Albert Sic:
O slovenskih i
Narodna ali kmečka noša. ki je bila pri nas v prvi polovici prejšnjega stoletja še vsepovsod v navadi, je začela proti koncu druge polovice pojemati, dokler ni izginila s površja. V nekaterih krajih prej. v drugih pozneje. Najdalje sc je «hranila v krajih, ki so bili najbolj oddaljeni prometu, n. pr. v Beli Krajini,
Kmečko nošo je izpodrinila nova -moda. ki je prihajala k nam iz Francije in Nemčije ter industrija, ki je nudila liu-Jem raznovrstne izdelke po razmeroma nizkih cenah. Ženske so pričele svo-o kmečko obleko razdirati ter delati iz nje oblačila po modernem kroju. Kar ni bilo porabljivega za odrasle, je bilo dobro za otroke, ostalo pa je romalo v kuhinjo za cunje, še pred nekaj leti je prinesla kmetica na ljubljanski trg sirovo maslo, zavito v raztrgano, lepo vezeno pečo.
Po mestih in vaseh so se tudi pojavili židje. ki so pokupovali srebrne in pozlačene sklepance ter z zlatom vezena avbna čela. Tem prekupčevalcem ni bilo za predmete kot take; bilo jim je le za zlato in srebro. Pasove so odnesli s seboj cele, avbna čela pa so na licu mesta v posebnih ponvicah sežgali, pretehtali žlahtno kovino in odšteli za njo par srebrnih grošev. Na ta način se je uničilo mnogo prekrasnega narodnega blaga. Le imovitejši kmetje in meščan; so si narodno obleko ohranili kot dragocen spomin na svoje prednike. Zal. da je bilo takih lastnikov prav malo. Tem gre hvala, da se je kmečka obleka celotna ali vsai v posameznih delih ohranila še do naših dni. Hvala pa gre tudi idealistom. ki so preko narodnega pomena, ki ga ima narodna obleka v slovenskem ljudstvu še danes, poveličavali nje krasoto. Med te može moramo Šteti pri nas v prvi vrsti Poljaka Krnila Korytka, ki je kot interniranec živel le dve leti v Ljubljani. a si je v tem kratkem času pridobil nevenljivih zaslug za narodno pesništvo in etnografijo. L. 1838. je objavil v listu »Illyrisches BIatt< (str. 97.) pod naslovom »Den Freunden des Slaven-tums in Krain« (s podpisom «Ein Slave aus Norden«) z 10. junijem datiran oklic, v katerem prosi inteligenco, naj med slovanskim ljudstvom nabira narodne pesmi, opisuje njega običaje, vraže, zdravila itd. V 11. točki teua oklica pa prosi, naj mu pošljejo opise in risbe slovenskih narodnih noš. Ta oklic je imel
rodnih nošah-
tudi uspeh. Z raznih strani Kranjske je dobil opise, slikar Kurz pl. Goldenstein pa mu je izvršil risbe. Zal. da je Korytka 1. 1839 prehitela smrt. preden je mogel izvršiti ves svoj načrt. Nekaj dni pred njegovo smrtjo je prejel od lito-grafa Blaua z Dunaja dve. do zdaj še neobjavljeni sliki »predici« (dve ženski v narodni noši, z avbo in zavijačo) in »pastirja«.
Pet let po njegovi smrti je v »Carnio-liji« urednik Leopold Kordesch objavil izmed 70 (80?) slik slovenskih narodnih noš dvanajst ročno koloriranih. ki jih je risal omenjeni slikar Kurz pl. Goldenstem. Slikam je dodal Kordescli tudi njih opis. Ce ne bi imeli teh slik in opisov, bj nam bilo danes težko določiti marsikatero teh noš.
Ko so jeli v naših krajih kmečko nošo opuščati, je mnoge rodoljube bolelo srce. Vedeli so. da z narodno nošo gine tudi narodna zavest. Naj navedem le Mur-glovo tožbo o ginevanju »Narodne noše« v Novicah 1862. str. 156:
»Gore-nc! ne nosiš rudeč'ga pasa več,
к"га je imel starček, uj'c in oče rad.
ki slovensk'ga srca bdi je sklep enkrat?
Gorenc, obleka tvoja ni — domača
več!«
Da bi se narodna noša zopet obnovila kot praznična ali oelo vsakdanja noša. ni misliti, ker je moderna noša v marsičem praktičnejša, razen moških škro-banih ovratnikov, teh nesrečnih komatov«. ki nas mučijo zlasti poleti. Vendar pa se bo ohranila, dokler bo v naših prsih utripalo sk>vensko srce. Posebno nas mora veseliti, da se zavedajo svoje slovenske narodnosti tudi naše vrle žene in dekleta. Kadar je treba nastopiti za slovensko stvar, so takoj pripravljene žrtvovati vse, da tudi na zunaj pokažejo svoje narodno čustvo.
Narodna noša je torej zrcalo. Iz katerega odseva naša narodna zavest. To je treba poudarjati vedno in pri vsaki priliki ter vplivati tudi na mladino, da bo vedela ceniti pomen narodne noše.
Žalostno je gledati, ko se še dandanes po predmestjih rn po kmetih na pustni torek vlačijo po ulicah pijane drliali. oblečene v narodno nošo. Tako so našo narodno nošo zasmehovali in onečaščali nemški plemiči, ki so sovražili našega kmeta. O tem nam pripoveduje Viktor
Steska v »Izvestju Muzejskega društva za Kranjsko« 1901 (str. 87.). v spisu »Delničarjeva ljubljanska kronika«, da so se na pustno nedeljo dne 1. marca 1700. vozili višji plemiči v Ljubljani s sanmi, našemljeni, predstavljajoč kmečko poroko.
Da bo narodna noša res veličastna, rnora biti tudi pravilna. Zato izide v kratkem izdaten opis najvažnejših tipov slovenskih narodnih noš. Po teh opisih naj se ravnajo naše žene in dekleta, in prepričale se bodo. da bo njih nastop tem sijajnejši.
Kulturne razmere ameriških Slovencev
Človek bi mislil, da se bodo Slovenci v Ameriki kar potopili v masi 106 milijonov Američanov najrazličnejših narodnosti. eh jih bo Amerika v kratkih letih pogoltnila. Toda k sreči ni tako! Ameriški Slovenci niso zatajili svojega pokolenja in so se v zadnjih letih pričeli vztrajno boriti za obstoj in napredek svoje kulture. Dasiravno so raztreseni po vseh državah U. S. A., vendar jih veže neka občudovanja vredna skupnost. Treba pa je vpoštevati seveda ameriško ustavo, ki najbolj (Demokratično prtenava tudi najmanjšo narodno edinko v svojih mejah. Ce pomislimo, da imajo danes Nemci v Ameriki svoje lastne univerze, sredkije in osnovne šole, nebroj nemških časopisov, v javnih parkih spomenike Götheja. Schillerja in drugih, prav tako Cehi, Poljaki in drugi narodi, tedaj šele lahko razume-
mo, zakaj ni v Ameriki mogoče spojiti manjšine z večino.
K najvažnejšim kulturnim ustanovam naših naseljencev moramo prištevati podporne enote, v katerih okrilju se vrši in goji vse prosvetno delo. Podporne enote so nastale zaradi potrebe, da se pomaga obolelim in ponesrečenim Slovencem. Toda prav pri teh podpornih enotah se je poktizala tista slaba stran Slovencev, ki nas še vedno tepe — nesmisel za enotno delovanje. Tako se je n. pr. ustanovila katoliška podporna enota, ki ie sprejemala člane samo verskih dlruštev itd. Pričelo se je zagrizeno cepljenje in namesto, da bi ena sama mogočna organizacija vodila vsaj materijelno stran ameriških Slovencev — je danes v Ameriki 9 slovenskih podpornih enot. ki so po številu članov ta-ko-le razdeljene:
Ime in naslov	I Število i duštev	Odraslo ijanstvo	Mladinsko! Imovina članstvo organizacije	
Slovenska Narodna Podporna Ednota Chicago, 111.	564	38 136 16.310		$ 2,254.637 44
Kranjsko Slovenska KatoliSka Jednota Joliet. UI.	163	17.456	10.610	1,497.59313
Jugoslovanska Katoliška Jednota Ely M nn.	1а6	10 830	5.365	VK0 281 79
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Chicago. Ill	172	6.332	2.853	357.88999
Slovenska D< brodeina iveza Cleveland, Ol»	30	4 047	1005	383 3IŠ6-31
[ Zapadna Slovanska /veza Denver. Colo.	25	2.881	75'	6i'.95t 72 1
Siovensko-Hivatska Zveza Calumet. Mich.	26	1.342	565	145.002'69
Jugoslovanska Podporni Zveza .Sloga* Milwaukee, Wis.	10	1Л56	647	122.877-37
Družb ■ Sv Družine Joliet, III.	14	1.095	537	28.720-51
Slanje L 1926. Skupaj	1140	83.476	40.649	5,638.313-95