Ljubno v luči turizma Ali smo v Celju storili dovolj za vzgofo staršev Kot mnogokje, doraščajo tudi v Ce- lju otroci v najrazličnejših pogojih oskrbe in vzgoje. Nihče nima približno točnega vpogleda v vse stopnje in na- čine oskrbe ter vzgoje otrok v Celju. Večinoma se zadovoljujemo s splošnimi ugotovitvami in navodili na kakem pre- davanju ali na roditeljskem sestanku. Do podrobnosti teh vprašanj in do stvarnih situacij vzgoje p>o naših dru- žinah ne prihajamo mnogo, saj vsakega zavzema in zaposluje predvsem njegova lastna družina, lastni otroci, čemu po- tem še spoznati vzgojne prilike pri so- sedih in drugod. V spoznanju in vrše- nju vzgoje kot družbene naloge, kot po- membne dolžnosti vseh staršev, je ob- sežena najprimerneje tudi vzgoja v vsa- ki posamezni družini. Dogodek, ki me je prepričal, da je dolžnost vseh prebival- cev Celja, da se zanimajo za vzgojo vseh v Celju živečih otrok pa je bil ta-le: Ko sem se nekega popoldneva v me- secu oktobru vračal proti domu, je šla malo pred menoj tročlanska družina. Mož, oče 35 let, še čedno opravljen, je bil očividno nekoliko vinjen, njegova žena ni glede tega zaostajala. Za roko je vodil trUetno Anico. Mimogrede se je dekletce spotaknilo ob petletno Ma- rico, ki se je igrala ob robu ceste. Ma- rica je vzkliknila »Hopala!« in se ho- tela igrati dalje. Sedaj pa je posegel vmes oče s svojo razsodnostjo in vzgoj- no modrostjo, ki se je v taki izdaji ni- kakor nisem nadejal. Petletni Marici pravi: »Tiho bodi!« Anici ob sebi pravi: »Reci: Tiho bodi!« Anica izvrši to oče- tovo zapoved, a neizkušena Marica se zagovarja: »Saj nisem nič rekla!« Oče takoj stopnjuje napetost dialoga z na- daljnjimi navodili Anici: »Reci smrklji: Bodi tiho, če ne ti bom dala po gobcu!« Triletna Anica to dobesedno ponovi. Vzgledna ubogljivost Anice navduši očeta še za nadaljnja navodila: »Reci: Kršenduš, te bom vsekala!« Deklica z nežnim glaskom dovolj razločno ponovi »Kršenduš, te bom vsekala!« Očexu lO še ne zadostuje. Njegovo nezdravo ču- stvovanje in njegovi nekritični možgani svetujejo Anici dalje: »Reci: Drži go- bec, če ne te bom vsekala po (uporabil je pri nas neobičajno psovko, onemogoča vsak dostojen odnos do so- človeka). Anica se sicer ni mogla zave- dati vsega, kar ji je oče naročil, ven- dar je njen tanki glasek poslal tudi to psovko proti nikomur nič hudega že- leči Marici. Ko so izzvenele iz njenih ust besede neprimerne psovke: »Drži gobec, če ne te bom vsekala po je oče doživljal višek radosti in vese- lja nad sposobnostmi svoje hčerkice, ki že tako majhna govori tako zelo po- gumno. Tudi žena-mati je bila zado- voljna, saj otrok že sedaj kaže, da se bo znal v življenju postaviti in se uveljavljati. Nič ni očetu nasprotovala, ampak je bila vesela moževe sposob- nosti »vzgajanja«. Petletna Marica je ostala ob pločni- ku vznemirjena in osramočena. Trilet- na Anica se je prijetno ogrevala v oče- tovem naročju. Bila je od očeta delež- na polnega priznanja za svoje »juna- ške« odgovore. Velikemu notranjemu zadovoljstvu ob »velikih in lepih spo- sobnostih« svojega otroka je oče dajal zunanjega izraza z nežnostmi in poljubi, ki so ga čustveno povsem sprostili in osrečevali malo Anico. Za nagrado je oče Anico dalje nesel. Marici ni bilo več do igranja. Sla je povešene glave domov. Ob takem do- godku se tudi v nas oglašajo mnoge ugotovitve in vprašanja. Takle mož ne spoštuje soljudi, niti otrok. Nobena kletvica mu ni prehuda in nobena umevajoča misel usmerjena k drugemu otroku. O pogumu in vzgoji k pogumnosti ima povsem nepravilno stališče, ki ga že ob takih malih pri- petljajih privzgaja lastnemu otroku. Ne pK>zna in ne ceni kulturnih odnosov med otroki. Ne pozna pomena in vrednot le- pega sožitja z ljudmi in otroki svoje okolice. Zgrešenosti in nizkotnosti svo- jih stališč in postopkov se niti ne za- veda, še manj njihove škodljivosti za družbo. Ali ni potreben temeljite pre- vzgoje? Kje se je oče navzel take vzgojne »modrosti«? Zakaj mati nima boljših nazorov o vzgoji? Kakšna bo po zna- čaju in vedenju Anica, ko ji bo 10, 15, 20 ali več let? Ali se s takim ravna- njem očeta ne kvari tudi sicer dobra Marica in mnogi drugi otroci? Ali bi pustili svojega otroka, ne samo svojega, ampak katerega koli otroka v družbo Anice, ko bo ob taki domači vzgoji do- zorela za skupne igre, učenja in skup- no delo? Ali se je kdo pri nas za vzro- ke pomanjkljive vzgoje v mnogih dru- žinah že natančneje zanimal? Kakšna je izobrazba naših staršev za vzgojo otrok? Kje jo lahko dobe? V Celju še nimamo delovnega načrta za spoznavanje vzgojnih prilik otrok v družinah, niti ne izboljšujemo dovolj sistematično in postopno vzgoje v vseh družinah. Siv. Nudimo pomoč bolnikom na domu Skrb ljudske oblasti za zdravstveno in socialno zaščito naših delovnih ljudi se kaže ipovsod, saj se ta skrb bistveno razlikuje od stanja v predaprilski Ju- goslaviji. Za zdravstveno službo izdaja- mo letno zneske, za katere se tuji opa- zovalci, ki prihajajo k nam na obisk, upravičeno čudijo in izražajo dvom, ali bo naše gospodarstvo zmoglo tudi v bo- doče takšna finančna bremena. Prav talco je s socialno zaščito. Toda kdor se hoče poglobiti v ves sistem naše zdrav- stvene in socialne zaščite, bo kmalu spoznal, da so kljub trenutnim pomanj- kljiivostim podani vsi pogoji za to, da se ibo stanje v tem pogledu vedno bolj urejevalo, za kar nam je najboljši po- rok samoupravljanje tudi v tej panogi naše družbene dejavnosti. Število prebivalstva našega mesta in okolice se je v primerjavi s predvojnim stanjem bistveno povečalo. Pomnožilo se je število industrijskega delavstva, kot važno gospodarsko, kulturno in po- litično središče pa je Celje navezalo nase tudi zelo daljno okolico. Vse to je narekovalo postopno izgradnjo celjske bolnišnice in drugih zdravstvenih ob- jektov, ki v sedanjem stanju ne more- jo zadoščati potrebam tako zelo široke- ga zaledja. Tudi naši domovi onemoglih so potrebni razširitve, saj ne morejo sprejeti vseh, ki so domske oskrbe ne- obhodno potrebni. Tu nastaja vpraša- nje, kako zadostiti potrebam tistih, ki so vezani zaradi bolezni ali onemoglo- sti na posteljo, pa njihovo stanje ni takšnega značaja, da bi mogli biti spre- jeti v bolnišnico ali dom onemoglih. Mnogo je tudi primerov, da so bolniki kot rekonvalescenti — pa tudi zaradi prenapolnjenosti v bolnišnici — poslani domov, kjer pa si sami ne morejo dosti pomagati in so potrebni nege tujih lju- di. V Celju izvajajo takšno prakso pri- padnice bivših samostanov, toda v ve- čini primerov so bolniki odvisni od nji- hove dobre volje, če so te ženske sploh voljne nuditi strokovno nego. Razen te- ga nimajo nikakršne stalne »tarife« in tako je pač bolnik, ki je nujno x>otre- ben tuje F>omoči, izročen na njihovo mi- lost ali nemilost tudi v pogledu pla- čila. Vemo celo za primer, da je neka taka »sestra« odklonila negovanje ne- kega bolnika z motivacijo, da »komu- nističnega praga ne prestopi«. Njena dvojna morala pa se kaže v tem, da istočasno prejema redno mesečno pod- poro od »komunistične« družbe in ji to Obiskuite RESTAVRACIJO >Na-Na< kjer Vas vljudno postrežemo s hlad- nimi in toplimi jedili, izvrstnimi vini in drugimi alkoholnimi in brezalko- holnimi pijačami SVOJIM GOSTOM IN VSEM DE- LOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE Kadarkoli potujem v Zg. Savinjsko dolino, se pred križpotjem v Radmirju vedno znova čudim pogledu in razgle- du, ki ga nudi popotniku starodavni trg Ljubno. Mogočno južno pobočje Raduhe se pne nad njim, naokoli pa se vrsti rajda gora, visokih nad 1500 m: Lanež (1931 m), ki ga štejemo še k Ra- duhi. Travnik (1637 m). Kamen (1695 m), Krnes, nato pa široki in zajetni svet Golt. Cisto blizu je Ter in Terske ali Tirske peči, 500 m nad Ljubnim izredno lepa razgledna točka sv. Primož (908 m), nad Radmirjem Hom, pogled proti Ro- gatcu, Lepenatki in Kranjski rebri pa zapira gozdnato hribovje okoli Sv. Flor- jana. Trg stoji kakor trdnjava ob vhodu v kaleidoskop pokrajinskih lepot, po- sebnosti in mikavnosti savinjske debri od Ljubnice do Jezere v Matkovem kotu. Bizarna, slikovita je lega ob Sa- vinji, ki tu že nima več značaja gorske bistrice, marveč je po globini in širini struge že pravcata reka. Pod trgom pridere v zeleno Savinjo črnikasta Ljubnica tam nekje izpod Raztok (ali Rastk, kakor pravijo Savinjčani), kjer se snideta Sopat, rejenec Jezernice, in Krumbah. Pozna se ji, da priteka iz vulkanskega območja v Smrekovcu. Iščem po spominu kraje, ki sem jih v slovenski deželi našel po lepoti, sliko- vitosti in milini podobne Ljubnemu. Malo jih je in vsakteri od njih, bi se ne branil specifičnosti ljubenske po- krajine. Ni čudno, če se je Ljubno razmeroma zgodaj uveljavilo v mladem slovenskem tujskem prometu. Znane so bile naslednje gostilne in prenočišča: Petek, Atelšek, Papež. Papežu je obrt- no dovoljenje posredoval sam Kocbek, (12.000 kron). Po prvi svetovni vojni se je ustanovilo več železniških odborov za železniško progo Rečica na Paki-Mo- zirje-Radmirje-Gornji grad, a vse nji- hove prošnje so obležale v arhivih. Ali je bila gospodarska utemeljitev za to, da bi se stegnila »dolga roka industri- je« (- železnica), prešibka? Najbrž ne. Med vojno je bilo Ljubno prizorišče mnogih borb in važno oporišče IV. ope- rativne cone. Tako je utrpelo posebno v svojem centru ob cesti precejšnje izgube. Uničena je bila tudi Petkova gostilna s prelepo teraso, raz katere je segal pogled preko ravnice na gole boke Tirskih peči. V 1. 1953 razvaline še vedno niso povsod odstranjene, ka- kor bi bilo treba in kakor se to povsod dela, kjer ljudje nimajo namena ob- navljati na starih temeljih. Verjetno so bili vzroki za to, da se smisel za turizem v Ljubnem ni obnovil, prav tako socialno-ekonomske narave kakor po drugih krajih v Zg. Savinjski do- lini. Nosilci turizma so bili nekdanji petičneži, ki so poskrbeli, da je tudi ta vir največ točil v njihov ribnik. Ljudska revolucija jim je spodmaknila rako, ni pa bilo dolga leta nikogar, ki bi bil turizem napeljal v korist socia- lističnega gospodarstva. Predlanskim šele se je ustanovilo Planinsko društvo, nato tudi Turistično društvo. Ne vem, koliko sta ti dve društvi pri delu po- vezani s krajevnimi občinskimi go- spodarskimi in političnimi veljaki. Prav bi bilo, da bi uživali vso mo- ralno in materialno podporo. V trgu ima sedež zadruga, ki razpolaga s pre- cejšnjimi rezervami, saj je lani zgra- dila lepo smuško skakalnico, gotovo Ljubno ob Savinji prav nič ne hodi v napoto. Seveda ne moremo trditi, da so vse bivše redovni- ce takšne. Med niimi so tudi .poštene in požrtvovalne negovalke, za katere bi bilo mnogo koristneje, če bi jih naša zdravstvena služba vključila v organizi- rano delo — z njihovim privoljenjem seveda. Na ta način bi obenem razbre- menili blagajno socialnega skrbstva, ki bi ta sredstva lahko drugje bolj ko- ristno porabilo. V mislih imam ustanovitev nekakš- ne posredovalnice, ki bi po željah 'bol- nikov razporejala negovalke na dom, tako da bi bile negovalke v delovnem razmerju s posredovalnico, s čimer bi preprečili anarhičnost in zagotovili po- štene odnose do pomoči potrebnim. S tem pa ni rečeno, da bi morale imeti prav bivše redovnice »patent« na nego bolnikov. Koliko deklet in žena bi se lahko s kratkimi tečaji usposobilo za to delo in našlo koristno zaposlitev, ko morda medtem prejemajo socialno ali brezposelno podporo! Notranja organizacijska ureditev tak- šne posredovalnice je seveda stvar ti- stih, ki se na to razumejo in ki so po- klicani tudi na tem polju zastaviti svo- je moči. Vsekakor pa bi bilo vredno, da bi o tem problemu razpravljala naša Zveza žena, ki bo gotovo smatrala za potrebno, da pretehta možnosti prena- šanja izkušenj ljubljanskih organizacij v tem pogledu. Morda bi ob vsem tem ne bilo odveč razmišljati o podobni ustanovi, kakršno so osnovali v Ljub- ljani pod imenom »Gospdinjski biro«. Naša skrb za delovnega človeka — pa tudi za tistega, ki je že »odslužil« — mora biti vsestranska. Socializem v naši domovini mora imeti potrdilo tudi v tem pogledu. prvi in dolgoletni predsednik savinjske podružnice SPD, zavedajoč se, da mo- rajo spričo zanemarjenih prometnih razmer v dolini planinci prevzemati tudi čisto turistične naloge. Pomembne gostilne so bile še pri Juvanu, Fluder- niku, Podpečanu in Kolencu. V Ljub- nem je živelo in delalo Olepševalno in tujsko prometno društvo, pri Putniku v Celju in Mariboru pa so se dajale informacije. Prometne razmere v gor- njegrajskem okraju s posebnim ozirom na razvoj turizma v Savinjski dolini so bile dolga leta zanemarjene. Komaj 60 let bo preteklo to zimo, kar so zgradili cesto iz Luč v Solčavo. Od Luč do Ljubnega so cesto zgradili pred 53 leti, v Logarsko pa po zaslugi žalskih in savinjskih planincev pred dobrimi 30 leti. Dolge so bile borbe za brzojav, telefon in poštni avto. (Logarska do- lina še danes nima telefonske zveze!) Sele 30 let bo prihodnje leto, odkar vozi redno poštni avto iz Pake na Ljub- no in Gornji grad. To pomeni, da je ljubenska pokrajina v prometno-tu- rističnem pogledu pravzaprav še v embrionalnem stanju. Povedati je treba, da je letno jamstvo pri poštni direkciji prevzela savinjska podružnica SPD športni objekt, ki ni med najbolj ren- tabilnimi. A to pomeni, da bo lahko zgradila še druge, ki bodo Ljubno lahko v kratkem času dvignili na sodobni, moderni nivo. Visoko nad predvojni nivo. Obe društvi imata vrsto važnih, lepih nalog v kraju samem in na področju, ki Ljubnemu neposredno pripada. Na- ravno kopališče v Savinji ne bo terjalo velikih investicij, a njega ureditev je gotovo prvenstvena naloga turističnih ljubenskih činiteljev. Ureditev gostiš6 in prenočišč pa bo že bolj komplici- rana, ker je v zvezi z izbero lokacije, z regulacijskim načrtom in s krajevnim družbenim pulzom, pa tudi večje inve- sticije bodo najbrže potrebne. Krajevn* turistično društvo na vse te stvari misli, kakor vem iz pogovorov s tov. Marovtom, vendar doslej ni naletelo na razumevanje, svojih sredstev pa seveda nima. Mreža gorskih postojank v oko- lici Ljubnega je takšna, da omogoča vrsto enodnevnih in dvodnevnih tur, poleti in pozimi. Preko Tera pod Me- dvedjakom in Belo pečjo ima turist kratko pot v Podgolte, preko Starih stanov idilično planinsko pot na Loko, kjer stoji Mozirska koča, preko Raztok na Kal in Romo. Pota so markirana ia udobno nadelana. Enodnevne ture drže na Kamen, Krnes in seveda na Travnik, kjer bi se obneslo za zdaj manjše smu- čarsko zavetišče z idealnim vežbali- ščem za začetnike. Sosednje gornje- grajsko planinsko društvo je konec koncev le začelo graditi novo postojan- ko na Menini na bolje izbranem pro- storu, kakor pa je stala predvojna pla- ninska koča. Tudi kočo na Loki, pol- drugo uro nad Dupljami, do kamor drži avtomobilska cesta, štejemo v pla- ninsko-turistično območje Ljubnega. Ta omogoča dostop v kraljestvo Raduhe in lepo zaključuje vrsto zanimivih iz- letov po planinah, košeninah, posekah in bogatih gozdovih od Ojstrega vrha do Mršiša in Javorja. Dopustnik, ki bi se odločil za Ljubno, ima lepo izbir« za kak teden in dalj. Posebnost svoje vrste je hribovje okoli Sv. Florjana in Sv. Lenarta, svet, ki ga je predlanskim proučevala posebna ekipa celjskih znanstvenih delavcev in prinesla s se- boj vrsto mikavnih izsledkov s področja folklore, filologije in iz zgodovine, ki pa še niso objavljeni. V Ljubnem naj bi se v bližnji prihodnosti organiziral lokalni turistični in planinski muzej z« vso Zg. Savinjsko dolino. Muzeji te vrste so prav tako važni kakor drugi lokalni muzeji in vrše s svojimi nemi- mi pričami zgovorno gospodarsko, po- litično in kulturno nalogo. V Sloveniji jih še nimamo, čeprav o njih že več let govorimo. Tudi delo za tak centralni muzej v Ljubljani se še ni pričelo, ker odgovorne organizacije ne najdejo pri- mernih delavcev, zvezano je pa to se- veda tudi s stroški. Vso Slovenijo p« je prehitel Tolmin, ki je letos odprl lokalni planinski muzej za vso Zg. Soško dolino. Ljubno bi s takim mu- zejem idealno ponazorilo zgodovin« odkrivanja Savinjskih Alp od 18. st. do Frischaufovih časov in do današnjih dni, rešilo pa bi tudi vrsto materiala iz zgodovine tujskega prometa v tej do- lini. Muzej bi bil za utrjevanje domo- znanstva posebej pomemben. Ker ima Ljubno po Vojni gimnazijo, torej po- memben prosvetni zavod, bi se delo za tako institucijo lahko navezalo kar na učiteljstvo, ki je za razvoj turizma im planinstva v teh krajih zares izredno zaslužno. (Kocbek, Zemljič.) Cas hiti, pomniki nekdanjih časor so še tu, da so nam v oporo pri gra- ditvi novega socialističnega turizma. Zato je prav, da pohitimo tudi mi. T. O. Delovni kolektiv Kladivarnai Vitanje čestita vsem delovnim ljudem k DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBKU! Tujega nočemo — svojega ne damo! Mša drožina in mladina