna pa bo usklajenost med nami in predilnico. Dogaja se, da kljub zadostnemu številu ljudi na su-kalnih strojih, ko bi lahko delali s polno zmogljivostjo, z nekaj sukalnimi stroji stojimo, ker ni dovolj preje, to pa zaradi neskladja med količino produkcije med oddelki. Februarja smo presegli plan previjanja (skupaj z nadurnim delom), nad 6 %, v sukanju pa smo bili zaradi navedenih problemov 1 % pod planom (po tehtani produkciji). Veliko nastane odpadkov zaradi podsutih kopsov, predvsem iz starejših strojev Ingolstadt. Odpadki nastajajo tudi zaradi iztrošenosti dvojilnih strojev, kar onemogoča nemoten tek na DD sukalnih strojih. Preprečevanju pomešanja dajemo veliko pozornosti. Redno kontroliramo, opozarjamo na napake, o tem pa se pogovarjamo tudi na sestankih SDS. Veliko pomešanj odkrijemo že pri prihodu preje iz predilnice, ko je preja napačno označena. Dodali bi še to, da povzroča veliko preglavic še nesprotno in počasno popravljanje transportnih sredstev v sukalnici, saj brez vi-ličarja ne moremo sortirati preje pri medfaznem skladiščenju.« M. M. LJUBITELJI LEPEGA PETJA! V okviru sindikalne konference je komisija za kulturo in izobraževanje predlagala, da bi v naši delovni organizaciji ustanovili mešani pevski zbor. Ta bi še posebno prišel do veljave ob praznovanju 100-letnice obstoja naše tovarne, prihodnje leto. Zato je prav, da že sedaj pričnemo z rednov adbo; k sodelovanju smo že tudi povabili priznanega pevovodjo tov. Janka Slimška. Prijave sprejemata do 31. marca Joža Poznajelšek (int. tel. 94) in Branko Bizjak (int. tel. 76). Vse ljubiteljice in ljubitelje petja, ki želite sodelovati v zboru, vljudno vabljeni! Komisija za kulturo in izobraževanje z —------\ Vabilo k sodelovanju Člani uredništva Litijskega Predilca smo že lani sklenili, in to je bil tudi sklep delavskega sveta, da bo v sleherni številki objavljen razgovor z delavci o aktualni temi. To je naše vodilo tudi za naprej, saj izkušnje kažejo, da je veliko delavcev, ki se težko odločijo, da bi kaj napisali in zato je potrebno njihova mnenja dobiti v obliki intervjujev in ankete. Ugotavljamo pa, da je še premalo živih informacij iz proizvodnje. Na sestanku uredništva si dostikrat belimo glavo, kaj bi vas povprašali, o čem naj bi se pogovarjali. Med letom nastopajo tudi takšna »sušna« obdobja. Zato vas pozivamo k sodelovanju. Predlagajte teme za razgovor, osebe, od katerih želite mnenja! Vprašajte, mi pa bomo poskrbeli za odgovore. Ni pomembno, da se predlagalec predstavi, čeprav je to bolje, važno je, da bodo izbrane teme aktualne, zanimive za večino delavcev, bralcev. Predloge lahko pošljete po pošti, jih vržete v skrinjico Litijskega Predilca, lahko telefonirate — int. tel. št. 76 — seveda pa se lahko tudi oglasite in poveste svoj predlog. Če bo odziv, kakršnega si želimo, bomo boljše predloge tudi nagradili. Pričakujemo sodelovanje! Popestrite svoje glasilo s svojimi predlogi! Odgovorni urednik Matic Malenšek Ravnanje (brušenje) tamburja na mikalniku pred navijanjem nove garniture, ki mora biti čimbolj ravna. Rado Pregelj pravi: »Brušenja se lotimo takrat, ko meritve pokažejo večje odstopanje kot je dovoljeno — 4—5 stotink milimetra. Meritve opravimo s posebno napravo. Novejše garniture s krajšimi zobci zahtevajo točnejše nastavitve in brušenje. V čistilnico bombaža bomo aprila montirali nov stroj za odvzemanje materiala z bal. Sedaj to dela delavec ročno. Pobira material iz bal po določenih navodilih in ga namešča na tekoči trak rahljalnika bal. V prihodnje bodo bale postavljene ob tirnici, odvzemanje materiala pa bo avtomatsko. Financiranje družbenih dejavnosti v tem letu V zadnji številki našega časopisa smo na kratko povzeli poročila SIS družbenih dejavnosti občine Litija za preteklo leto in opozorili na nekatera odprta vprašanja financiranja za leto 1985, predvsem pokrivanje izgube SIS za zdravstvo. Med tem so se na skupnem sestanku sestale naše delegacije za zgoraj omenjene SIS in obravnavale predlog 1. uskladitve skupne porabe za letošnje leto; te prispevne stopnje naj bi veljale od 1. aprila 1985 dalje (za prvo trimesečje so veljale začasne 'Stopnje). Pri oblikovanju novih prispevnih stopenj je bilo treba zagotoviti: — dokončno kritje programov SIS za leto 1984 (da bi preprečili nastajanje presežkov smo večanje stopenj zadrževali, zato smo dolžni pokriti še ca. 2 % za lanskoletne sprejete programe); — kritje 360 milij. primanjkljaja SIS zdravstvenega varstva za lani in pa zagotoviti osnovo za realno planiranje stroškov zdravstvenega varstva v letošnjem letu; — zagotoviti sredstva za povečanje posameznih dejavnosti za nove programe v letu 1985, in sicer: • 2 oddelka za 40 otrok v vrtcu Šmartno, povečanje sredstev za denarne pomoči otrokom po novem samoupravnem sporazumu, ter povečanje sredstev za skupni program otroškega varstva SRS za povečanje nadomestil porodniškega dopusta; • povečanje dveh oddelkov v osnovni šoli Litija in pol oddelka pri Glasbeni šoli Litija; • povečanje sredstev kulturni skupnosti za povečanje stroškov dejavnosti kina; • za novo zakonsko obveznost za nadomestila za invalidnost težje telesno in duševno prizadetim odraslim osebam in povečene obveznosti po samoupravnem sporazumu o socialno varstvenih pravicah; — ter zagotoviti z resolucijo in programi sprejeta nominalna povečanja v primerjavi z letom 1984, za vse SIS. Delegacije so ugotavljale, tako kot je bilo navedeno že v predlogu, da vsa ta dejstva oz. nove naloge lahko rešimo edino s povečanjem prispevnih stopenj, in sicer bodo te od 1. aprila dalje večje za te dejavnosti za 0,41 % iz osebnih dohodkov delavcev in za 2,84 % iz dohodka delovne organizacije (za pokrivanje OZS). Poleg tega pa se poraja še svojstvena problematika v Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Kljub temu, da se je že z začetkom letošnjega leta prispevna stopnja iz dohodka DO za to skupnost povečala za 1,9 %, ne bo možno uresničiti vseh nalog. Dejstvo je, da se gmotni položaj upokojencev nadalje poslabšuje, in je v primerjavi z zaposlenimi delavci še dosti težji. Izboljšati bi ga bilo mogoče le, če bi ustrezno povečali delež povečanja pokojnin med letom v skladu z že sprejetim dogovorom in resolucijskimi izhodišči. Za to bi bilo potrebno zbrati dodatna sredstva; če bi ta zbirali iz prispevnih stopenj od osebnih dohodkov delavcev, bi se morale te povečati za 1,97 %. Naše delegacije so oblikovale predlog, naj bi se zaradi tega povečala prispevna stopnja iz dohodka delovne organizacije, in naj se ta ustrezno preračuna. (Če bi se povečala iz bruto OD delavcev, bi to povečanje znašalo od 1. 5. 1985 dalje 1,97 %). Ocenjujemo, da bomo z intenzivnimi aktivnostmi za doseganje nadplanske proizvodnje in dohodka, uspeli zagotoviti tudi ta sredstva iz dohodka delovne organizacije. Ob tem poteka v SPIZ tudi aktivnost za naknadno uskladitev pokojnin tistim upokojencem, katerim je za osnovo štet osebni dohodek iz leta 1982, 1983 in 1984, ko je bil uveljavljen že novi zvezni zakon. M. K. Izlet invalidov Društvo invalidov Litija vabi vse invalide občine Litija, da se udeleže izleta v Logarsko dolino, ki bo v soboto, 18. 5.1985. Vsak udeleženec ob prijavi prispeva 800.-din za kosilo. Za izlet se lahko prijavite vsak petek od 16. do 17. ure v prostorih društva, Parmova 9, Litija, in sicer do konca aprila. Društvo invalidov Litija V_---------------------------------------------, Uskladitev samoupravnih aktov z zakonom o celotnem prihodku Prvega januarja letos je začel veljati nov zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter ugotavljanju in razporejanju prihodka. Ta zakon pa je prinesel določene spremembe in novosti tako pri ugotavljanju kot tudi pri razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Zato bo potrebno naše interne splošne akte uskladiti s tem zakonom. Spremembe se nanašajo predvsem na naslednja področja: zakon nič več ne dopušča, da bi delovna organizacija iz materialnih stroškov izplačevala izdatke za pridobitev šolske izobrazbe, prav tako tudi prepoveduje plačevanje stroškov podiplomskega študija. Po novem bo treba določiti, da se ti stroški izplačujejo v breme sklada skupne porabe ali pa v breme delavca; med materialne stroške spadajo tudi izdatki za specifično zdravstveno varstvo delavcev, ki so določeni s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom. Glede na to, da gre za specifično zdravstveno varstvo, spadajo med materialne izdatke tudi obvezni zdravstveni pregledi; 26. člen zakona določa, da med druge poslovne stroške spadajo tudi stroški, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog. To so dnevnice, nadomestilo za ločeno življenje, potni stroški, stroški za prevoz na delo in z dela, povračilo za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe. Ti izdatki morajo biti urejeni v samoupravnem splošnem aktu, ki pa mora biti usklajen tudi z družbenim dogovorom; po novem gredo tudi vsi izdatki za prehrano delavcev med delom v breme drugih poslovnih stroškov in ne kot doslej, ko so šli v breme materialnih stroškov samo stroški prehrane delavcev v materialni proizvodnji; v materialne stroške spadajo tudi stroški amortizacije. Stopnje amortizacije določi delovna organizacija sama v samoupravnem splošnem aktu, te stopnje pa ne smejo biti nižje, kot so minimalne, predpisane v zakonu o amortizaciji. Glede obračunavanja stroškov amortizacije obratnih sredstev za zaloge lastne proizvodnje se nove določbe formalno ne razlikujejo od dosedanjih določb. Razlika obstaja zaradi sprememb v strukturi materialnih stroškov in dohodka. Obresti se ne nadomeščajo več iz dohodka, pač pa gredo v breme celotnega prihodka; prav tako zakon določa obveznost revalorizacije, ki nastane takrat, ko je tržna cena za 5 % večja od cene, ki je izkazana v knjigah. Na vseh teh področjih bo potrebno spremeniti splošne akte v delovni organizaciji. Itok sicer v zakonu ni določen, vendar mora biti periodični obračun za prvo trimesečje letošnjega leta narejen že po tem novem zakonu. Za to morajo biti ti akti čim-prej spremenjeni. Anton Primožič Poškodbe v februarju Marjan Janežič je v sukalnici efektnih sukancev ustavil levo stran sukalnega stroja z namenom, da zamenja menjalni zobnik. Pri potiskanju zobnika na os, se je s kazalcem in sredincem dotaknil pogonskega zobnika desne, delujoče strani stroja, ki mu je poškodoval prsta. K poškodbi: Pri popravilih oz. menjavah zobnikov na sukalnih strojih, ki imajo ločen pogon za levo in desno stran, je treba ustaviti obe strani stroja. Zato je odgovoren mojster oddelka. Na poti z dela je Ludviki Petrič na poledenelem pločniku spodrsnilo in je padla. Pri padcu si je poškodovala desno nogo. Na sukalno previjalnem stroju se je snel plastični čep za pritrditev cevke in padel med navi-jalni valj in vodilno pločevino. Ko ga je Terezija Dragar hotela pobrati, ji je stisnilo kazalec na levi roki med valj in pločevino in ji ga poškodovalo. Pri vezanju pretrgov na pr-stančnem predilnem stroju za bombaž Ingolstadt, je Angelca Černe s sredincem leve roke zadela ob odlomljen del vretena in si ga poškodovala. Pri nabiranju flajerskih cevk se je Stanojka Dekič ob stroju spotaknila ter padla in si poškodovala levo roko in nogo. Pri čiščenju vodila vretenske-ga voza flajerja, ji je le-ta stisnil prstanec desne roke ob ogrodje stroja in ji ga poškodoval. K poškodbi: Pri čiščenju strojev, kjer lahko pride do poškodb, je treba stroj ustaviti in šele nato pričeti s čiščenjem. Andrej Krhlikar Starejši flyerji, kakršne imamo pri nas, nimajo nitnih zaustavk za pretrgano predprejo in se ta zaradi tega močno cefra in raznaša naokoli. Lahko pride do zapredkov in drugih napak. Te nevšečnosti pri teh flyer-jih ne moremo popolnoma odpraviti. Delavka ob flyer-ju mora kar se da hitro stroj zaustaviti in na ta način zmanjšati posledice na minimum. Z " "N Avtorski honorarji za Litijski Predilec x________________________________v V poslovniku o izdajanju našega glasila je določeno, da honoriramo prispevke — članke, slikovno gradivo in ostalo. Honorarji so določeni s posebnim sklepom izdajatelja časopisa — delavskega sveta, na predlog uredništva. Višina honorarjev se giblje skladno z rastjo osebnih dohodkov, kar naj bi usklajevali vsako leto ob za- ključnem računu. Tako so delegati delavskega sveta na februarski seji določili nove vrednosti posameznih točk honoriranja sodelavcev Litijskega Predilca. Honorarji za objavljene članke se plačujejo za tiskano, enostolpično vrstico (45 mm ali 10 cicero), in sicer: 3,20 — za vesti iz del. organizacije, izvlečke iz zapisnikov, poročil, prevode iz jugoslovanskih jezikov ipd. 5.30 — za članke o posameznih dogodkih (v političnih, družbenih, športnih in drugih organizacijah, članke o problemih življenja in dela kolektiva, reportaže, potopise, intervjuje, ankete itd.) 7.30 — za originalne uvodne članke, strokovne članke, analize poslovanja, prevode iz tujih jezikov, samostojne komentarje, itd. Honorarji za objavljeno slikovno gradivo: 166.- — za originalno fotografijo, izdelano z lastnimi stroški 105.--- 578.---za ilustracijo — originalno risbo 156.--- 380.---za grafikone, diagrame ipd. 105.--- 261.----za rebuse, uganke, like, vinjete, ipd. 3,80 — za križanko (en kvadratek) 578.--- 838.----za karikaturo z besedilom 164.---za delovno uro Križanka — nagrade: 400,- din, 250,- din in 150,- din. Razpis letovanj na Veliki planini Razpisujemo letovanje na Veliki planini za čas od 15. 5. 1985 do 15.11.1985. Prednost pri razporejanju bodo imeli delavci, ki bodo letovali na Veliki planini 7 dni in več, seveda ob upoštevanju določil pravilnika o letovanju ter o poslovanju in uporabi koče na Veliki planini. Cena letovanja dnevno: 70 din — za delavce in upokojence PL — za zakonce 150 din — za otroke članov do 14. leta 40 din — za nečlane 220 din — za otroke nečlanov do 14. leta 130 din V primeru, da se bodo cene spremenile, vas bomo naknadno obvestili. Poleg tega je potrebno plačati tudi turistično takso. Prosimo, da prijavnico točno izpolnite, ker bomo le tako lahko prijavljence hitro in pravilno razporedili. Napišite tudi dva termina v katerih želite letovati, ker bomo tako lažje uskladili želj ene termine in s tem upoštevali več želja delavcev. Letovanje na Veliki planini PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani stanujoč ________________________________________________ (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za dnevno letovanje v izmeni od_____________________do____________ Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od _____________do Za letovanje prijavljam: ______________________________________________ Ime In priimek leto rojstva sorodstvo zaposlen pri oddelek 1 . 2. 3. 4. 5. 6. delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta _____________ a) sem delovni invalid ______________________________________________________ DA b) udeleženec NOV ___________________________________________________________ DA c) samohranilka oz. samohranilec ____________________________________________ DA d) delam v nočnem delovnem času______________________________________________ DA e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane DA (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem nepreskrbljenih družinskih članov NE NE NE NE NE Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov. V z dne Podpis nosilca prijave Z navedeno izmeno se strinjam (podpis vodje enote) Potrjujem prejem prijave dne (podpis O razporeditvi boste pismeno obveščeni, plačati pa bo potrebno akontacijo v višini dejanskih stroškov, kot je do sedaj že v praksi. Ponovno opozarjamo, da je treba pri prijavljanju gostov upoštevati navodila delavcev, ki razporejajo proste kapacitete na Veliki planini in prijavljajo goste, kajti le-ti so odgovorni za pravilno izvajanje predpisov, zato vas prosimo, da ob prevzemu ključa prinesete s seboj osebne izkaznice za vse prijavljene (odrasle) in rojstne podatke otrok, ki bodo letovali v koči na Veliki planini. Če ste se odločili za letovanje na Veliki planini v času od 15. 5. do 15. 11.1985, izpolnite prijavnico in jo oddajte najkasneje do 5. aprila 1985, v kadrovsko splošnem sektorju, Fani Vrhovec (od 8. do 12. ure). Fani Vrhovec Upokojila se je Ana Jelnikar V mesecu januarju se je upokojila Ana Jelnikar, ki je zadnji dve leti pred invalidsko upokojitvijo opravljala dela in naloge zbiralke cevk. Tov. Jelnikarjeva se je malo manj kot pred 20 leti zaposlila v Predilnici Litija v oddelku predpredilnice. Polnih 17 let je posluževala fly-erje in je bila pri svojem delu zelo uspešna in prizadevna. Bolezen je bila vzrok, da je bila razporejena za zbiralko cevk. Želimo ji, da bi pokojninska leta čim dlje in čim lepše uživala! V. B. Termalno zdravljenje V letu 1983 smo sprejeli pravilnik o termalnem zdravljenju po katerem ima pravico do termalnega zdravljenja vsak delavec naše delovne organizacije katerega zdravstveno stanje narekuje nujnost takega zdravljenja pa mu to ni bilo omogočeno iz sredstev zdravstvene skupnosti. Upravičenost do zdraviliškega zdravljenja se presoja na osnovi mnenja zdravnika specialista ali obratnega zdravnika, kraj zdravljenja pa se določi v odvisnosti od indikacije bolezni. Praviloma morajo delavci izrabiti zdravljenje v pred ali posezoni, le izjemoma, če to terja neposredno nadaljevanje zdravljenja pa se lahko delavcu odobri zdravljenje tudi v glavni sezoni. V času termalnega zdravljenja ima delavec redni letni dopust oziroma glede na zdravstveno stanje bolniški stalež. Vsak upravičenec lahko izrabi termalno zdravljenje enkrat v petih letih, zaradi izjemnih zdravstvenih razlogov pa največ dvakrat v tem času. Zdravljenje traja praviloma 14 dni le izjemoma, če to zahteva zdravstveno stanje, je lahko daljše, vendar največ 21 dni. V primeru daljšega zdravljenja plača Predilnica Litija delavcu 14-dnevno zdravljenje (prej 10-dnevno zdravljenje — sprememba je bila sprejeta na delavskem svetu), seveda glede na materialne možnosti delavca in delovno dobo v delovni organizaciji, za preostale dni pa nudi delavcu za celotne stroške oskrbe posojilo, ki ga mora odplačati v 10 enakih mesečnih obrokih neposredno po zdravljenju. Zdravstvene usluge plača delovna organizacija. Pri plačilu stroškov termalne- Gradbišče zopet zaživelo Po prenehanju nizkih temperatur je delo na gradbišču prizidka predilnice zopet zaživelo. Povečalo se je število delavcev, predvsem tesarjev, dela pa odslej vodijo dve delovodji in vodja gradbišča. Na gradbišču sedaj potekajo predvsem tesarska dela na opaženju nosilcev in etažne plošče. Za ta dela se je moralo otopliti, ker se na zmrznjena tla ne more podpirati opažne konstrukcije. Letošnja zima je gradbincem pokazala zobe kot že dolgo ne. Kar navadili smo se že, da gradbena sezona traja preko celega leta. Letos pa je prisilni odmor trajal skoraj dva meseca. Delavci so morali vzeti svoj redni letni dopust, veliko ur pa bodo morali doprinesti v naslednjih mesecih. Kot je vsem znano, objekt prizidka gradimo v dveh fazah. Za dokončanje I. faze je bil določen rok 31. 5.1985. Sprva je kazalo, da ga bodo izvajalci skrajšali skoraj za dva meseca, kar pa bo zaradi hude zime težko doseči. Poznalo pa se bo pri gradnji II. faze, za kar je pogoj končana I. faza. Gradbinci nam obljubljajo, da bodo zamujeno nadoknadili z delom po 12 ur na dan. Kasneje pa bodo delo organizirali v dveh izmenah. Upamo lahko, da bo to res, veliko pa je še odvisno od vremenskih razmer v prihodnjih spomladanskih mesecih. M. S. ga zdravljenja delimo upravičence tako glede na materialne možnosti posameznika ali čas zaposlitve v delovni organizaciji. Celotne stroške oskrbe in zdravstvene usluge plača Predilnica Litija delavcem: a) ki so v delovni organizaciji zaposleni več kot 10 let (prej 20 let) in so takega zdravljenja potrebni; b) katerih dohodek na družinskega člana ne presega 50 % povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji za 9 mesecev preteklega leta. Delavci, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, plačajo oskrbne stroške sami, zdravstvene storitve pa krije delovna organizacija. V primerih, ko delavcu dohodek na družin- skega člana ne presega 80 % povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji za 9 mesecev preteklega leta, pa se delavcu nudi za plačilo oskrbnih stroškov tudi brezobrestno posojilo. Torej, v vsakem primeru ima delavec pravico do brezplačnih zdravstvenih storitev, hotelski del, oziroma oskrbne stroške, pa plača delavec v skladu z določili pravilnika. Pri plačilu zdravstvenih storitev sodelujemo tudi z občinsko zdravstveno skupnostjo tako, da v večini primerov plača te storitve zdravstvena skupnost. Stroški oskrbnega dne predstavljajo za vsa termalna zdravilišča oskrbni dan v Čateških toplicah, ki ga vsako leto določi delavski svet. Termalno zdravljenje je od leta 1983 pa do meseca februarja 1985 izkoristilo 13 delavcev, od tega je izpolnjevalo pogoje za brezplačno zdravljenje 8 delavcev. 1983 1984 1985 Laško 4 1 1 Radenci 3 0 0 Dobrna 1 2 0 Dolenjske toplice 0 0 1 Socialna delavka: JolandaJakič Prišli — odšli v februarju Prišli: 1. 2. 1985 Alenka ZIDAR, Trg na Stavbah 11, Litija, predpre-dilnica 3. izmena; 4. 2. 1985 Marjanca GORŠE, Dvor 35, Šmartno, pripravnica; 4. 2. 1985 Marta SOTLAR, Moravče 25, Gabrovka, pripravnica; 4. 2. 1985 Magda SMREKAR, Sela pri Sobračah, 11, pripravnica; 4. 2. 1985 Bogdan MIGLIČ, Prvomajska 2, pripravnik; 4. 2. 1985 Danica MIKLAVČIČ, Gradišče 6 a, Primskovo, pripravnica; 4. 2. 1985 Antonija KUHELJ, Obla gorica 3, Primskovo, pripravnica; 4. 2. 1985 Marjanca KOCI, Gradišče 8, Šmartno, pripravnica; 5. 2. 1985 Mateja PERME, V. Kostrevnica 36, Šmartno, pripravnica; 6. 2. 1985 Marica PODRENK, Tepe 23, Polšnik, pripravnica; 13. 2. 1985 Kristina DRNOVŠEK, Savska 5, Zagorje, predilnica rezerva. Odšli: Upokojitve: 15. 2. 1985 Jožica ČARMAN, Prvomajska 2, Litija, predilnica sintetike 2. izmena; 28. 2. 1985 Milena OBRČ, Ul. talcev 28, Zagorje, zbiralnica cevk; 28. 2. 1985 Jožefa PERPAR, Trg na Stavbah 4, predilnica bombaža 1. izmena; 28. 2. 1985 Ana TAUFER, Graška c. 10, predilnica bombaža 1. izmena; 28. 2. 1985 Štefanija KOMO-TAR, Trg na Stavbah 13, Litija, predilnica rezerva; 28. 2. 1985 Marija JANČAR, Trg na Stavbah 11, Litija, sukal-nica 1. izmena; 28. 2. 1985 Ljudmila PLANINŠEK, Prvomajska 2, Litija, predilnica rezerva. Pismeni sporazum: 28. 2. 1985 Marija ROŽUN, Ces. kom. Staneta 7, Litija, predilnica rezerva. Izjava delavke, da ne želi več delati: 7. 2. 1985 Marica KRAŠEVEC, Grbinska c. 32, Litija, predpre-dilnica 3. izmena. Izjava delavca, da ne želi več delati: 9. 2. 1985 Alojz GROZNIK, Vrata 8, Šmartno, mešalnica 3. izmena; 28. 2. 1985 Senija ODOBAŠIČ, Gimnazijska 22, Trbovlje, predilnica bombaža 3. izmena. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 28. 2. 1985 zaposlenih 1025 delavcev, od tega 678 žensk in 347 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 42 mladoletnih oseb. J. Zupančič LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.