ifneretl re sprejemajo in velj« t'is'opna vrsta: i kr., če se tiska lkrat, 15 1 11 ,1 .1 'l " l „ II -.1 3 I ?ri večkratnem tiskanji rt •ena primerno »manjša. tok opiti •e ne vračajo, aofranknvana ;,isma ae ne sprejemajo. N«ro6nino prejema opravniStVo (administracija) in ekspedipiia aa Dunajski cesii 5t. lo v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po oošti prejeman velja : Z« eeio ieto ca poiieta !a četrt leta 10 |?i. s „ - kr. 50 Za eeio ieto za poi icta za četrt ieta V Linbijani administraciji veiia . S gl. 40 kT ■ 20 „ 2 „ 10 na go-dom proslava dvestogodišnjice Petra Vel. je držal Snlovjev „Publičnija četenija o Petre Velikom" (Moskva 1872) in pri vseučdiščnej svečanosti besedil „reč o djejateljnosti Petra vel.", na dalje prigodom jubileja Nikolaja Mi-hajloviča Karamzina držal je Solovjev govor izdan (Moskov. universit. izvjestija 18866/7 č. 3, otd. 2, 173 -184) pod naslovom: IUoriče-skija pominki po istorike ;" prigodom jubileja Lomonosovu je govoril ,,očerk sostojanija Rossii v epohu djejateljnosti Lomonosova" (Mosk. Vjedom. 1865, štev. 78), a prigodom odkritja spomenika Lomonosovu (12. jan. 1877) je tudi držal govor ,,Vospominanie o Lomonosove" v svečanej skupščini moskovskega universiteta ; prigodom znamenite etnograf. izložbe v Moskvi I. 1867 čital je javno,,ob istnričeskom dviženii russkago naselenija". Ali vrnimo se.na književna dela slavnega pokojnika. Mislilo bi se, da je tako ogromno delo, kakor je ,,Istorija Rossii, vse sile njegove posle I. 1851 absorbiralo. Ali to je bilo samo deloma. Pri sestavljanju tega glavnega dela poslednjih 28 let je napisal Solovjev vzpe-redoma manje književne razprave. Numreč poedine historične momente, ki so imeli biti zavesti izbudila, dokler je ne bodo dram.ti začeli rodoljubi iz Krajine in Štajerske. Ker se koroška inteligeucija skazuje popolnem nesposobno za voditeljstvo svojega ljudstva, mora se na stran potisniti, in koroški slovenski narod nam bo za to še hvalo vedel, saj ou je nedolžen pri tem, da so mu njegove , gospode" v Celovcu tako popačili, da nečejo in niti ne znajo več govoriti v svojem mater-nem jeziku, in česar človek ne zna, to — sovraži. Koroškemu kmetu pa s tem ni pomagano, ako se njegov jezik sovraži in zaničuje, pozdravil bo toraj rešitelje iz Kranjske in Štajerske z veseljem. Pisalec tega je tudi Korošec in razmere pozna, ob enem pa se mu mora pripisavati tudi toliko ljubezni do svojega domačega kraja, da ne bi govoril za od-stranenje koroške slovenske (?) inteligencije v političnem vodstvu koroških Slovencev, ako ne bi bil popolnoma prepričan, da se pripro-stemu ljudstvu koroškemu le na ta način pomagati zamore. Koroško ljudstvo rado bere slovenske knjige; mašne bukve, pratike itd. dobiva iz Ljubljane, v Celovcu za kaj tacega ne poskrbel To ljudstvo bi čitalo tudi druge slovenske knjige, ako bi zanje vedelo; pa ni nikogar, da bi mu jih pokazal ali ponudil, ker nemško izšolani duhovniki in drugi gospodje jih sami dobro ne razumejo, ker se slovenščine učili niso, zato so jim celo zoperne! Tako je na Koroškem! V Šleziji bodo dosegli ravnopravnost, bodo se povzdignili iz hlapčevstva in zaničevanosti, ker se za to brigajo, ker se svoje narodnosti in svojih pravic zavedajo. Grof Taaffe jim je že obljubil, da bo nekaj zanje storil. Kaj pa na Koroškem? Kdor ne prosi, tudi nič ne dobi; kjer ni tožnika tudi ni sodnika. Kakor je videti, se koroški Slovenci ne bodo sami toliko predramili, da bi začeli vstajati iz svoje sramotne postelje hlapčevanja in klečeplazenja pred brutalnim nemštvom; toraj bodo že kranjski in štajerski Slovenci morali misliti na to, kako bi se poštenemu, svojih natornih voditeljev oropanemu slovenskemu narodu na Koroškem pomagati dalo. Vi Gorenjci, Savinčani, Šoštanjci in Slovenjegradčani, ki ste na koroški meji, dajte se vendar vi geniti in uplivajte na svojo brate na Koro škeml Govor poslanca barona Dipauli-ja o šolski postavi. „Ali naj naša ljudska izgoja jadra po morji brez bregov, po splošnji pa Batno človečanski omiki, ali pa naj se opre na stalno podlago, ki je iz večnosti prišla in v večnost nazaj pelje, ter je edino poroštvo vse nravne svobode in vsega nravnega življenja?'' Te besede je govoril nemški naučni minister v zadevi elbiuškega šolskega prepira, in te besede nam jasno pričajo, da to tudi tam (na Nemškem), kjer je po nazorih naših liberalcev znanost doma, prišli do spozanja, da dosedajna pot ne pelje do prave vede. Ce so-imele vlade do francoske prekucije nalogo, napredek pospeševati, ima sedajnost nasprotno naiogo, ta napredek zadrževati, da 6e narodi ne prenaglijo. Mnogo žalostnega je morala trpeti naša sosedna država, prej da je prišla do tega spoznanja; naj bi se Avstrija iz tuje nesreče učila in naj ne bi čakala tre-notka, ,,da bi vihrajoče zastave in železni korak bataljonov bodočnosti" tudi nas opomnili, da smo bleščeč m teorijam na ljubo pravo in stalno srečo narodov v nevarnost spravili. Naš čas je brzih nog in hitreje ko kedaj pridobivajo si različni nuzori svojo dosledno veljavo. Nobeno vprašanje pa ne zanima tako vseh krogov, od bornega kočarja do cesarja v palači, na ktero pišejo brezverski novi zarodi svoj ,,mene, tekel, phares", nobeno vprašanje ne zahteva tako določue rešitve, ko šolsko vprašanje. To vprašanje je ob enem vprašanje kr ščanske vere, posebno v državah, kjer so otroci prisiljeni v šo:o hoditi, in že MonteEquieu, ki gotovo ni bil ultramontanec, je v svojem slav nem „esprit des lois" pi^al tako : „Krščanska vera, ki se na videz peča le s prihodnjim življenjem, utrjuje v resnici tudi srečo na tem svetu." Čeravno ni prva stvar, vendar je resnega prevdarka tudi to vredno, da nova šola priza- deva državam, deželam in občinam tolike stroške, da je šolsko breme ženajtežeje med vsemi bremeni postalo. Glavno vprašanje pa bo vedno ostalo: ,,Ali naj bo šola samo za poduk, ali naj bo odgoja? Ali naj se peča samo z vednostmi, ki so za to življenje potrebne, ali naj se ozira na večni namen človeški, na Bogu prijetno odgojo? Država pa naj se praša: ali hoče ODa Bvoje državljane, svoj bodoči zarod odgojiti v veri na Boga, v razločevanji med dobrim in hudim, kakor se le na to vero opira, ali pa hoče poskusiti, izrediti zarod , ki bo , materialistično odgojen, ravnal se po nazorih TaiDe-ja, ki je rekel: .Strast in krepost sta izdelka, kakor sladkor ah pa vitriol.'' Reklo se bo: to so pretiranosti, med tem n med krščanskem nazorom jih še veliko v sredi leži. Res je, da je še mnogo nazorov v sredi med tem in onim nasprotjem ; pa ti so le prehoduje stopinje in Be morajo dosledno približati enemu ali drugemu nasprotju. Saj vidimo z grozo, kako ravno v šolskem vprašanji sili duh časa na to, da bi dosegel svoje zadnje namene. Naša domovina je sicer še v bolj srečnih razmerah, tako da se te posledice niso mogle tako očitno pokazati. Vendar pa ni nobenega dvoma, da bodo tuli pri nas pogledom na splošne razmere, na svetovni promet, na svobodo tiska, na ceii naš standard of lifo" iz istih nazorof izrastle iste posledice, kakor je po logiki neizogbuc. Z vsakim letom, z vsakim umirajočim zarodom umrje »udi en kos starega, poštenega družbinskega življenja, ter se po mlajšem zarodu vtč ne nadomesti. Tako stari krščanski nazori izumirajo, novi, brezverski pa na njih mesto stopajo. (Kako resnično tudi pri nas Slovencih, žali-bog! — Op. vredn.) Iz teh in še iz več dru-zih uzrokov imam kot poslanec dolžnost m pravico, da kot zvesti sin domovine, kot za-Btopnik Bogu in cesarju zvestih volilce v, očitno in odkritosrčno povem svoje misli, da svarim, da prosim pomoči in brambe, kjer je brambe treba za družino in človeško družbo, za cerkev in državo. uvrščeni v njegovo glavno delo, razjasnjival je on v posebnih razpravah, ki bo tudi same zase dosta znamenite. Druge razprave stoje zopet z drugimi deli Solovjevimi v zvez', posebno s „kursom nove historije, s historijo o propasti Poljske in s historijo o caru Aleksandru I. Tudi Be nahajajo razprave, ki se tičejo občne povesti in dnevnih vprašanj in potem izvorov za historijo rusko; tudi so recenzije in manjši prilogi. Vsi ti plodovi Solovjevega uma pokazujejo na izvenredno delavnost njegovo. Posle 1851 1. ni nobenega, v kterem ni Solovjev po več prilogov Bvojega naučnega jziskivanja obelodanil. Te razprave hočem navesti po nekem sostavu lagljega pregleda radi. Najpoprej slede razprave, ki se odnose bolj na notranje odnošaje Rusije. Semkaj spadajo po kronologičnem redu: Geografičeskija izvje-stija o drevnej Rossii (Oteč. zapiski g. 1853—4), Russkij gorod v XVII. vjeke (Sovremenik 1853), Russkaja promišleno3t i tergovlja v XVI. v. (ibid, 1857), Ostrožkovskije i podmoskovnije peregovori 1615—17 god. (Otečest. zapis. 1857), RuBskie ispovjedniki prosvješčenija v XVII. v. (Russk. vjestnik 1857), Moskov. kupci v XVII. v. (Sovremen. 1858), Razskaz iz russ. istorii XVIII. v. 1767 g. (Rusa. vjestnik 1861), Moskva v 1770-1771 godah (Rusk Starina 1876). Semkaj spadajo tudi razprave o Petru Velikem: ,Ptenci Petra Vel. (Russk. vjestnik 1861), Skazka o Petru vel. (čtenija obščestva ist. i drevn. 1862), Petr. vel. na kaspijskom more (Vjestnik Evcopi 1868), Rasporja žeuije senata otnositelno pisem i bumag Petra vel. 1. julija (1751 (Russk. arhiv 1873). V razpravah: Zamječanie o elove duma" (Arhiv istor. jurid. svjedenij o Rossii 1855) i Zaboti senata o čistote russ. jazika v XVIII. v. (Russk. starina 1803), Senat v načale carstvovanija Ekaterini LI. (Drevn. i nov. Rossija 1875) — trudil se je Solovjev razbistriti delovanje teh ruskih institucij. Povesti cerkvenej ruskej posvečene so posebej te le razprave: Monah Samiil, stranica iz istorii raskola (Pravosiav. obozrenie 1860), Lazar Baranovič, iz istorii južno-russkoj mitropolii (ibid. 1862), Zamjetki o djejateinosti mitropolita Gavriila (Petrova) po vopravu o raskole (ibid, 1875). Konečno naj bodo spo menjeni priloži za povest književnosti: „V oznagraždenie za učenij trud v XVII v (Letopisi russk. literat. in drevn. 1859). Škola Posoškova (Bibliograf zapiski 1861), i knjigi, priobrjetenie kotorih sčitalos nuždnih v Moskve XVII. v." (Letopis russk. liter, i drevn. 1861). V drugih razpravah razsvetluje Solovjev prošlost pojedinih delov ruske države, kterej so oni BČasoma pripadli. Semkaj Bpadajo raz- prave o Malej Rusiji: Maloroisijskoje koza-čestvo do Hmelničkoga (Russk. vjestnik 1859), Hetman Ivan Viiovskij (Ocečest. zapisk. 1859); na dalje na severno zspadni del Rusije: Pskov i Livonija (Moskov. učenii i liter, sbornik 1852), Krestonosci i Litva (Oteč. zapis. 1852). Poijske povesti se t č<*jo ti le prineski: ,,Izbra-nije ca poljski prestol naslednago princa sved-skago S gismunda Vazi (Russk. vjestnik 1852), Fracuzkaja politika v Poljše 176S—1769 god. (ibid. 1863); Ešče zamjetki o Napoleone I. i Poljše (Moskov. vjedom. 1863). Z enako pazljivostjo je razbistrival Solovjev odnošaje Rusije naproti drugim državam. Od razprav te vrsti navajamo to le: ,,Obzor diplomat, snošenij moskov. dvora s litorskimvo vtoroj polovine XV. v. (Žurnal minist. nar. prosv. 1854), Načalo borbi Rossi s Turcijej (S. Peterb. vjedom. 1854), Politiku Rossii v vremja vojni za av=trijskoe uasijedstvo (ibid. 1867), Snošenija Rossii s Francijeju v 1789— 1791 god. (Moskov. univ. izvestja 1865—1866), Rossija i Evropa v pervoj polovine carstvova-u ja Aleksandra I. (Vjestnik Evropi 1877), konečno Rosaija, Avstrija i Anglija vo vremja dviženij 1848-1849 god. (Russk. starina 1877;. In ko je Rusija začela globoko vplivati na svetske dogodjaje, promatral je Solovjev tudi te v tej zvezi; semkaj spadajo te le razprave Že pred 50 leti je pisal slavni francoski državnik in minister, protestant Guizot: „Bolj ko se bo ljudstvo mešati začelo, toliko menj bo sama politična oblast zadostovala, da utrdi potreseno podlago človeške družbe; k temu je treba v.še moči, kakor so posvetne moči, in bolj stalnih nazorov, kakor so človeški , treba je Boga in večnosti." Proudbon pi pravi: „Država in cerkev Be več ne razumeta, in ker se ne razumeta, prišla je doba prekucij.' To je rekel Proudhon, ki je celo Boga tajil, in dostavil je še to: „Dokler ste bili država in cerkev združeni, tako dolgo prekucija nikjer ni našla razpoke, da bi se urinila. Cerkev ne more z brezverskim nazorom skupno delovati, pa ona versko šolo zahteva le za katolike. Oua ne more potrditi duha, ki navdaja sedajne šolske može, in ki se je na primer pokazal pri shodu družtva „Fro-bel-Verband" leta 1879, ko so rekli, „da naravni razvoj človeški ne pozna nobenih zvez z bitji, ki sto;e nad to naravo." Celo protestantom že preseda novo poganstvo v šoli in povsodi že navajajo Lutrov izrek: „Kjer ne vlada sveto pismo, tje ne dajajte svoiih otrok." Ne samo duhovščina, ne samo avstrijski škofje, ne samo Btrogoverno protestantovstvo, ampak tudi liberalni državniki in modrijani so se izrekli v enakem Bmislu. Dovolite mi, da vam nekaj takih izrekov preberem. Sullivan je v angležki zbornici o brezverski šoli govoril: „Brezverska šola je največi nesreča, ki zamore kak narod zadeti." Minister Giadstone pa je djal: „Vsaka odgoja, ki stavi vero v drugo vrsto, je pogubna." Guizot pa pravi: ,,Odgoja ljudstva mora nastati in se vršiti v sredi verskega zraka." Cousin je rekel: „Šola je svetišče in vera naj se v njej uči z isto pravico, kakor v cerkvi." Viktor Hugo pa je rekel leta 1850: „Krščan ska odgoja je danes potrebnejša ko kedaj.' „Bjlj svoboden ko človek postane, bolj potrebna mu je vera." „To je nesreča naših dni, da so vse oči obrnjene le na posvetne reči." „Iz celega srca hočem krščansko odgojo." Vsi ti možje niso teh misli izrekli za svojo osebo in vest, ampak kot državniki, ker jim ni bilo dosti, da je ljudstvo samo izobraženo in podučeno v posvetnih vednostih , ampak ker bo hoteli, da je ljudstvo tudi nravno, značajno in verno. Opomnim tudi na Bpise Agassisa, ki je dokazal, kako iz državnih šol pridejo same vlačuge, in Clinton-Merriana, ki nam predočuje, kako ee Novo-Jorška mladina v brezverskih šolah sistematično pohujšuje, ter na spis Montgommery-a v San Francisco, ki pravi, da je brezverska državna šola „Bmrt nravnosti v uaši Bredi." Pa ni treba hoditi v Ameriko, saj to lahko v bližini vidimo. Poglejmo samo na našo eo Bedno državo, ki je prišla že do spoznanja, da brezverska šola nič ne velja. V nekem shodu nemških školnikov leta 1879 rekel je minister Puttkammer: „Vero-nauk mora biti središče cele ljudske odgoje ; tistega dne, ko ne bomo več zajemali iz ne vsahljivega studenca našega evangelija, določen je tudi propad vse naše narodne omike." V decembru istega leta pa je Puttkammer rekel: „Krščanski značaj ljudske šole je pod laga našega kulturnega življenja; brezverska šola dela le prepir med verami." čeravno Be ne sramujem povdarjati svojega cerkvenega in strogo katoliškega stališča, vendar od nikogar ne zahtevam, da bi se iz istih uzrokov mojemu mnenju pridružil, čujte toraj, da ne samo katoliki, ampak tudi protestanti se že boje posledic iz brezverske šole. Pred enim letom je evangelsko - luteranska skupščina v Berlinu sklenila sledečo resolucijo: „Novoš; gna ljudska šola je protivna l. pravicam rodbin in otrok, 2. pruski zgodovini in ustavi, 3. naravi mladine in potrebam ljudstva, 4. bistvu ljudske šole kot odgojilnice." V istem smislu se je izreklo več km. čkih, protestantovskih društev, „da je toliko preslavljeni napredek naše šole samo prehodui stan iz krščanstva v poganstvo." (Dalje pr;h.) Politični pregled. V Ljubljani 6. junija. AVatrijSiic deseie. Gosposka zbornica je obravnavala postavo, ki dovoljuje potrebni denar za češko univerzo v Pragi. Avtonomisti so bili pri volji dovolili potrebno svoto, centralisti so pa ugovarjali, češ, da mora prej postava o ustanovi vseučilišča na vrsto priti, potem se zamore 6e le dovoliti za to potrebni denar. Vlada je izrekla, da jej je vse euo, ali Be denar dovoli precej, ali pa pozneje. Zato je bil sprejet predlog večine, da se sklepanje o tej stvari odloži do tje, da bo univerza Barna dovoljena. Po besedah centralistov soditi, ne bodo ti glasovali proti čeBkemu vseučilišču. Princesinja Štefanija je zbolela. Iz tega uzroka odpade slavnostni sprejem cesarjeviča Rudolfa in njegove mlade soproge v Prasi-Ker so se Cehi vsled tega vznemirjevali, ter mislili, da so se morda princu zamerili, pisal jim je krononaBlednik sledeče: ,,Bodite preverjeni, da se princezinja veseli priti v Prago, ki je mojemu Brcu tako draga." Princ bo do-šel v Prago še te dni enkrat, slovesnega, ofi-cijelnega sprejema sicer ne bo, pa Pražani bodo mesto vendar lepo okinčali in razsvetlili. V severni Ogerski, med Slovaki, se kaže neka mržnja do judov. Pravijo, da izgled ruskih kmetov, ki so padli po judih, ne bo ostal,brez upliva na severne Slovane v Avstriji, na Rusine in Slovake, ki mnogo trpe pod pritiskom in lakomnostjo judovskega elementa. Da bi si judje pridobili podporo ogerske vlade, začeli bo zopet pisariti o panslavizmu, češ da ruski pan8lavisti ščujejo Slovake zoper jude. Tudi judovski „Pester Lloyd" ščuje na Slovake ter hoče obdolžiti slovaške uradnike, da ogerski kroni niso zvesti, ker juda ne ljubijo in ne podpirajo pri vseb krivicah zoper ubogi, zatirani slovaški narod. Zdaj bodo volitve na Ogerskem, ni dvoma, da bodo Madjari podpirali jude v Slovakiji, samo da slovaški narod ne bo dobil nobenega poslanca za državni zbor, kakor ga tudi do zdaj nima. Vselej, kedar je treba Slovake na steno pritisniti, začnejo pisati o ruskih agentih. Koliko je na tem ret-nice, vemo mi Slovenci iz lastne skušnje, ker so tudi pri nas vedno videli vse polno ruskih agentov, ki so rubeljne trosili, pa o tistih rubeljnih nikjer ni duha ne sluha. Na Ogcrskein se pripravljajo za prihodnje volitve v državni zbor. Letos se bodo tikajoče se občne povesti: „Evropa v konce XVIII. v (Russk. vjestnik 1862-3), Vjenskij kongres (ibid. 1865), Epoha kongresov (ibid. 1866), Vostočnij vopros Moskva 1867), Vostočnij voproB 50 Ijet nazad (Drevo, i nov. Rossija 1876), Vostočnij vopros v 1827-29 (ibid 1879). Te poslednje razprave potrjujejo ujedno, kako je historik Soiovjev vprašajem sedajnosti nahajal sled v prošlosti, in kako je on s svojo dobo in svojim uarodom živo čutil. Zato imamo pa še drugi dokaz. Poslednji vstanek bosansko-hercegovski proti Turkom odjeknul je živo v RuBiji. Narod je trpečim letil v pomoč, s krvjo in z denarji. Vsi sloji ruskega prebivalstva bo tekmovali v izkazivanju svojega sočutja. Književnici so v posebnih spisih opisovali muke srodnih Bi mučenikov. Za zbornik „Bratskaja pomoč'1 izdan v korist trpečih ro-dovin Bosne in Hercegovine napisal je tudi Solovjev prilog: ,,U straha glaza veliki." K tem razpravam je treba dodati manjša priloge Solovjeve v kterih iznaša ali pa razsvetljuje gradivo za povest, ali pa poedina vprašanja kritično razjasnuje, tudi 8 životopisi dopolnuje. Semkaj spadajo: Dva hronilogi českije voprosa iz XVI. v. (Vremenik obšČ., istor. i drevn. pross. 1855), O njekotorih ru-kopisjah i rjedkih pečatnih aočinenijah XVI. in XVII. v. vtaoBjaščihsja k istorii Maloroaaii (Bibliograf. zapis. 1858.), Pismo samozvanca Timeški Akandinova g. 1650 (LjetopiB russ. liter. 1859), Samozvanec Ivaško Kleopin 1671 (A.rhiv istor. svjedenij 1860), Njeskoljko do-polniteljnih slov ob Arsenii Macjejeviče (Den 1862), Pisma A. P. Voliuskago k carice Eka-terine Aleksejevue (ibid.), Dija biografiji ger-coga Birona, pisanego k knezu A. A. čerka-Bkomu i gr. A. P. Bestuževu Rjuminu (rus. arhiv 1867), Zamjetki o samozvauatve v Rossii i novaja svjedjenija o Bamozvancah XVIII. v. (1868), Pisma G. P. Peplova 1777 1. (ibid. 1869), Iz donesenija kn. Prozorovskago imp. Ekaterine II. omasonah (osmnadcati vjek kn. II, str. 376), Iz podlinik bumag El.zavetin carstvovanija (ibid. IV, 87—94), Disput v moskov. universitete v g. 1769 (ibid 1875), K biografiji Kiriila Florinskago episkopa Sjev-skago, 1760 god. (Russk Starina 1876), Iz pisma gr. Nesselrode k bar. Tjulju v Rim 1816 kasatelno sojedinenija cerkvej (RuBsk. arhiv 1879). Vseh teh razprav in književnih prilogov je do 142. (Toliko jih je zbrojil »Spisok ao-činenij S. M. Solovjeva 1842 do 1879 god. sostavil pr. J. A. Popov"). Pa to niso plodovi od danes do juter. Večina njih so samostalna iziskivanja trajne vrednosti. Te razprave so pisane za ruske zbornike in časopise in druge začasne spise, ktere je s tim slavni historik s svojim duhom podpiral nazrevaje v tem svojo patriotično dolžnost. Od posiednih 40 let ni bilo izdanja te vrste v Rusiji, pri kterem ne bi bil Solovjev sodeloval in ktero se ne bi b tem sodelovanjem pouosilo bilo. Čtenija iinp. občestva istor1 i drevn. ros., Vremenik občestva istor. i drev,, Moskov. učeni i liter, sbornik, Moskvitjanin, Moskov. gorod listok, Novaja b.blioteka dlja vospitanija, Oteč. zapisky, Rus-skij vjestnik, Žurnal miuist. narod, prosvešt., Sbornik gosud. znanij, Vjestnik Europi, Arkiv histor. jurid. svjedenij, Sovremenik, Moskov. univ. izvjeatija, Kometa, Russkaja besjeda, Russkij arhiv, Pravoslav. obozrenije, Drevn. i nov. Rossija, Osmnadcati vjek, Russkaja .starina, Ateneum, Kritočeskoje oborvenie, Bibliograf. zapiški, Ljetopia russk. liter, i drevn. itd. vsi ti učeni, znaustveni, književni zbornici in spisi bo bil nakinčeni s peresom slavnega historika. On je pisal tudi v organe dnevnih vprašanj, kakor so Moskov. Vjedomosti, Moskva, Russki Invalid, (S. Peterb. Vjedomosti, Naše vremja, Den itd. Ta množina in različnost razprav Soiov-jevih potrjuje jaBno, kako temeljito je on poznaval občno povest in posebej ruako. Nobenega pojava v povesti ni on osamljeno pro-matral, nego je iskal vaacemu zvezo v celem tudi Rumuiici v ožji Ogerski udeležili volitev; ne pa sedmograški (erdeljski) Rumunci, ker ti hočejo samoupravo za erdeljsko kneževino, toraj se drž6 pasivne politike. Madjarske stranke povdarjajo vse neodvisnost od Avstrije posebno v gospodarskih rečeh, ker politično neodvisnost tako že imajo. S takim programom pa bodo le skrajni levici (Košutovcem) v roke delali, ker ta hoče popolno ločitev Ogerske od Avstrije. Vendar mislijo, da bo Tisza tudi v prihodnjem državnem zboru imej večino za se. Nemškutarski poslanci iz Šlcfcijc 80 bili pri grofu Taaff ju in se pritožili, zakaj da je on sprejel slovensko deputacijo iz Šlezije in da jih to vznemirja. Tacffe pa jim je rekel, da bi lahko tudi Sloveni rekli, da se vzne mirjajo, če on sprejme nemške poslance. Taffe je tem poslancem menda rekel, da on ne bo dovolil, da bi se nemškemu narodu v Šleziji kaka krivica zgodila. Iz tega judovsko liberalni listi sklepajo, da je Taaff« njim prav dal; pa Nemcem se tudi s tem nobena krivica ne zgodi, če Slovani zadobe Bvoje pravice, toraj šlezij-skim Slovenom ni treba obupavati. Cehi in Poljaki imajo večino v Šleziji, toraj mora zanje prej ali slej priti ura rešitve, naj se zagrizeni nemcomani in prosumani v Opavi Se toliko upirajo. Kdaj bomo zamogli iz Koroškega kaj enncega poročati, da bi se slovensko ljudstvo zavedalo? Vnanje države. Za prihodnje volitve v »ctiišlii državni zbor je izdala narodno liberalna Btranka nekak oklic do volilcev. Ta stranka, ki je toliko časa brez uspeha beračila za milost Bizmarkovo, da bi jo k vladi nazaj pokl cal, prepričala se je zdaj, da Bizmarka ne more za se pridobiti, zato pravi v svojem oklicu, da mu bo v no-trajnih vprašanj'h nasprotovala. Sicer pa ne-majo liberalci nobenega upanja, da bi zamogli večino dobiti. Ker je Bizmark sam zoper liberalce in naprednjake, bodo ti brž ko ne še mnogo sedežev zgubili. redu drugih pojavov. In kako je v tem Bmeru njegovo iziskivanje bilo natančno, pokazuje tudi to, da je on proučajoč prvobitni život naroda proč tal vse potopise odnoseče se na notranjo Afriko, čeravno je opaziti mogel, da se tamkej vpisujejo obširneje prirodni odnošaji nego ii život tamošnjih narodov, ker je ta posel za potopisca mnogo laglji in ugodneji. Vse te posebne razprave so imele, kakor je bilo že omenjeno, služiti onej glavnej, ve-velikej namreč historiji Rusije. Solovjev kot učenjak od napredka, ki ni nikdar miroval niti počival pri enej točki, nahajal je večkrat, ker je sam priznaval, v kasnejih svojih razpravah nedovršenost poprejšnih. Tako je on imel voljo popraviti in popolniti prve knjige ruske historije po resultatih prekaBnejih iziski-vanj i svojih. Ali tega ni mogel izvesti radi prekratkega časa. Do zdaj smo spremljevali Solovjeva v glavnih črtah v njegovem delovanju na polju znanosti, kot književnika in učitelja. Poglejmo zdaj, kaj o njem kot o človeku, o članu ruskega društva, pišejo on', ki so ga pobliže poznavali. „Življenja njegovega — piše učenec njegov prof Bestužev-Rjumin — ideal je bilo strogo vršenje svojega zvanja. Ko ga je bil svet vseučilišča izbral za rektora, odgovori Solovjev: sprejmem, ker je to težko; ter je razumel svojo rektorsko službo izravnati s zvanjem učenjaka, pa enako strogo vršiti eno drugo. V ltusiji se je vnela papirnata vojska med „Gol080m" in,,Moskovskimi Vedomoatmi". Katkov v poslednjih napada Loris-Melikova, češ, da je slabo vladal in Rusijo skor do pogube pritiral. Zapadnjaški, ,,liberalni" in malo narodni ,,Golos" pa Bovraži Ignatijeva in vse slavjanoljube, ter je bil z Meltkovom bolj zadovoljen ko z Ignatijevom. Vkljub „Golosu'1 in podobnim listom pa imajo slavjanuljubi zdaj prvo besedo v Rusiji, ker jim novi car največ zaupa. Izvirni dopisi. Iz Hijiahljnssr o BiiukoKt ili. (Ah bi ne bilo času primerno?) Z veseljem bere slovenski rodoljub, kako se po VBem slovanskem svetu gibljejo, da bi se dostojno zahvalili za preimenitni dar, ki ga je Leon XIII. glede ss. blagovestnikov naklonil kerščanskemu svetu, oeobito pa nam Slovenom. Tudi Slovenci v tem obziru nečejo zadnji ostat'. V Ljubljani vodi kat. družtvo, kar vtegne pripomoči k vrednemu oslavljenju slovanskih blagovestnikov. Pa dobro in koristno bi bilo, ko bi se na ta velevažni dogodek zapustil spominek — ne samo za nas, temuč tudi za naše potomce. O tisočnici I. 18G3 se je bil izdal slovstveni spominek ,,Zlati vek', ki med drugimi slovanskimi , iz istega nameun takrat izdanimi proizvodi, po svoji jedernatosti Slovencem dela vso čast. In zopet se nam ponuja prilika, da bi od svoje gorečnosti do ss. blagovestnikov zapustili spomin za pozne rodove. Ravno Be je začela zidati v Ljubljani nova cerkev presv. Jezusovemu srcu na čast. Kakim svetnikom se bodo posvetili stranski altarji, dozd8j še ni bilo slišati. Ali bi ne bilo tedaj zelo primerno, ako bi se en stranski altar ss. bIsgoveBtnikoma C rilu in Metodu posvetil? Lepše prilike pač nebokmalo, kot ravno zdaj, ko se to lahko izpelje brez posebnih zaprek. Naj se toraj tem jotem javno opozorijo na to okolnost vsi blag. in vis. čast gospodje, ki se posebno zanimajo za novo cerkev, kakor tudi On je vedno od sebe največ zahteval ter je bil neutrudljiv v izpolnovanju svojih dolžnostij. Izdelavši svoj značaj s težkim in vztrajnim trudom nad samim sobom, priučivši se neprestanemu in neodklonivemu poslu, privadivši se vrdržljivosti nasproti drugim, ali nikdar ne pozabiti na svoje dostojanstvo, izposloval si je Solovjev čvrsta in neomahljiva osvedočenja, od kterih ni za nobeno ceno odstopil. V dobi mešanja umov predstavlja Solovjev poučljiv primer. Uverenja enkrat storjena, a ta to bila plod dolgih razmišljanj, rokovodila so ga po-stojano kakor pri nas tako tudi v življenju. On je svoja osvedočenja očitoval ravno in od prto pri vsakej zgodi. Versko čustvo je bilo eno najodličnejih njegovih svojstev; ali to čuvstvo ga ni vodilo do nesnosljivosti ; nego je dapač poglede njegove razširil. Spomina je vredno, da Be on v mnogem ni slagal s Slav-janofili, ali je bil vendar složen ž njimi pri ocenjivanju pravoslavjn in prorestantizma. Oceno njegovo o Luteru v ,,kursu nove historije" mogel je VBak Slavjanofil podpisati. Slagal se je ž njimi tudi v ljubeiui proti Rusiji in v historično zvauje ruskega naroda, čeravno se je razlikoval od njih v oceni reform Petra Velikega. Ceneč zapadno nauko poznal je tudi pomanjkljivosti njene; a konečno ni nič manje nego Slavjanofili zapopadel pogubnost krup nega materializma." (Žurn. minist. nar. prosv. lcc. cit. p. 286). družba visokočast. gg. lazanstov, ako še mo' rebiti ta stvar ni za stalno drugače odločena. — Zdi se mi, da niso malenkostni razlogi, ki ta nasvet podpirajo. Kolikor je znano in se razvidi iz ljubljanskega imenika, na vsem Kranjskem ni nobene farne, ne podružne cerkve posvečene ss. Cirilu iu Metodu. Deloma je že to zanimivo vprašanje , zakaj ni na Kranjskem (in drugod po Slovenskem?) nobenega svetišča teh blagovestnikov, ko pa od drugih jih nahajamo več, tako bs. Hermagora in Fortunata, sv. Jeronima, sv. Kancijana itd. in celo na sv. Klementa se je spomin ohranil v dveh cerkvah na Gorenjskem? — Spodbudek k temu daje sam sv. oče Leon XIII., ker je zaukazal v cerkvi sv. Klementa, kjer sv. C ril počiva, našima bla-govestnikoma v čast postaviti poseben altar. (In če bi bilo mogoče, bi se po njega obliki za ljublj. cerkev posnel, kar bi bil zopet lep spomin na 5. julij 1881 ) Znano je, da je ranjki vladika Slomšek: ustanovil bratovščino ss. C rila in Metoda, ki ima še posebni namen moliti za zedinjenje pravoslavnih (razkolnikov) Slovanov; in na Kranjskem ima ta bratovščina veliko udov, kako dobro bi bilo, da bi imela, kakor mnogo drugih bratovščin, svoje natorno središče v Ljubljani pri altarji ss. Cirila in Metoda. Iq če se ne motim, ravno čč. gg. lazaristi vodijo na Štajarskem to bratovščino, o kteri se pit zdaj ne sliši več toliko kot za življenje vla-dike Slomšeka. Tudi v tem obziru bi se vteg* uilo ravno zdaj še kaj več storiti. In ko se bo 1. 1885 tisočn ea Metodova obhajala, bi se lahko mnogoteri, ki ne bodo mogli spolniti svoje želje, da bi pohodili sta-roslavni Velehrad, saj na domači zemlji pri altarji ss. blagovestnikov zahvalili za n,un in nebeški blagodar, ki je bil nuklonjen rodu slovanskemu že pred tisočletjem. Ker se itak za novo cerkev pobirajo mili darovi, utegnili bi vneti domoljubi slovenski, ako bi se namreč sklenilo ss. C rilu in Metodu postaviti primeren altar, še posebno v ta na- .,Solovjev — pravi o njem drugI odlični zemljak, akademik M. D. Suhomlinov (ibid II, 03.) — je Rua v pravem smislu besede, Rus do mozga kosti... Ljubezen do nauke zlila se je v Solovjevu v eno nerazljivo celino z ljubeznijo k Rusiji, z vero v ruski narod. Brez te ljubezni in vere, brez notranje žive zveze z Rusijo in narodom ruskim se ne more verno razumiti ruski život, ni pošlost ni sedajnost... Ali zraven vse svoje ljubezni do Rusije Solovjev vendar ni temu čuvstvu prinesel v žrtvo svoje velike dolžnosti kot historik ; on je bil pravičen in brezstrasten preiskovalec; on nt hvalil preveč svetle pojave pa tudi ne uma-naval tamne... Trudi znamenitega historika in vernega sina Rusije obsegajo v sebi tako celovito historičnega života Ilusije, da bodo vedno ostali Bpomenik ne same uma, talenta in učenosti autorove nego tudi narodne samo-svesti, kako se je ona očitovala v boljih uvje-renjih prosvetlenejih možev sedanjega nam občinstva." Ako ruski narod gubi v Solovljevu enega prvih učenjakov svojih, enega prvih patriotov svoj h v najplemenitejem znnmenovanju te besede: gubi slavenska nauka v ujem enega od korifej svojih, gubi dapoč občna nauka enega od naj bolj umnih in najbolj dostojnih zastopnikov svojih. Koliko tudi mi Slovenci čutimo ta gubitek, naj bode dokaz ta kratka črtica o zaslugah slav. pokojnika. Prof. J. Steldnsn. ffcSf* Dalje v prilogi. men kaj pridedati 8 trdno nado, da ne bo to ostalo brez upliva v verskem in narodnem obziru dobrosrčnih Slovencev. «—■w. I« Kranjske okolice- (Svarilo.) — Me-ca maja je hodil po Gorenakem nek človek, po imenu Albin M.....r, ki je rekel, da je Ageut Jož. Urbin-a, litcgrafa v Inomostu, iu je naročila jemal na podobice, od kter.h je veliko lepih ua ogled razpoatavljah in na razne pisanjske tvariue, in je ob enim zahteval iu sprejemal po 15% 0(i naročenih reči. Tudi jaz 8 svojim duhovnim tovaršem sem nektere reči naročil in mu nekaj odstotkov na račun dal. Na vprašanje: kdaj se bodo naročene reči dobile, je odgovoril, da v enem teduu. Pa 1, 2, 3 tedni pretečejo, in naročenih reči le ni bilo. Moj tovarš piše listnico do g. Jož. Urbin a v Iuomottu ter vpraša, zakaj se nam naročene reči ne pošljejo, ker jih je njegov agent že skorej pred mescom poslati obljubil? Na to je dobil moj tovarš listnico naslednega zapopadka: ,,Euer Hoclmiirden! Auf Ihr vverthes Anfragen vom 30. Mai bu-dauere ich Sie nur, einem solchen Menschen in die Iliinde gefallen zu sein, den er ist von mir schon lange mit der Geudarmerie verfolgt worden, aber er wurde uoch nicht angetroffen Imenovaui boje-agent Jož Urbin-a govori dobro nemško in slovensko, je srednje postave in kakor navadno taki priljudnega in priliznjenega obnašanja. Ilodi najraje po duhovnijskih hišah ter se vede kot vnet narodnjak, pa kakor se iz rečenega vidi — je slepar in goljuf, torej naj se shherni varuje po njem go julan biti, kteri še ni 1 Gorenski duhoven Domače novice. V Ljubljani, 9. junija. (Korar Friderik jil. Fremerstein) je od cesarja imenovan za neresidencijalnega kanonika metropolitanskega kapitelna v Oiomucu. Kot takemu mu ni treba živeti v Oiomucu, ampak stanuje, kjer hoče. Dohodki dveh ne-residencijalnih kanonikov znašajo samo po 900 gld., imata pa pravico, da se pomakneta naprej, ako kteri v Oiomucu bivajoČih in nameščenih kanonikov umrje, kterih plače so precej obilne. Vsled omenjenega imenovanja bo pri ljubljanskem kapitelnu izpraznjen Woll-Witz Flacheiifeldov kanonikat, kterega oddaja deželni zbor kranjski tako, da enkrat zanj prezentira duhovnika plemenitega stanu, enkrat pa mplemenitaža. Za piemenitim Pre-mersteinom zamore ga toraj dobiti vsak navaden duhovnik ljubljanske škofije. (KnpSijska in obrtnijska zbornica) bode v petek volila novega predsednika in njegovega namestnika. Predsednik jej postane menda g. Kušar, podpredsednika pa bode narodna večina prepustila manjšini, zlasti ker se je v mestnem zboru tudi liberalna vičina vendar le enkrat ozrla na narodno manjšino ter g. Fortuna izvolila za podžupana. Kakor slišimo je g. Kari Lukmann odločen za podpredsednika. (Volitev podžupana.) Za podžupana ljubljanskega je bil izvoljen narodnjak Fortuna. Zgodilo se je to vsled kompromisa med obema strankama; naši bodo namreč v kupčijski zbornici volili podpredsednika iz ustavoverne stranke, zato so tudi uni pri volitvi podžupana glasovali za našega kandidata. (Sokolova veselica) privabila je binkoštno nedeljo mnogo občinstva na zeleni hrib1'. Bilo je prav prijetno. Čitalniški pevci so zapeli nekaj lepih pesmic; posebno se je odlikoval Priloga »Slovencu" štev. 65 g. Pucihar s svojim krepkim in čistim baritonom. Z veliko pohvalo je občinstvo pozdravilo tudi telovadbo sokolovcev, pri kterej so se kakor vselej naši fantje dobro ponesli. Posebno burno so bili ihvaljeni gg. Kališnik, Slovša, Krieger in Ginter. Menj hvale vredna je bila postrežba gostilnice. Manjkalo je miz in stolov in morali smo posedati po dilah; še le pozneje so pripeljali nekaj stolov. Pivo je bilo tudi slabo. Tako pivo bi se lahko po 8 kr. točilo, ne pa po 11 kr. V gostilnici pivovarja smelo bi se zahtevati boljše in cenejše pivo. (Romanje v Rim) Z veseljem zapazimo tudi v „Sloven8kem Narodu" podlistek o romanji slovenskih potnikov v Rim. Toliko slavnejša bo naša udeležitev, ako smo v tem vsi Slovenci ene misli. Ob enem opozorujemo na naš današji dopis iz Ljubljane. (V postojnsko jamo) je bilo prišlo biu koštni ponedeljek veliko tujcev. Dunajski po sebai vlak jih je bil v nedeljo pripeljal \ Ljubljano čez 600, še več jih je vzel seboj posebni vlak, ki se je v pondeljek odpeljal iz Ljubijane v Postojno, in tudi iz Trsta in Rek jih je bilo došlo obilno. V jami jih je bilo gotovo čez 4000, in goječa pred jamo je bila velika, ter bo morali nekteri prav dolgo čakati preden so prerili do vhoda. (O zadevi Tom. Pajsarja), ki smo jo ome nili v zadnji številki, slišali smo od druge strani, da je stvar drugačna, da on ne more izkazati lastninske pravice do tistega sveta (ker plačevanje davkov od kake stvari ni š dokaz lastnine), da je on sam pri volji bil tako pogodbo skleniti, kakor jo je, in da od loga 14 dni, ki se mu je ponujal, sam ni hote sprejeti. Sicer pa naj bo to, kakor mi hoČr o tej čisto osebui stvari ne bomo več pisarili časniki ne morejo razsojevati o rečeh, ki spa dajo v področje sodnije. (Mariborski mestni očetje) so pa spet eno uganili! kakor znano, izhaja v Mariboru od v like noči sem časnik „Sudste,irische Post", kateri zagovarja ravnopravnost slovenskega naroda. Da je ta časnik nemškutarjem po spodnjem Štajarskem trn v peti, to je pač umljivo; da bodo pa mariborski mestni očetje sklicali slovesno sejo ter dali temu časniku nezaupnico kakor kteremu ministru ali kakemu poslancu, to je do zdaj nezaslišano v zgodovini časnikov. „Stidsteirische Post" je lahko ponosna na čast, ktera se jej s tem skazuje, da se v mestni seji precej velikega mesta Maribora o njej de batira. Znani dr. Duhač je namreč predlagal Bledečo resolucijo: ,,Mestni zaatop Mariborski temu odločno oporeka , da bi odobraval poli-t čno smer lista „SUd8teirische PoBt", (kdo je to trdil? — op. vredn.) in on izreče Bvoje obžalovanje nad tem, da ta list, trosi nazore, ki so našemu nemškemu in ustavovernrmu prebivalstvu popolnem tuji, ter mu bndo tuji ostali, itd." Ali ni to smešno? Mestni zastop obžaluje, da v Mariboru slovensko misleč list v nemškem jeziku izhaja, ter ljudem oči odpira ; -- mi v Ljubljani smo tudi obžalovali dolgo let izhajanje ljubljanskega „Tagblat.ta", pa zabraniti tega nismo mogli, kakor tudi ma riborski mestni zbor ue more prepovadati izhajanja „južnoštajarske pošte", če pa nič sto riti ne more, čemu se zbere iu sklepa resolucije I Kdaj se je še slišalo kaj enacega? Al je majhui listič mariborske nemškutarje tako ostrašil, da vidijo že celo mesto in njegovo „nemštvo" v nevarnosti ? Edini pametni mož v celem zboru je b i neki Marco. On je namreč rekel, da ae ne Btriuja z dostojnostjo mestnega zbora, da jame kak časn.k na rršeto devati; zastop mesta, ki šteje 10.000 prebivalcev, ima bolj važne opravke, ko pečati se s takimi tvartni; v velikih mestih bi imeli dosti opraviti, ko bi se hoteli brigati za vse časnike, kaj in v kakem duhu da pišejo. Vsi ti pametni razlogi g. Marka so odleteli od fanatičnih nemškutarjev, kakor bob ob stene, ta resolucija, ki se jej bo vsak le smejal, bila je sprejeta z vsemi glasovi zoper euega, ki ga je proti oddal odbornik Marco. Kaj so hoteli s tem udarcem v vodo doseči? če je Maribor res tako uemšk, kakor mestni očetje pravijo , kaj se je treba bati malega lističa, kakor je ,,§udsteiri,-che Post' ; in če bodo Mariborčani vedno Nemci ostali, kakor resolucija zatrjuje, potem se ni reba niti ozirati na tak časnik, in mestni očetje 8e smešijo sami sebe, da vzdigujejo velikansko vojko zoper sovražnika, ki jim nič škodovati ne more. Ker pa temu časniku tako slovesno napovedujejo vojsko, iz tega smemo sklepati, da se ga b0j6; in bati se ga jim je le v tem slučaji, ako ni res, kar ti modri očetje trdč, ako namreč Maribor ni čisto nemško, še menj pa čisto ustavoverno mesto. Nam se dozdeva, da mnogi meščani po spodnjem Štajarskem, ne samo Slovenci, ampak tudi Nemci, ki so do zdaj ali preBlepljeni ali pa strahovani trobili v rog liberalnih nemškutarjev, zdaj zapuščajo to zastavo ter se k obstoječi vladi nagibajo. Tega se boje nemškutarji a la Duhač, zato so šli in se osmešili a to resolucijo. Mi sodimo, da se vrla ,,Sudsteirische Post' ne bo zmenila za to nezaupnico, ter hrabro stala na braniku naših pravic, kolikor tudi jo bodo zatirati skušali. Saj so še veči gospodje na svetu, kakor so mariborski Duhač, Reiser, Bitterl, dr. Lorber, Wiesthaler itd. Odkar je začela izostajati vladna pomoč iz Dunaja, začeli so se nemškutarski bajerji močno sušiti, na Kranjskem bodo kmalu izsušeni, pa tudi na Štajarskem jim zmanjkuje že vode. Le pogum, štajerski Slovenci! (,, Vredništvo „Laibaclier Zeitung'') ima bojda s prihodujim mescem v vseh oddelkih prevzeti g. pl. Radič. Razne redi. — Duhov ^ke premembev ljubljanski škofiji: č. g. Janez Pogačnik pride iz Presserja za kut ata v Poddrago, č. g. Jakob Sušnik za kaplana v Preser, č. g. Jeruej Primožič iz Košane za administratorja k sv. Magdaleni na Gori pri Idriji, č. g. Miha Koželj il Girknice za kaplana v Košano, č. g. Alojzij Puc iz Stare Loke v Dobrepolje, č. g. Leopold LotriČ pa iz Dobrepolj v Staro loko. Č. g. Rus Franc je prišel iz Begunj pri Cirknici za kaplana v Dob, č. g. Franc Grozmk pa iz Doba za administratorja v Begunje. Č. g. Heurik Dejak je prišel iz Budanj za kurata na Vrhpolje. č. g. Martin Zagorjan, fajmošter v pokojt je 5. t. m. v Čatežu pri Trebnjem umrl. 11. I. P. — Meščanski dan ali , stiidtetag" hočejo napraviti na Dunaji, to je, povabiti na Dunaj zastopnike vseh mest, da bi se pogovarjali o mestnih zadevah, zlasti o pravicah mestnih občin nasproti vJadi in nasproti deželam. Samo o tem še niso edini, ali bi povabili samo nemške mesta, ali pa mesta sploh brez razločka narodnosti. Ako hočejo napraviti demonstracijo zoper Taallejevo vlado, potem bodo povabili Bamo nemške in nemškutarake mesta; ako jim je pa le za tisti denar, ki ga bodo zastopuiki mest na Dunaji pustili, potem bodo povabili tudi češke, poljske in slovenske mesta. Kmalo boutu toraj zvedeli, za kaj jim gre. — Združenje Prage b predmestji. Pražki listi so se začeli pogovarjati o vprašanji, ali bi ne bilo bolje, da se pražki predkraji združijo z mestom. Praga sama namreč šteje le 150.000 prebivalcev, če se združijo ž njo pa veliki predkraji Smihov, Karolinško polje, Vinogradi, Višegrad itd., potem bo štela blizo 300 000 prebivalcev, ter se bo zamogla postaviti med „ve'ike" mesta in s toliko večjo silo in večim premoženjem imponirati svetu, posebno še slovenskim sovražnikom. Kakor je slišati, se mesto Smihov naj bolj brani tega združenja. — Iz Dunaja izgnan je bil te dni neki Bastian, špiritist iz Amerike, ki je pred mnogobrojnim, večinom aristokratiškim občinstvom kazal različne špiritistične umetnosti. — Prodajanje žensk na Angle-žkem. čudno je za naš vek, da je na Angle-žkem še zdaj kaj tacega mogoče, namreč da mož svojo ženo proda. Pa to na Angležkem ni nič novega. Nedavno je eden prodal Bvojo ženo za en vrček piva. Nek poslanec je zavolj tega vlado interpeliral. Vlada se ustavlja in take kaznuje, pa nič ne pomaga. V rudokopih so v zadnjih letih štirje prodali svoje žene, in to v navzoči.osti mnogih prič. Eden je prišel pred sodnijo, kjer so ga silili, naj svojo ženo preživi, on pa se je branil in rekel, da ga žena nič več ne briga, ker jo je prodal, naj tisti zanjo skrbi, ki jo je kupil. Dostikrat so tudi ženske s tako kupčijo zadovoljne, ako namreč z možem v sovražtvu živd. Cena žene je po 500 gl. pa tudi menj, ali pa več. To bo menda še ostanki Btarodavnih socijalnih nazorov. — Samomor. Ni še dolgo, kar 8e je vstrelil general Tegetthcff, brat Blavnega admirala, že je našel posnemalca v generalu Uhatius-u. Ta general namreč, ki si je pridobil zasluženo slavo s svojo iznajdbo takozvanih Uhatiurovih topov, se je te dni na Dunaji ustrelil. Pravijo, da je imel do konca tega mesca uliti štiri velikanske topove iz jeklenega bronsa za luko v Pulji, katerih topov stane en sam 160 000 gl., pa da mu delo ni šlo prav od rok, ali pa da se mu je skazilo ; da so ga vsled tega začeli priganjati in mu očitavati; mož pa je bil pre-lahkočuten in je sam sebe usmrtil. Njegova iznajdba pa, ktero izvedeti so si druge države, zlasti Pru3ija in Italija mnogo prizadjali, pa brez uspeha, ta iznajdba z generalom Uhati-usem ni zgubljena, ker jo je on razodel svojemu zetu, majorju Travničku, ki že zdaj vlivanje topov nadzoruje v velikej tovarni za topove. Uhatius je bil rojen v dolenji Avstriji, ter se je že od mladih nog mnogo pečal z matematiko, fiziko, kemijo in takimi vednostmi. Ko je bil v vojake potrjen, Bprosil si je, da so ga dali k topničarjem, in tam je svoje študije nadaljeval, tako da je postal res strokovnjak v topničarskih vednostih, in razne učene družbe so ga počastile na razne načine. Njegov jekleni brons so najprvi Francozi ocenjevati začeli, še le pozneje je prišel v Avstriji v čast. Zdaj se lijejo vsi naši topovi iz te tvarine, ker je boljši kup od čistega jekla, pa se še bolje obnaša. Razun teh topov je Uhatius še več drugih reči izuajdel, ki pa niso postale toliko važne. Listnica vredništva. Gosp. J. II. župnik v P. Vaš zanimivi spis pride še enkrat v pretres, menda se bo moralo kaj izpustiti ali pa prenarcditi. Gosp. M. V. pri G. Vaš hvalevredni spis pride v kratkem na svetlo. Ne vemo , ec vara bo slovenski svet v vseli rečeh pritrdil, vendar je vsega priznanja vredno , da hočete na pomoč priti našemu toliko zanemarjenemu pravopisu. Pomanjk- ljivosti naše pisavo čutimo najbolj mi, ki nam je pisateljstvo poklic, pa vkljub tolikemu številu je zikoslovcev vendar še no vemo, kako bi pisali, da bi bilo prav , ker vsak drugo trdi. Komandi ali avtoriteti tega ali onega ,,slavnega" filologa se tako dolgo ne moremo uklanjati, dokler nam ne dokaže, da ima le on prav. Marsikdo iz nas, ki nismo filologi, si že davno želi , da bi bila čr-karska vojska enkrat končana; dokler pa nimamo zadostnega števila našemu jeziku primernih črk, dokler nimamo vredjencga ne pravopisa, ne naglasa , tako dolgo tudi vprašanje prave slovensko slovnico potihnilo ne bo. Zato s pohvalo pozdravljamo vaše napore v dosego tega namena. Telegraflčne denarne cen* 8 junija. Papirna renta 76.90 — ftrebenm ran tu 77 35 -Zlata renta 94 85 — 18601etno driavno posojilo 132 75 Bankine akcije 823 — Kreditne akcije 365 00 - Lomim 117.90— — Cea. kr. cekini 5.65 — 2n-frankov 9.31. DennrBtvene cene 7. junija Državni fondi." i^ij 6'/» avstrijska papirna renta . . 76 76 | 76,90 6•/, renta v srebru............77 35 77.60 4% renta v zlatu (davka prosta) . . 94 60 94 75 Srečke (loži) 1854. 1..............123.76 124— „ „ 1860. 1.. celi..........133 50 184. - „ „ 1860. 1., petinke . . . 133 75 134.26 Premijski listi 1864. 1.,............176 25 177 — Zemljiščine odveznice Štajarske po 5%................104.75 105.25 Kranjske, koroške in primorske po 5*, 103 — 104,— Ogerske po 5'/,................99 75 100 — Hrvaške in slavonske po 6'/, .... 98.— 99 60 8edmograške po 5% ............97.— 97.60 Delnice (akcije), Nacijonalne banke............842.— 844— Unionske banke........138.30 138.60 Kreditne akcije.........346.— 346.26 Nižoavstr. eskomptne družbe , 817.— 820 — Anglo-avstr. banke......, 162.75 153 26 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. • 179 50 180— Tržaške „ 100 ., k. d. • 126.- 127— „ 50 ...... • 65— 60— Bndenske „ 40 gld. a. v, . 43.50 44— 8almove „ 40 „ „ „ . 61.50 62 60 Palffi-jeve „ 40 „ „ „ • 39 75 40 26 Clary-jeve „ 40 ,. „ ,. . 11 50 42 - 81. Genois „ 40 „ „ „ . 46— 47— Windischgrat«s-ove „ 20 „ ..........39.50 40— Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 30 60 31 20 Ljubljanske..................23.60 24— Srebro in zlato. Ces. cekini . . . •............5 55 Napoleonsd'or . ..........9.30 9.31 Loterijske številke 5. junija. Na Dunaju : 80, 69, 52, 36, 77. V Gradcu : 72, 32, 55, 56, 87. Huda bolezen, ki se Čedalje bolj širi med ljudi. Ta bolezon se zaeae v želodcu; že so hitro ne pomaga, (zboli celi život, posebno pa obisti, jetra in vsi probavljajoči organi; tak človek postane tako slaboten in reven, da ni več za ta svet, in le smrt ga zamore odrešiti. Ljudje dostikrat sauii no vedo, kaj jim jo. Co si pa bolnik stavi spodaj naštoto vpra-j sanja, potem bo že vedel pri čem da jo. Vprašanje: Ali me boli, uli mu tišči, ali težko diham po kosilu? Ali ni neka teža na mojih prsih, ali se nio ne prijemlje omotica? Ali niso oči bolj rumenkaste ? Ali nimam zjutraj, kedar so zbudim, gostih slin na jeziku, v nebesu in mod zobmi? Ali nimaui nekoga neprijetnega vzduha v listih? Ali 1110 lio bodo ob straneh in v plečih ? Ali ne čutim na desni struni, kakor bi se jetra hotelo razširiti ? Ali me no prime neka omotica, kedar so ravno po konci postavim ? Ali jo moja voda iz obisti malo ali zelo barvana „ ali jo gosta, (kar so vidi na dnu posode, če en čas stoji)? Ali jo po kosilu in večerji moj trebuh napet in napihnjen? Ali so mi riga? To prikazni ne pridejo vso na enkrat, pa kjer jih je le nekaj, prerokujejo navadno, da pride za njim huda bolezen. Ce se bolnik dolgo časa nič ne zdravi, dobil bo suh kašelj, iu vočkrat mu bo slabo ,prihajalo. Čez en čas postane koža suha in grdo rnjavkasta. Roke in nogo bodo navadno potno in mrzle. Bolj ko jetra in obole, bolj pogosto so ponavljajo revmatične bolečine proti kteriin skor ni pomoči. (3) Zato jo dobro in potrebno, da se ta bolezen precej iz začetka zdraviti začno. I11 sicer imamo zoper to bolezen dobro zdravilo, ktero bolezen kmalo prežene, ter želodec, jetra in vos drob v krathem tako okrepča, da človek dobro prebavlja in zdrav postane. — To je „bo-lezon na jetrih", in zdravilo zoper njo so imenuje „s h liker e k s t rak t", napravljeno iz rož, in so izdeluje v Ameriki za lastnika gosp. A. J. Whita, ki ima svoje zalogo v Novem Jorku, v Londonu in v Frankobrodu na Meni. To zdravilo ozdravi zgoraj popisano bolezen popolnoma. Cona 1 steklenice 1 gl. 25 kr. Ogersko-francoska Zavarovalnica (Franco-Hongroise) ki ima 8 miljonov goldinarjev v zlatu iz delnic zloženega premoženja, od kter>h so 4 miljoni v gotovini uplačani, zavaruje: i Zoper ogenj, strelo, zoper par in plin. 2. Zoper uesrečo, če Kdo zaslužek zgubi vsled ognja ali eksplozije. 3. Zoper pobitje zrkalov (ogledalov). 4. Zoper poškodovanje blaga na potovanji po suhem ali po vodi. 5. Zavaruje pošiljatve vrednostnih pap rjev ali denarja po pošti na suhem in na morji. 6. Zavaruje na človeško življenje na razue načine, na rente pokojnine, Ženi-tovansko opravo, kakor se kcio zgovori. Ker ima zavarovalnica toliko premoženja, se ni bati, da bi kedaj ne mrgla izplačati. Vsaka škoda se hitro in polno izplača, zavarovancem se dajejo najboljši pogoj'. Kdor se hoče zavarovan, naj se le oglasi, in kdor želi pojasnil, izvedel jih bo pri podpisanem glavnem zastopu, pa tudi pri zastopnikih po deželah in v raznih krajih na deželi, kjer delujejo naš. zastopniki. Rezervnega zaklada imamo en miljon frankov. Zavarovalnica je zavezana na pogoje v policah uavedeue, in kdor Be misli žaljenega m svojih pravicah, sme zavarovalnico tožiti pri tistih ,c k. sodnijah, kjer se je polica spi-ala ali na novo potrdila. Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko ima Jakob S y z v Gradcu, Radetzkystrasse Nr. 8. W (■lavni »rtstofi seu Kranjsko sta prevzela gospoda Triek in Nekrep v Ljubljani, na mestnem trgu, Št. 10.