Letnik 8		Številka 3		Žiri, junija 1978
REALIZACIJA PLANA GLEDE NA			GOSPODARSKI	NAČRT 1978
Zap. št.	Grupa proizvodov	Plan za leto 1978	Realizacija plana v 4. mes.	Doseg plana v %
1.	Elektromagneti	5.416.884 -	1.124.522,-	20%
2.	Hidravlični elementi			
	in komponente	27.829.772,-	2.911.729,-	10%
3.	Hidravlična oprema	2.106.775.-	593.812.-	28%
4.	Hidravlični preoblikovalniki	3.382.065,-	—	0%
5.	Vibratorji	3.601.945,-	1.117.717.-	31%
6.	Pneumo komponente	6.724.702 -	2.219.301.-	33%
7.	Pneumo sistemi	7.696.444.-	5.548.551,-	72%
8.	Indikatorji	4.770.675,-	1.602.448,-	33%
9.	Zatiči	1.415.150,-	655.049,-	46%
V planu prikazujemo fakturirano realizacijo, ki se zaradi rednih plačil kupcev ujema s plačano realizacijo.
Fakturirana realizacija odstopa od proizvodnje realizacije pri hidravličnih komponentah in elementih. Hidravličnih elementov in komponent je bilo prodanih samo 10% od letnega plana, čeprav je proizvodnja izdelala 24% planiranih hidravličnih elementov in komponent.
Velik razkorak med proizvodnjo in realizacijo je nastal predvsem zaradi izdelovanja hidravličnih elementov In komponent. Po v naprej planiranih količinah in ne na osnovi fiksnih naročil, kakor smo izdelovali do sedaj. S takim planskim
pristopom smo povečali zaloge elementov in komponent, kar je osnova za večjo elastičnost glede rokov izdelave pri hidravličnih agregatih in hidravličnih preoblikovalnikih.
Iz tabele je tudi razvidno, da v prvih 4 mesecih letošnjega leta nismo prodali nobenega preoblikovalnika. Situacija pa ni tako kritična, kakor je razvidno iz tabele. Prodanih je bilo praktično 39% preoblikovalnikov, katere bo proizvodnja zagotovila v začetku maja.
Ostali programi se gibljejo v planiranih mejah z manjšimi odstopanji.
FPS: Bogataj Rado
VOLITVE
Na osnovi 54. člena Statuta OZD ..KLADIVAR" Žiri ter 526.	v Samoupravne organe OZD „KLADIVAR" Žiri.
člena Zakona o združenem delu je Delavski svet na svoji	V samoupravne organe OZD „KLADIVAR“ Žiri	so bili izvolje-
redni seji sprejel sklep, da se dne 5. 6. 1978 vršijo volitve	ni naslednji kandidati:
DELAVSKI SVET:
1.	Cokan Bogomir
2.	Pagon Miro
3.	Starman Andrej
4.	Gantar Franci
5.	Kržišnik Bojan
6.	Potočnik Marjan
7.	Pivk Peter
8.	Teržan Hubert
9.	Šinkovec Marta
10.	Jereb Jože
11.	Mlinar Jože
12.	Možina Janez
13.	Sedej Pavel
14.	Kopač Janez
15.	Ahlin Anica
DISCIPLINSKA KOMISIJA:
1.	Mlinar Anton
2.	Trček Nevenka
3.	Tušek Branko
4.	Vehar Anton
5.	Albreht Vinko
6.	Orešnik Maks — Alpina
7.	Kristan Slavko — Alpina
SAMOUPRAVNA DEL. KONTROLA:
1.	Krvina Pavel
2.	Pivk Stane
3.	Kunc Pavel
4.	Bogataj Vida
5.	Kavčič Ernest
Delavski svet je na svoji 1. redni seji imenoval ODBORE, katerih naloga je delo na področju samoupravljanja.
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA:
1.	Jesenko Niko — predsednik
2.	Bogataj ing. Miha
3.	Kavčič Iztok
4.	Štremfelj Franc ml.
5.	Mlakar Martina
ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE:
1.	Bogataj Jože kont. — predsednik
2.	Bogataj Vida
3.	Likar Pavel
4.	Kavčič Ernest
5.	Luznar ing. Janez
ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD:
Čeprav so volitve članov delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti za delegiranje v Skupščino samoupravnih interesnih skupnosti ter volitve članov delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti za delegiranje v skupščino zbora združenega dela v Skupščino občine Škofja Loka že za nami, pa vsekakor moramo vedeti, katere delegate smo izvolili.
Na podlagi zapiskov o poteku in rezultatih glasovanja volitev 9.3.1978 je volilna komisija nam posredovala naslednje podatke:
V delegacijo OZD „KLADIVAR" Žiri za delegiranje v zbor združenega dela Skupščine občine Škofja Loka so bili izvoljeni naslednji delegati:
Kopač Jože Kunc Pavle Mlakar Martina Mlinar Anton Mole Vanjo
V posebno delegacijo OZD ..KLADIVAR" Žiri za delegiranje v skupščino samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje so bili izvoljeni naslednji delegati:
Mlinar Jože Pivk Jože
Podobnik Tomanija Primožič Janez Starman Andrej
V posebno delegacijo OZD ..KLADIVAR" Žiri za delegiranje v skupščino samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo so bili izvoljeni naslednji delegati:
Dolenc Martina Kristan Anton Kržišnik Bojan Mlinar Miran Trček Nevenka
V posebno delegacijo OZD ..KLADIVAR" Žiri za delegiranje v skupščino samoupravne interesne skupnosti za kulturo so bili izvoljeni naslednji delegati:
Bogataj Jože (kontrolor)
1.	Kosmač Janez — predsednik
2.	Trojar ing. Janez
3.	Zupančič Jože
4.	Krvina Rajko
5.	Mlinar Miran
ODBOR ZA INFORMIRANJE:
1.	Temelj Franc — predsednik
2.	Teržan ing. Hubert
3.	Dolenc Martina
4.	Vidmar Janez
5.	Kacin Ciril
ODBOR ZA SLO IN DRUŽB. ZAŠČITO:
1.	Ambrožič ing. Venče
2.	Starman Andrej
3.	Cokan Bogomir
4.	Gladek Vinko
5.	Govekar Mirko
6.	Pečelin Andrej
7.	Podobnik Vinko
Zaželimo omenjenim tovarišem veliko uspeha pri delu v našem samoupravnem — socialističnem sistemu.
Vidmar Janez
Kacin Ciril Kavčič Ernest Pečelin Matevž Zupančič Jože
V posebno delegacijo OZD ..KLADIVAR" Žiri za delegiranje v skupščino samoupravne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost so bili izvoljeni naslednji delegati:
Ocepek Edvard Temelj Franci Teržan Hubert Trojar Janez Zupančič Janez
V združeno delegacijo OZD ..KLADIVAR" Žiri za delegiranje v skupščino samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko skupnost, skupnost za zaposlovanje in telesno kulturo, so bili izvoljeni naslednji delegati:
Bogataj Vida Jereb Jože Klemenčič Jože Kopač Franc Pagon Miro Pivk Peter Pivk Stane
Pri splošnih volitvah v delegaciji KS so bili izvoljeni v posamezne delegacije naslednji delegati:
I.	Delegacija v zbor krajevnih skupnosti SO Škofja Loka:
1.	Bačnar Anton, 1942, strugar, Nova vas 12	2355
2.	Cokan Bogomir, 1936, komercialist, Stara vas 51	2344
3.	Demšar Janko, 1940, čev. tehnik, Dobračeva 168	2322
4.	Gregorač Marija, 1926, delavka, Stara vas 78	2277
5.	Kokelj Ernest, 1935, mizar, Nova vas 35	2343
6.	Kopač Zoran, 1946, organ.dela, Stara vas 157	2338
7.	Krvina Pavel, 1942, skladiščnik, Stara vas 188	2284
8.	Krvina Rudi, 1954, delavec, Stara vas 57	2292
9.	Pivk Silva, 1948, ekonomist, Stara vas 71	2272
10.	Poljanšek Janko, 1921, dipl.ing.st., Selo 31	2328
11.	Starman Bojan, 1950, dipl.oec.. Stara vas 117	2342
12.	Uršič Ivan, 1932, delavec, Stara vas 109	2346
13.	Vehar Dane, 1952, pravnik, Dobračeva 24	2330
14.	Žakelj Ivan, 1942, zastop. DOZ, Žiri 140	2292
15.	Žakelj Viktor, 1943, pravnik, Dobračeva 99	2302
1.	Jereb Matija, 1942, zobozdravnik, Nova vas 8	2430
2.	Jereb Pavel, 1937, vratar, Brekovice 5	2382
3.	Justin Mija, 1938, predm.učitelj., Žiri 105	2371
4.	Lukančič Bernarda, 1952, zdr.del., Stara vas 162	2407
5.	Pintar Anton, 1931, zobotehnik. Stara vas 173	2370
6.	Sedlak Stanislav, 1946, zdravnik, Stara vas 270	2419
7.	Treven Zinka, 1937, administ., Stara vas 129	2340
III.	Posebna delegacija za kulturo
1.	Bogataj Jože, 1955, izdel.orient., Stara vas 67	2248
2.	Erznožnik Marta, 1937, učiteljica, Stara vas 239	2262
3.	Govekar Mirko, 1956, Nova vas 28	2223
4.	Jesenko Majda, 1943, ekon.teh., Dobračeva 162	2248
5.	Kosmač Janez, 1954, stroj.ing., Stara vas 131	2247
6.	Novak Vladimir, 1947, tiskar, Žiri 87	2220
7.	Trcjar Milan, 1947, predm.učitelj, Žiri 114	2270
IV.	Posebna delegacija za telesno kulturo:
1.	Bizjak Janez, 1947, učitelj telov., Stara vas 78	2309
2.	Erznožnik Darij, 1930, učitelj telov., Stara vas 239	2292
3.	Gladek Vinko, 1930, kovinar, Žiri 98	2259
4.	Jereb Drago, 1951, tehnolog. Nova vas 65	2254
5.	Krvina Rajno, 1948, kovinar, Stara vas 57	2259
6.	Mlakar Anton, 1941, čev.tehnik, Dobračeva 190	2268
7.	Pečelin Ivan, 1924, čevljar, Stara vas 74	2267
8.	Treven Ida, 1959, poštarica, Opale 9	2279
9.	Tušek Branko, 1958, ključavničar, Stara vas 144	2271
V.	Posebna delegacija za raziskovalno skupnost
1.	Beovič Anton, 1942, stroj.ing., Žiri 12	2283
2.	Fister Janez, 1949, mag.kemije, Stara vas 51	2248
3.	Gantar Bojan, 1955, radio-tehnik, Žiri 80	2251
4.	Gantar Franci, 1955, elektrotehnik, Žiri 77	2257
5.	Križič And ra, 1952, dipl.oec., Žiri 117	2224
6.	Luznar Janez, 1950, stroj.ing., Stara vas 9	2252
7.	Pečelin Franci, 1951, ing.kemije, Stara vas 62	2289
VI.	Posebna delegacija za invalid, pokojninsko zavarovanje:
1.	Jurca Janko, 1923, upokojenec, Žiri 10	2174
2.	Kavčič Leander, 1924, upokojenec, Dobračeva 188	2166
3.	Lahajner Ciril, 1921, gozdar, Dobračeva 68	2158
4.	Temelj Nadko, 1913, upokojenec, Dobračeva 138	2177
5.	Vehar Avgust, 1928, teh. vodja, Dobračeva 24	2178
VII.	Posebna delegacija za zaposlovanje:
1.	Dermota Verena, 1933, računovod.. Stara vas 75	2295
2.	Govekar Anica, 1941, ekonomist, Nova vas 14	2281
3.	Herovec Erna, 1927, administratorka, Žiri 81	2238
4.	Kepic Marjan, 1954, strugar. Stara vas 49	2239
5.	Likar Pavel, 1939, komercialist, Stara vas 231	2274
Vlil. Posebna delegacija za otroško varstvo
1.	Justin Marija, 1934, čev.tehnik, Žiri 74	2294
2.	Kočevar Marjan, 1943, predm.učitelj, Stara vas 78	2319
3.	Mlinar Marija, 1952, social.delavka, Brekovice 15	2299
4.	Vehar	Marija,	1948,	čev.tehnik,	Stara	vas	81	2299
5.	Zajc Jelka, 1942, predm.učitelj.	Stara	vas	249	2324
IX.	Posebna delegacija za vzgojo in izobraževanje
1.	Bizjak	Tanja,	1950,	učiteljica, Stara	vas	78	2292
2.	Bisele	Anica,	1942,	prodajalka,	Selo	42	2221
3.	Kokelj Valentin, 1946, predm.učitelj, Žiri 114	2279
4.	Kristan Vito, 1947, predm.učitelj, Žiri 114	2359
5.	Podobnik Jernej, 1940, administ., Stara vas 122	2252
6.	Poljanšek Slobodan, 1944, ravnatelj, Selo 30	2264
7.	Žakelj Pavel, 1931, čev.tehnik, Žiri 122	2288
X.	Združena delegacija za socialno skrbstvo, stanovanjsko
1.	Cajnkar Lija, 1948, komercialist, Stara vas 87	2354
2.	Jurca Marica,	1935, upravnik pošte, Žiri 10	2403
3.	Kopač Vinko,	1943, mizar, Nova vas 16	2395
4.	Košir Danica,	1960, delavka, Žirovski vrh 46	2355
5.	Lukančič Milena, 1955, ekon.tehnik, Račeva 15	2366
6.	Markelj Tinka,	1925, upokojenka, Stara vas 42	2396
7.	Mihevc Milka,	1924, gospodinja, Selo 8	2321
8.	Mlinar Slavka,	1923, upokojenka, Stara vas 59	2343
9.	Oblak Marinka, 1958, administ., Dobračeva 131	2342
10.	Podobnik Manica, 1932, kmetica, Račeva 12	2364
11.	Praprotnik Marica,	1929, ekon.teh., Dobračeva 156 2322
12.	Strlič Nuša, 1930,	ekonomist, Žiri 23	2377
13.	Strlič Olga, 1931,	računovodja, Žiri 26	2365
14.	Štumberger Anton,	1936, poštar, Dobračeva 79	2374
15.	Tušek Anka, 1922,	upokojenka, Dobračeva 1	2355
II. Posebna delegacija za zdravstvo:
ŠPORTNE
KROS:
Letošnji kros ZPS-a v Trbovljah je po tehnični plati zelo uspel. Vso zadevo s te strani je vodila ekipa AK Rudar. Tudi za jedačo in pijačo je bilo preskrbljeno.
Primanjkovalo je le tekmovalcev. Posebno v razredu moških do 35 let. Nasploh je bilo precej manj tekmovalcev kot lansko leto v Žireh. Verjetno je na to vplivalo zelo slabo vreme. Tudi proga je bila zaradi tega dosti težka.
Naša ekipa je zasedla odlično 3. mesto. Zmagala je ekipa STT Trbovlje.
Največ zaslug za to uvrstitev pa ima Dolenc Martina, ki je bila druga med dekleti, Oblak Marina je bila peta.
NOVICE
Med fanti je bil najuspešnejši Pišler Lojze na 11. mestu. Dobro je tekel tudi Poljanšek Andrej, dočim smo o-stali trije: Krvina, Kacin in jaz tekli bolj za ekipo in zato, da sploh pridemo do cilja. Posebno jaz sem spet odpovedal v tekmovalnem smislu.
Med starejšimi tekmovalci sta štar-tala tudi Kopač Albin in Albreht Vinko. Oba sta dobro opravila nalogo in tako ekipi priborila pomembne točke za odlično uvrstitev.
MALI NOGOMET:
V organizaciji OOS Alpine je bilo tekmovanje v malem nogometu na igrišču v Žireh. Organizacija je bila zelo slaba. Naša ekipa je nastopila kot gost, saj je bilo tekmovanje organizirano predvsem za delavce Alpine.
Ekipa je igrala v postavi: Krvina, Gaber, Kopač M., Demšar, Kopač F. in Kavčič. Zasedli smo drugo mesto. Izgubili smo le finalno tekmo z ekipo trgovcev Alpine, z rezultatom 2:1. Z malo več sreče bi lahko odnesli tudi boljši rezultat.
STRELJANJE:
Tudi strelska sekcija v okviru strelske družine Tabor dosti ne zaostaja za ostalimi športi, ki jih gojijo delavci
Predsednik volilne komisije: Rado KOSMAČ
,,KLADIVAR"-ja. Udeležili so se vseh tekmovanj v okviru družine, kakor tudi občinske strelske zveze.
Udeležili so se tudi tradicionalnega nočnega streljanja v Ljubljani v počastitev Dneva mladosti. Povsod so dosegli lepe rezultate, saj je I. ekipa sekcije „KLADIVAR"-ja tudi ena najboljših v družini.
O razmerah dela in rezultatih naših strelcev pa bo pravočasno poročano v našem časopisu v eni prihodnjih številk.
Kopač Franc
POROČILO Z BEOGRAJSKEGA SEJMA
Letošnji XXII. Mednarodni sejem tehnike v Beogradu, se je odvijal v času od 15. do 21. maja 1978. Poleg sejma tehnike so v tem času še sejmi gradbeništva, kemijske industrije, livarstva, tehnike v službi zdravstva ter računalnikov in o-preme za ekonomske računske centre.
Naš razstavni prostor, letos smo razstavljali desetič, je bil v centralni hali in na istem mestu kot že nekaj zadnjih let. Vtisi poslovnih obiskov so strnjeni po referatih, odnosno proizvodnih programih. Največje zanimanje se je pokazalo za naš proizvodni program hidravlike. S tem programom smo v preteklosti že sodelovali na velesejmu, vendar s precej manjšim asortimanom; odnosno s tedanjim obsegom programa. Predvsem krmilne tehnika je precei dopolnjena in s tem ponudba kompletnejša. Obseg uvoza hidravlike je velik in tako jo je v industriji zbrano z vseh koncev sveta. Sedanji uvozni režim tega blaga omejuje in zapira uvoz in tako se porajajo prve težave z nadomestilom rezervnih delov, kot tudi nove vgradnje.
Bilo je precej konkretnega povpraševanja, naj omenim le nekaj njih:
Tovarna motorjev „21. maj" Rakovica vgrajuje v nekatere svoje proizvode že precej domače hidravlike. Ob obisku v njihovi tovarni je bilo dogovorjeno za ponudbo hidravlike v njihovo novejšo opremo.
V tovarni strojev „lvo Lola Ribar" vgrajuje več tuje, predvsem „Rex-Rothove" opreme. Predvsem na hidravličnih stiskalnicah, kjer smo se že pogovarjali za dobavo centralnega mazanja, bi bila naša hidravlika uporabna, saj je podobna kot vgrajuje „TZ LITOSTROJ" našo. Pri njihovih obdelovalnih strojih je videti agregate s karakteristikami, kot so naši. Prav tako so zanimivi inštituti in projektivni biroji, kot npr. ,,Mihajlo Pupin", saj prav oni često predpisujejo opremo, ki naj se v njihove projekte vgradi. Glede na to, da je proizvodnja industrijske opreme dokaj ustaljena, pri tem pa vgrajene levji del uvožene opreme, bo potrebno še več akcijskega dela, da bomo s pravočasnimi dobavnimi roki in ceno lahko uspešno konkurirali, odnosno nudili enake ali boljše kupoprodajne pogoje.
Hidravlično stiskalnico smo prvič predstavili na Beograjskem velesejmu in lahko rečemo, uspešno. Poleg zanimanja in ogledovanja potencialnih kupcev (predvsem so to delovne
organizacije), smo zanjo prejeli diplomo za dober dizajn, Beograjskega centra za dizajn.
Razen na našem razstavnem prostoru, ni bilo razstavljene nobene druge tovrstne opreme, ne domače ne uvožene.
Program vibrotehnike je na tej manifestaciji tehnike eden najstarejših in ga kupci že dodobra poznajo. Vsako leto precej privlači obiskovalce, predvsem ko obratuje. Obiskali so nas predvsem starejši in stalnejši poslovni partnerji, ni pa manjkalo niti novih.
Z nekaj letnim premorom predstave in ponudbe proizvodnega programa, smo letos nastopili tudi z enim najstarejših, sicer vzporednim, zato pa nič manj zanimivim programom, predvsem za obiskovalce, to je indikatorsko tehniko. Imeli smo nekaj obiskov predstavnikov trgovskih hiš, tako iz Zren-janlna, Beograda itd.
Odziv in rezultati z udeležbe na sejmu tehnike smemo pričakovati po približno letu dni, toliko ali pa še mnogo večja je pač v industriji pot od informacije do končne realizacije.
Tovrstna manifestacija tehnike ni namenjena zgolj prikazu eksponatov, temveč tudi veliki strokovni izmenjavi izkušenj, poslovni aktivnosti in medsebojnemu informiranju.
Podobnik Vinko
NOSILEC ODLOČANJA IN GIBANJE INFORMACIJ
Namen objave sestavka je, da bi tudi pri nas pravilno doumeli vlogo delavca, kot upravljalca in kot izvajalca ter iz tega izhajajoče pravice ter dolžnosti samoupravnega odločanja. Želja je, da bi potem delali v skladu s temi strokovnimi izkušnjami in verjetno bodo lahko vse seje naših samoupravnih organov krajše in manj naporne. V sestavku bo obravnavana predvsem tema nosilec odločanja, podrobneje o gibanju informacij pa bomo opisali kdaj drugič.
Nosilec odločanja in udeleženci pri odločanju Nosilca odločanja lahko označimo tudi kot subjekt odločanja. Z njim razumemo tistega, ki določeno odločitev sprejme. Nosilec odločanja je lahko le pri manj pomembnih strokov-no-tehničnih odločitvah posamezen delavec; v vseh drugih primerih je nosilec odločanja manjša ali večja skupina delavcev, kar pomeni, da posameznik še ni nosilec odločanja, temveč samo del tistega telesa, ki skupaj po določenih
pravilih sprejema odločitve. Značilnost samoupravne organizacije združenega dela je, da v njej vsakemu delavcu pripada dvojna vloga: po tej strani je skupaj z drugimi delavci upravljalec, po drugi strani pa izvajalec. Vsak delavec je na tak ali drugačen način vključen v samoupravno odločanje, ki je v glavnem odločanje pri načrtovanju in pri nadziranju. Samoupravno odločanje je vedno odločanje določenega števila delavcev skupno. A tudi poslovodno odločanje, ki je v glavnem odločanje pri pripravi izvajanja, ni nujno odločanje zgolj posameznika: predvsem je že sam poslovodni organ lahko ne samo individualni, temveč tudi kolektivni.
Nas na tem mestu ne zanima, kdo je na področju priprave izvajanja in samega izvajanja nosilec odločanja poleg sa mega poslovodnega organa; ne bomo se ukvarjali z manj pomembnimi strokovno-tehničnimi odločitvami. Zanimalo nas bo le samoupravno odločanje in vloga poslovodnega organa. Kdo pa pri tako opredeljenem področju odločanja lahko nastopa kot nosilec odločanja? V TOZD je nosilec odločanja lahko:
a)	celota vseh delavcev, ki odloča na zboru ali z referendumom;
b)	delavski svet TOZD;
c)	izvršilni organ delavskega sveta TOZD; č) poslovodni organ TOZD.
V delovni organizaciji, ki je sestavljena iz več TOZD, je nosilec odločanja lahko še:
d)	delavski svet DO;
e)	izvršilni organ delavskega sveta DO;
f)	poslovodni organ DO.
Če delovna organizacija ni sestavljena iz več TOZD, je nosilec odločanja lahko tisti, ki je naveden pod a), d), e) in f). V delovni skupnosti, ki se ukvarja z opravili skupnega pomena za več TOZD, je nosilec odločanja lahko zlasti tisti, ki je naveden pod a) in č), če že posebej ne omenjamo tistih, ki izven same delovne skupnosti odločajo o obsegu njenega dela in pokrivanju njenih stroškov. Vendar se nase razglabljanje ne bo širilo na posebnosti odločanja v delovnih skupnostih in tudi ne na odločanje v sestavljeni organizaciji združenega dela (SOZD). Zadovoljili se bomo z zgoraj navedenimi sedmimi nosilci odločanja, od tega štirimi v TOZD in tremi v DO.
Zanemarili bomo tudi sicer izredno pomembni organ samoupravne delavske kontrole, ker ni naš namen podati vseobsegajoč sistem odločanja, temveč na njegovem določenem izseku oblikovati teoretska spoznanja o procesu odločanja in z njim povezanimi informacijami.
Če smo prej navedli kot primer sedem nosilcev odločanja, ne smemo misliti, da o kaki konkretni zadevi odločajo kar vsi ti nosilci odločanja, pa naj bo to tisti, ki je naveden pod
a), pod b), pod c) itd. Kdo je v konkretnem primeru nosilec odločanja, je odvisno zlasti od značaja tega odločanja. Na tem mestu še ne bomo govorili o tem, o čem odloča nosilec odločanja, ki je naveden pod a) in o čem katerikoli drugi nosilec odločanja. Za nas je na tem mestu pomembno že spoznanje, da je nosilec odločanja vedno le en sam. To pa še ne pomeni, da je v primeru, ko iz spiska sedem možnih nosilcev odločanja v konkretnem primeru izberemo določenega, hkrati s tem povsem izločimo vse druge. Izločimo jih le z lastnostjo nosilca odločanja, tj. subjekta odločanja, medtem, ko še vedno lahko ohranijo lastnost soudeleženca pri odločanju, tj. akterja pri odločanju. S soudeležencem pri odločanju razumemo tistega, ki določeno odločitev pripravlja. Soudeleženec pri odločanju je lahko posamezen delavec ali skupina delavcev. Preden nosilec odločanja sprejme kako odločitev, mora informacije, ki so podlaga zanjo, praviloma preiti prek določenega števila mest, kjer se zbirajo pripombe in priporočila, hkrati pa v primeru samoupravnega odločanja zagotavlja tudi udeležba najširšega števila samo-upravljalcev, če že nosilec odločanja ni tisti, ki je naveden pod a).
Soudeleženec pri odločanju je potemtakem lahko katerikoli od sedem možnih nosilcev odločanja, ki v konkretnem primeru nima vloge nosilca odločanja. Soudeleženec pri od ločanju pa je npr. lahko tudi:
a)	strokovna služba;
b)	strokovni kolegij;
c)	družbenopolitične organizacije.
Na tem mestu moremo omeniti tudi samoupravne delovne skupine, delegacije itd., ki jih pa bomo v nadaljevanju obravnavali le v skrčenem obsegu.
Vidimo razliko med nosilcem odločanja in soudeležencem
pri odločanju. Medtem, ko je nosilec odločanja vedno formaliziran, se soudeleženci pri odločanju lahko pojavijo tudi povsem neformalno. Formaliziranost pri nosilcu odločanja pa še ne pomeni, da se pojavlja kot organ odločanja. Kot organi TOZD so npr. pojavljajo tisti, ki smo jih navedli pod b) do č) in kot organi DO npr. tisti pod d) do f). Nasprotno — celota vseh delavcev (pod a) kot nosilec odločanja nima vloga organa. Pojem organa odločanja je potemtakem ožji kot pojem nosilca odločanja. Zato se bomo v nadaljevanju držali kar pojma nosilca odločanja.
Nosilca odločanja tud! ni mogoče istovetit z ravnijo odločanja. Kot raven odločanja navadno razumemo TOZD, DO ali SOZD, na vsaki izmed teh ravni pa obstaja več nosilcev odločanja.
Da bi mogli sprejeti katerokoli odločitev, so nam potrebne informacije. Toda prejemnika informacij ali subjekta informiranja spet ne smemo preprosto istovetiti z nosilcem odločanja. Omenili smo že, da je v konkretnem primeru treba razlikovati nosilca odločanja, ki je en sam, od soudeležencev pri odločanju, ki jih je lahko več. Ti so vključeni v pripravo končnega predloga za odločitev, to pa pomeni, da morajo biti ustrezno informirani. Kot prejemnike informacij je potemtakem treba obravnavati tako ustreznega nosilca odločanja, kot vse soudeležence pri odločanju v konkretnem primeru. To pa seveda še ne pomeni, da morajo biti informacije za vse njihove prejemnike enake. Splošno pravilo je, da morajo biti tem bolj filtrirane in kondenzirane, čim bolj se približujejo nosilcu odločanja. Seveda ima to pravilo tudi svoje izjeme. Različnost informacij, ki so dostavljene različnim prejemnikom informacij, pa je pogojena zlasti z dolžino verige teh prejemnikov do nosilca odločanja kot končnega prejemnika: čim daljša je ta veriga, tem večja je tudi razlika v informacijah, ki jih dobivajo začetni in končni prejemniki informacij. To pa pomeni med drugim tudi potrebo po večji dodatni vpletenosti informacijskega sistema v oblikovanje informacij za naslednjega prejemnika informacij, medtem, ko se v vseh drugih primerih dopolnila začetnih informacij do končnega prejemnika, ki je hkrati nosilec odločanja, gibljejo mimo informacijskega sistema.
Zaporedje povezav soudeležencev pri odločanju do nosilca odločanja v TOZD ali v DO brez TOZD
Proces odločanja se pravzaprav začne že s spodbudo za določeno akcijo. Vendar nas sedaj ne zanima, kdo da takšno spodbudo, temveč le, kdo je vpleten v proces odločanja, dokler odločitev ne sprejme nosilec odločanja. Zanima nas, kakšno pot prehodi informacija, ki je podlaga za sprejem odločitve, potem, ko zapusti sam informacijski sistem, v katerem je oblikovana. Ta pot je očitno odvisna od tega, kdo je nosilec odločanja. Zato si bomo ogledali nekaj tipov povezav soudeležencev pri odločanju glede na nosilca odločanja.
Vzemimo, da je nosilec odločanja celota vseh delavcev (tj.a v smislu točke 1). Povsem razumljivo je, da normalno ne bo informacija, ki zapušča informacijski sistem, neposredno naslovljena na vse delavce, temveč se bo preje zadržala pri določenih soudeležencih odločanja. Vzemimo, da je njihovo zaporedje naslednje:
1.	Strokovna služba
2.	Strokovni kolegij
3.	Poslovodni organ TOZD
4.	Družbenopolitične organizacije
5.	Izvršilni organ DS TOZD
6.	Samoupravne delovne skupine
7.	Delavski svet TOZD
8.	Zbor delavcev
Slika 1; Tip I povezave soudeležencev pri odločanju
Tip I povezave soudeležencev pri odločanju prikazuje celotno verigo, iz katere pa lahko izpadejo posameznimi členi ali je pa v njej tudi delno spremenjen njihov vrstni red.
Prvi soudeleženec pri odločanju je ustrezna strokovna služba (1), ki informacije opremi s strokovnim mišljenjem o možnih odločitvah, katero nato zagovarja, za njim stoji ter zanj tudi odgovarja. Strokovna služba kot soudeleženec pri odločanju v verigi izpade le v primeru, ko je pri odločitvi strokovna stran problema nepomembna. V primeru pomembnejših odločitev, pri katerih je pomembna strokovna stran problema, je neizbežno treba kot soudeleženca pri odločanju vključiti strokovni kolegij (2), ki v nasprotnem primeru izpade iz verige. Njegova vloga je, da presodi pravilnost predlogov ustrezne strokovne službe, jih dopolni; število strokovno možnih različic pa tudi skrči. Poslovodni organ TOZD (3) je vključen v verigo zato, da že v pripravljalnem postopku prepreči nekaj, kar ne bi bilo skladno s samoupravnimi akti ali predpisi, prav tako pa tudi, da v predlog pravočasno vnaša svoje predloge. Če je poslovodni organ
TOZD (3) član strokovnega kolegija (2), seveda odpade potreba po posebnem členu v verigi, kot je prikazana v sliki 1. Družbenopolitične organizacije (4) v pripravljalnem postopku med drugimi poskrbijo, da so v predlogu za odločitev dovolj zastopane tudi socialne in druge sestavine in ne samo strokovne, s tem in dodatno k temu pa prispevajo k vzdušju, v katerem bo sprejeta odločitev. Ustrezni izvršilni organ delavskega sveta TOZD ali odbor (5) oblikuje predlog za odločitev tako, da ga je mogoče dati v najširšo diskusijo. Število možnih različic je pri tej temi mnogokrat zmanjšano na eno samo, ki jo je treba podrobno utemeljiti. Izvršilnega organa delavskega sveta TOZD v verigi odločanja praviloma ni mogoče izpustiti. Samoupravne delovne skupine (6) so imenovane tudi informativne skupine. Na njihovih sestankih dajejo delavci neposredno svoje pripombe in predloge, s tem pa tudi navodila delegatom v delavskem svetu. Nato delavski svet TOZD (7) usoglašuje pripombe in predloge in oblikuje dokončen predlog, o katerem nato odloči zbor delavcev (8). V primeru, ko je delavski svet TOZD izpuščen kot soudeleženec pri odločanju, mora to vlogo ponovno opraviti njegov ustrezni izvršilni organ. Sam zbor delavcev pa je lahko zamišljen tudi kot ločen zbor delavcev po delovnih enotah, le da je v takšnem primeru potreben poseben postopek, če ni na vseh zborih sprejeta enaka odločitev. Namestu zbora delavcev se lahko pojavi tudi referendum.
Toliko o tipu I povezave soudeležencev pri odločanju. Navedli smo ga s številnimi možnimi različicami, ne da bi se spuščali v presojo primernosti vsake od njih, ker to ni naš namen. Osvetliti smo namreč želeli le pot, ki jo morajo prehoditi informacije do odločitve, ki jo sprejme celota vseh delavcev.
Toda odločitev lahko sprejme tudi delavski svet TOZD. Seveda to ne more več biti odločitev, za katero so sicer pristojni delavci kot celota, temveč le odločitev, ki je od samega začetka v pristojnosti delavskega sveta TO^D. Na tem mestu spet ne bomo navajali konkretnih primerov, v katerih je za odločitev pristojen delavski svet TOZD. Zadošča spoznanje, da takšne odločitve obstojajo, nakar nas zanimajo soudeleženci pri njej in z njimi povezana pot, ki jo mora prehoditi ustrezna informacija. V tem primeru pridemo do tipa II povezave soudeležencev pri odločanju, ki ga kot možnega prikazuje naslednja slika:
1.	Strokovna služba
2.	Strokovni kolegij
3.	Poslovodni organ TOZD
4.	Družbenopolitične organizacije
5.	Izvršilni organ DS TOZD
6.	Samoupravne delovne skupine
7.	Zbor delavcev
8.	Delavski svet TOZD
OB DNEVU
Pred 33 leti je tov. Tito prejel prvo štafetno palico s čestitkami in pozdravi za rojstni dan. Izročili so mu jo mladi iz Kragujevca. Od takrat pa jo dobi vsako leto.
1956. leta se je Titova štafeta preimenovala v štafeto mladosti. Takrat je namreč tov. Tito predlagal, naj 25. maj postane praznik mladosti, praznik mladih, praznik njihovih prizadevanj, dela in razvoja. Tako je 25. maj postal Dan mladosti, mesec maj pa mesec mladosti.
Letošnja štafeta mladosti je krenila na pot po domovini iz rudnika rudarskega mesta Trepče.
Na poti, ki jo je spremljalo na tisoče mladih, se ji je kot mnogo drugih, priključila tudi lokalna štafeta s čestitkam1 in pozdravi mladih iz Poljanske doline. Ob postanku v Žireh smo ji mladi priredili kulturni program in jo nato svečano pospremili naprej proti Škofji Loki, kjer se je pridružila zvezni štafeti.
Praznovanja in delovne zmage pa so se v mesecu mladosti še vrstile. 20. maja nas je že v jutranjih urah predramila sirena, ki je opozarjala na nevarnost zračnega napada.
Slika 2: Tip II povezave soudeležencev pri odločanju.
S formalne strani je v tipu II ob primerjavi s tipom I spremenjeno le mesto, ki ga ima delavski svet TOZD (8. namesto 7.) in zbor delavcev (7. namesto 8. mesto). Dejansko pa zbor delavcev le pripravlja delegate za odločitev v delavskem svetu in prav nič ne moti, če poteka ločeno po delovnih enotah, kjer so stališča različna. V manjših organizacijah celo ni potrebe po tem, da bi kot soudeleženci pri odločanju nastopale tako samoupravne delovne skupine, kot zbor ali zbori delavcev.
Dalje obstojajo odločitve, za katere je pristojen ustrezni izvršilni organ delavskega sveta TOZD ali odbor, ker le nadaljujejo in konkretizirajo odločitve, ki jih je v tipih I in II povezave soudeležencev pri odločanju sprejel zbor delavcev ali delavski svet TOZD kot nosilec odločanja. Tako pridemo do tipa III povezave soudeležencev pri odločanju, kjer kot nosilec odločanja nastopa ustrezni izvršilni organ delavskega sveta ali organ delavskega sveta TOZD ali odbor:
1.	Strokovna služba
2.	Strokovni kolegij
3.	Poslovodni organ TOZD
4.	Izvršilni organ DS TOZD
Slika 3: Tip III povezave soudeležencev pri odločanju.
Kot vidimo, je sedaj veriga precej krajša. V pripravljalno stopnjo odločitve niso več vključeni vsi delavci, prav tako med soudeleženci odločanja ni več družbenopolitičnih organizacij, ki se v takšni vlogi pojavljajo le izjemoma. A tudi strokovni kolegij (2) je lahko nadomeščen s strokovno komisijo, če je ta sploh še potrebna. Pač pa je sedaj navadno še pomembnejša vloga poslovodnega organa TOZD (3), saj so odločitve izvršilnega organa delavskega sveta TOZD navsezadnje most k tisti pripravi izvajanja, za katero je pristojen poslovodni organ TOZD.
če ob koncu zaradi popolnosti navedemo še odločitve, za katere je pristojen poslovodni organ TOZD, pridemo do tipa IV povezave soudeležencev pri odločanju:
1.	Strokovna služba
2.	Strokovni kolegij
3.	Poslovodni organ TOZD
Slika 4: Tip IV povezave soudeležencev pri odločanju.
Pripomnimo pa naj, da utegnejo obstajati odločitve, pri katerih ni potrebno sodelovanje strokovnih služb (1) in strokovnega kolegija (2), kakor tudi odločitve, ki so sprejete že v samih strokovnih službah; vendar smo za to zadnjo možnost že v začetku navedli, da nas na tem mestu ne bo zanimala.
Beovič Anton, dipl.ing.
MLADOSTI
V zahvalo dobri organiziranosti smo vedeli, da gre za vajo, ki sta jo pripravili Osnovna šola ter Krajevna skupnost. Obrambni dan, ki je dobro uspel je pokazal dobro pripravljenost občanov.
Po napornem dnevu pa razvedrilo. Zvečer je bil namreč pred Zadružnim domom mladinski ples, na katerem se je predstavil tudi naš novi ansambel.
Za popestritev programa je KO ZSMS poskrbela tudi za ognjemet, ki je vse skupaj naredil še svečanejše.
Mesec mladosti je za nami. Vendar mi mladi nismo pozabili kaj je naša naloga. Naj omenim, da bodo mladi iz Žirov sodelovali tudi na mladinskih delovnih akcijah.
Ker iz mladega jutra raste nov dan, se bomo potrudili, da bo ta dan lep in srečen. Dokazali bomo, da spoštujemo to, kar smo pridobili z NOB. Naš novi dan bomo gradili na temeljih, ki so nam jih začrtali KP Jugoslavije s tov. Titom na čelu.
Kavčič Bene
SINDIKALNE NOVICE
Ko smo, po krajši zamudi, dobili novo vodstvo sindikalne organizacije, se je s tem začelo novo 4-letno obdobje, v katerem nas člane čaka še veliko dela na vseh področjih našega delovanja. Tu predvsem mislim na družbenopolitično delovanje, družbeni standard, šport in kulturo.
Naloge izvršenega odbora so pri tem velike. Pravica in dolžnost vseh članov sindikata je, da nam pri uresničevanju le-teh pomagajo. Mislim predvsem na tiste člane, ki vedo, da so člani sindikata, to pa so v naši DO vsi delavci. Lanska anketa je namreč pokazala, da je 30% vprašanih delavcev ni vedelo, da so člani sindikatov Slovenije. Na zadnji seji smo obravnavali dopolnitve o organiziranosti
in delovanju sindikatov in zveze sindikatov SR Slovenije.
V letošnjem letu je 10 OOS skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami nosilec akcij, ki pa jih ni malo. Pred kratkim smo izvedli volitve v samoupravne organe: delavski svet in odbore podjetja. Čakajo nas še: izdelava statuta podjetja in samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v DO. Tudi v SOZD ZPS bomo letos sprejemali nekatere akte, ki so podlaga novi organiziranosti ZPS. Delavni skupnosti se bo letos verjetno priključil Kostroj iz Slovenskih Konjic, ki že pripravlja referendum.
Na področju družbenega standarda smo imeli veliko dela okrog Pašmana, vendar nismo mogli doseči popolne
zasedenosti. Omenim naj le to, da smo letos podaljšali bivanje na deset dni, toda ni bilo zadostnega zanimanja. Zavedati se moramo, da ni za vse prostora le med kolektivnim dopustom in bomo morali drugo leto letovanje postaviti na druge termine.
Seveda sem izpustil še marsikaj, kar bi bilo morda bolj pomembno. Ni dvoma, da se bomo morali v bodoče še vedno spoprijemati s problemi, vendar upam, da bo članstvo pokazalo na nepravilnosti in dalo nove ideje za aktivnost in usmeritev novo izvoljenim članom osnovne organizacije. Pričakujemo seveda tudi nekoliko zaupanja.
Predsednik IOOOS Kacin Ciril
KADROVSKE NOVICE
V	naši delovni organizaciji so se zaposlili sledeči tovariši:
Kajin Viktorija, tehnični risar — OP. razvoj Žiri
Poljanšek Marjan, dipl. ing. elek. — pripravnik
Jurca Branko, NK — strojna
Slabe Stanko, str. tehnik — vodja vzdrževanja
Loštreljk Franc, KV — čuvaj
Fortuna Terezija, NK — čistilka
Albreht Marjan, KV — montaža HK
Erznožnik Bogdan, strojni tehnik — vodja splošnega sektorja Podjetje je zapustila tov. Miklavčič Marija.
V	JLA je odšel tov. Demšar Milan.
Vidmar Janez
Poročili so se:
Demšar Alojz Žakelj Anica Kepec Marjan
Želimo jim mnogo sreče na novi živ-Ijenski poti.
„Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p. o. Ureja ga odbor za obveščanje: Kavčič Ernest, Bogataj Jože, Bogataj Jože, Temelj Franci in Podobnik Vinko. Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov, tiska
EGP Škofja Loka.