List 22. Tečaj XXV. gosp dar brtn šk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 29, maja 1867. Gospodarske stvari. mlj Ne preziram tistih umnih posestnikov, kteri bi njim odločeno gmajno še veliko več na vse strani Razdelitev pašnikov in zložitva (Arrondirung) Zboljšali, a tacih je zeló malo — in še takim umnim zemljišč gospodarjem bi snedeži, potem ko bi izsekali. sume toliko časa pali in I» IZJO^AMU, OUlilU IÍU111VU ovi^/cvu iu otpali , \JLCk UI jJll" Neovrgljivi in prvi pogoj zravèn umno obdelovanih morani bili, zoper svojo voljo vse brez razločka iztrebiti svoje grmovje đa bi pri zemljišč je gozd (boršt, šuma) pri kmetijstvu v resnici duša slednjega kmetijskega obdelovanj Gozd jit če kmetovalec njega nima, tiji potrebnega lesá za kurj revez Gozd daj 7 in In to se je že večkrat zgodil kme w principu , Kxa> j ojxidjm |j čio ili jvc u.ciiii , ene misli tišti vsi, kterim je mar za blagostan dežela da skrajni čas pašnike deli ti so LIJI UU Lit; Uli ICSčt 'Zi~<\> i\.UlJO«W, ZiO» p Odstresjci-, U1UUJC 111 J_LU V lil JUřipi CU.CJV IVlllC LIJ O b V ČU V IOLL1 Uctili „INUVlUtJ" Z.U druge kmetijske potrebe; posebni gozdni pridelek za dosti let sem pridigajo ter koristi delitve temeljito raz- rodj in nov in predek kmetijstva tem nam ,.N ze kmetijstvo je pa tudi teli ; kajti če stelj ni 7 tudi gnoja ni, in ce tega kmetovalec nima, mu žito in drugi sadeži ne hasnej posebno na Krasu, sebno na K lagajo ; al vendar do sedaj brez izdatnsga vspeh kov pospešiti, kajti b a. Po bi bilo treba razdelitev golih pašni teg Tedaj prva naša skrb bodi, da se gozdi ohranijo bo Kras nikoli dobil zelenega krila verjemite mi î To in kolikor mogoče zboljšajo. Od tod pa dobivamo še ULI liiuguuc Ziuvjijoaju» v-/\a. tvvi j^/M vivwi YUI1UV ou oplSlll i\iaoci druzih neprecenljivih dobrot, in teh tem več, čem go- 1865. list 35 itd.) dokazano bilo J® tudi o pogozdevanji Krasa" (glej „Novice" ne ze v leta stej je gozd Kj ni; ondot suša posebno tedaj gozdov ni, tudi le-teh dobrot avstrijska pari. Dog pokrivaj o hribe in doline ljajo ter rahel dežek na prepeklo po Krasu sleherno leto vse po je tudi to, da, kadar goste šume ? ampak vsa In če tudi, ne samo opska gozdna društva Kras se se dežni oblaki mlj gledujejo, bode Kras vedno skalnat ostal in nikdar se njegovim pridnim stanovalcem v pogozdil, dokler raj pristav- razdelitvi golih pašnikov prilika za ta namen ne dá ijitju toi lauci u^^^iv uct ^i^vujlv tlv"iAJv SpUSČajo ; Poglejmo , -L\.c*j ou jjj. i v./ kj kj i ii a> ii ni jjii u a i u ' potem pa se mah po drevji, po skalah in po tleh, listje, malo letih po razdelitvi skalnatih gmajn dosegli? kaj so pri Občin ah in pri B v resje itd mokrotě napije, jo v sebi drži, ter počasi stili so jih sivega skalovj studence, potoke itd. pojí in drugo mokroto z oblakov vleče. Kjer so gosti gozdi, ondi se mokrota počasi s 7 tako ? svet pred videl, mora strmeti, zmore . .0či da človek, ki je ta hribov, strmin in žlebin oceja; če so pa hribi in doline na drugi nakup kaj njegova umna moč Zginile so skale, ktere so bile kot tlák drug svitli — brez gozda, je pri vsakem naglem dežj na mestu, še bolj pa po ravninah velika škoda nastala je potem lepa obzidana nalivi gruše derej navzdol ? potoki potem iz svojih strug vdarjajo in # • njive sejo itd senožeti vničujej Tedaj vsaka Šuma ) trgaj se eboj ; tam kajti emlj ; in jih pridelke sè seboj ne- ograda z njivo, gladko snožetjo, nasaj ena s trto vinsko in raznim drevjem. Med drugimi posestniki naj bo v izgled prvi in edini gosp. Andrej D a n e 1 iz Občin, kteri že nekaj let sem lepe senožeti iz skalnatega sveta delà na neprecenlj ) ter tudi sedaj pri Fran et grado 15 oralov korist veliko iz čisto skalnatega svetá napravlja. Tište dele kmetijstvu; zatega del pa ne bi se smeli z gr m o vjem gmajn pa, ki so še s kakim grmom zaraščeni, ne daj b pašniki posameznim lastnikom deliti Ako kraške soseske se tudi taki pašniki na Krasu delili, zginilo bi gr- jim je še razdelitva njih lepih borštev od 18. in seda razdelitev, kajt v predragem spominu movi e • v m z njim tudi vse gori popisane koristi se pak vrata širila, ter trgala bi neusmiljei ? burji trato njega stoletja posameznim lastnikom, kteri so vse svoje in še to malo mlj dele popolnoma uničili ki i še ima Kras so vedno draga. Sedaj pa akaj Trst je blizo in drva tam vidajo one soseske, ki so Premišlj evanj e , v ktero se gosp dr m poslan skem deželnem zboru o Je pustil visokočastiti od tistikrat do danes svoje boršte v skupnem varstvu in preteklo jesen v ljublj delitvi pašnik vživanji ne samo ohranile > a tudi bolj šale gled ďixgm uv/£ív/1xíuuí ^^vi u, V/ la^juuiib v jl m o u i i\ u v j J G nwj iaujau xaiuu. xjuuiav via u^&uji po vse iz praktičnega življenja vzeto (glej letošnje med sivim Krasom ležeča Divač (Dalje prihodnjič.) naj nam bo med malo drugimi soseskami na Krasu „Novice" št. 3). Ako bi se pa tudi po Krasu vsi paš niki brez izjemka lastnikom delili, bilo bi to djanje od druge strani na veliko škodo posameznim posestnikom občini in tudi vsej deželi j m zakaj ? Revščine je posebno na Notranjskem in tudi po primorskem Krasu čedalj vec 7 Trst e blizo, drva ondi drag sila pa kako se plesnob Gospodarske skusnje. listu letošnjih „Novic" je bilo svetovano nj (duh) vinu dp 7 Po kola lomi, to je, sila ne pozna postave — v malo letih skusil sem tudi jaz po tem nasvetu zboljšati svoje vino iz obraščenih pašnikov skalnat svet postal 7 burj bi gospodarila čez in čez, in tudi po tistih zemljiščih sedaj še kak šopek obraščenega pašnika zavetj 7 ki je prav hud duh imelo. Ker nisem vedel 7 bi ali delà maslo bolj bilo vzamem blizo pol maselca laškeg uvijo uiiu , v ûauivim UIIAU ^/ui inaov/iva i cv o A. u ^ u in ravno toliko masla, in ko se je maslo raz- I 76 stopilo, vsuj em v to en maselc sivega prosá (sirk bi morda še boljši bil), crem to dobro četrt ure; potem vsujem vse prav vroče v polovnjak, ki drží 250 bokalov, v kterem pa je le še polovica tega plesnjivega vina bilo. In res, ko čez tri dni vino pokusim, bilo je čistejše kot pred, in ni imelo nič več plesnjivega duhá. Samo po prežganem, kakor po trijetu, je enmalo okus imelo. Brž ko ne sem na tako malo vina preveč te reči noter djal. Vendar se ta okus in duh lože prenese kot plesnoba. Kl. F. (Dalje.) O sporočilih, ki so jih poddružnice poslale ob-čnemu zboru, je poročal tajnik dr. Jan. Bleiweis. Kot namestniki poddružnic so bili pričujoci: gosp. grof Jož. Barbo in gosp. Jan. Maj nik, predsednika poddružnic, in pa gosp. vitez Gutmansthal kot zastop-nik poddružnice boštajnske. On prvi poprime besedo in poroča, da bi se v Boštanji naredila šolski mladini v poduk lepa drevesnica; zahvaljuje se družbi, da je v pripomoč tej napravi darovala znesek, ki se je nabral iz doneskov tamošnjih udov kmetijske družbe, ter prosi, naj se jej to dovoli še za nektera prihodnja leta. Dr. Bleiweis podpira to prošnjo s pohvalo marljive poddružnice boštajnske; grof Barbo jo tudi podpira, pa predlaga, naj se za zdaj ta podpora zagotovi za eno leto. Zbor sprejme ta predlog. Poddružnica radoliška po predsedniku svojem gosp. dekanu Vovku želi podučne knjižice za ljudstvo naše, da se bode vedelo obnašati, kadar bojo zavoljo revizije katastra geometri na novo merili zemljišča. Dr. Bleiweis predlaga, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, kteri ne bode iz očí spusti! te za deželo važne zadeve. Zbor je enoglasno sprejel ta predlog. — Poddružnica ta želi tudi pravice, da bi vsaka občina (srenja) dobila pravico, da vpelje pasji davek za obrambo preobilih psov in strašno nevarne stekline. Dr. Bleiweis omenj a, da je to isto željo izgotovil že deželni zbor in daje pričakovati od vlade, da potrdi postavo, po kteri morejo občine vpeljavati pasji davek. Poddružnica novomeška po predsedniku svojem gosp. proštu Arko-tu toži o zanikernih poslih, lenuhih, ki jih je vse polno, o brezvestnih kajžarjih, ter želí, da družba kmetijska prevdari te nadloge in svoje nasvete izroči deželnemu zboru. Predlog gosp. Dežmana, da se pismo poddružnice novomeške izroči deželnemu odboru, je bil sprejet. Predsednik poddružnice koče v ske gosp. Ernest Faber, nanašaje se na temeljiti popis, kako se godi z gozdi na Kranjskem, želi, da se družba obrne do deželne vlade zarad natančnega spolnovanja gozdne postave in za varstvo gozdov po logarjih. Sklep zborov je bil, da se ves spis natisne v sporočilu kmetijske družbe in sicer stori po poti deželnega odbora, česar je treba za ustanovljenje gozdnarjev. Poddružnica lož ka po predsedniku g. Schweigerji toži, kako nemilo ravná šneperska grajšóina z gozdom, v kterem imajo tudi kmetje svoje pravice in prosi, naj družba kmetijska na dostojni poti pospeši poravnavo služnih pravic (servitutov). Enoglasen sklep je bil, naj to stori odbor kmetijske družbe. Gosp. grof Barbo v imenu poddružnice svoje iz-ročuje zboru pismo g. Gurni ka, glavarja železnične postaje ljubljanske, v kteri pravi, da bi rad kaj storil, da bi se izpeljevanju do lenskega sadj a v druge dežele pripomoglo, pa da naj kmetijska družba pokaže, kako. Predlog dr. Bleiweisa, da se to dobromisleče pismo podá dolenskim poddružnicam v prevdarek in nasvet je bil enoglasno sprejet. Gosp. P. N. F euser, za kranjsko deželo ves uneti posestnik na mahu, izročuje družbi poduk, kako bi kmetje si naj lože mogli ohraniti svoj gozd s tem, da bi jim en čas bil gozd (boršt), drug čas pa polje. Sklep je bil, da se ta za naše kmetije važni poduk natisne ves tudi v „Novicah." (Dal. prih.) Jezikoslovne stvari. Spisal Fr. Levstik. (Konec.) Zdaj se vpraša: kteri je besede pogan prvotni pomén? Ako hočemo to zvedeti, moramo pogledati koreniko. Ta je gn, ktero s črko a na konci pomnoženo nahajamo tudi v glagoli: gn-a-ti (žen-e-m) treiben, s črko i v glagoli: gn-i-ti faulen (pm. nsl. kl-i-ti keimen, kál f. keim). V besedah: po-gan, na-gan-a, po-gan-j-a-ti nahajamo to koreniko po-vikšano v: gan, a*v glagolih: gon-i-ti, žen-e-m povikšano v: gon, žen. Korenika gn prvotno znači: entfernen, od sebe porinoti, vreči (pm. nsl. kamen zagnati einen stein werfen). Zato je gnati: von sich entfernen, treiben, gniti sich in dem ekelhaften zu« stand des entfernten, ausgeworfenen (der excremente) befinden: faulen; — gnoj das faulende; pogan f. ster-cus, das ausgeschiedene, pogani adj. mit koth (stercus) beschmutzt. V slovanščini se pojèm excrementum tudi sicer veže s pojmom: entfernen, w erf en; pm. nsl. v Rib-nici: okinoti (nam. okid-no-ti) se den leib auslee- ren, strsl. kxi^ath werfen. Míkl. lex. 327; pm. dalje: met-a-ti strls. mecth met-^ werfen, i potem strsl. M0T&IAA, M0T&IA0 fimus. Mikl. bildung der nomina 35. ; nsl. metulj schmetterling, metxlj (-tilja) , metul dain. 90.; srb. metilj mik.; čšk. motýl; poljski: motýl; gsrb. mjetelo, dsrb. mjatel z nemškim : schmetterling, kar si je v rodi z glagolom schmeissen; avstrijsko-nemški se metulj zove krautscheisser. Mikl. lex. 366. Niti se more očitati, da je pride vnik pogani nenavadno storjen; tacih je vec: strsl. nOKOpx adj. obe- diens, noAOrx adj. obliquus (nsl. položen), noYXiAZ adj. curvus (nsl. hiljast) itd.. Pogani adj. torej prvotno znači stercoreus, kar glasno priča tudi nsl. opoganiti se , srb. pogan f. i dsrb. huganas se, potem znači še le sploh : g n u s o-ben, nesnažen, nečist. A kako je z latinsko besedo paganus? Diez wôrterb. 1. 301. piše: „pagano it. sp. itd., auch bohm. pohan, adj. heidnisch, sbst. heide ; von paganus, also eigentl. lándlich, baurisch, und so hiessen die be-kenner des alten gotterdienstes, weil er sich seit Constantin d. gr. auf das platte land hatte fliiehten miissen. Dasselbe, was paganus, bezeichnet unser heide, ahd. heidan, goth. f. haithnô (von haithi ield), vgl. Grimm myth. p. 1198." Kar Diez piše o besedi pagan o, prav sodi, vendar to ne izpodbija moje misli. Vsi vemo , da so La-tinci neznabogu rekli paganus. To besedo so potem kršćanske vere oznanjalci přinesli k Slovanom, kteri so imeli uže poprej svojo, tej vso podobno besedo pogani. Znano je, da so prvi oznanjalci neznaboge po svetem pismu imenovali nečiste narode, i tako je stara slo- *) V zadnjem listi na 169. strani y 24. vrsti od zdolaj gori beri: nOTANKENHE namesti: flOTANEKHHE. Pis. 117 vanska beseda še laže dobila novi pomén latinskega ud je bil g. Bogdanov, profesor zoologije (živalo- jezika, kteri je za he ide po naklučii imel vso enako znanstva) na vseueilišču. Naglo se je razvijalo društvo, besedo, a vso iz druzega kórena. in že od leta 1863. se je gojila misel, osnovati etnogra- Pogan je torej slovanska beseda, samo pomén fično (narodopisno) razstavo, in delalo seje navdušeno heide je latinizem. Tudi utegne biti kriva latinščina, in marljivo na to, da se kmalu uresniči ta misel. Gosp. « - • « ^ ^ • 1 1 ê t i / • \ 1 ^ 1 1 _ . 1 a a m -m « ^ X da je pridevnik pogani dobil obrazilo i n i (poganint), pl. Daškov, darežljivi podpornik društva, je izrekel, kakor bi značil kacega naroda lastno ime. da přidá za opravo 15.000 rubeljev. Vsled izdanega Tako se Slovansko slovstvo, Kns toc a in Vis. kratek popis hudih jskâ ? ki ste lani bili na Laškem na suhem in na morji. Znani naš e napravil ta popis v domačem jeziku po gotovih virih, in gosp. G iontini? knjigar gosp Al v Ljublj podobe Lili , ena ki je to knj kaže boj založil pri Kust y JeJ Je oskrbel 7 kteri viši po velj nik je bil nadvojvoda Albrecht drug kaže bitev na morji pri V 7 vodil podadmiral Teg et ktero 40 kraje, veljá ta knjižica, ktera hof, rojen Staj bo gotovo vsakemu vŠeč, kdor raď bere popis vojská Zlasti pa sta gospoda Alešovec in G i o n tini vstregl vsem tistim našim ljudém, ki so sami v bili teh 7 in pa kterim so pripovedovali >j skah jihovim starŠem, žlahtnikom in prijatlom, godilo Tisek knj je kaj tak se v hudih teh bojili 7 da ga tudi slabe v 9 OC1 lahko beró. Po vsem tem jo tedaj priporočamo našemu narodu, da si jo kup bere za kratek čas. * Imena vlastita i splosna domaćih zivotin u Hr vatov i ponekle Srbalj. Muka F Galac 1867. Kur el Sv Tako se glasi jako zanimiva knj ktero je ravnokar izdal učeni naš Franjo Kurel '7 m ki io gosp profesor Macun v 20. in 21. listu „Dra goljuba" temeljito pa z veliko pohvalo rekoč, da knj sicer štej samo 64 straní v mali četvrtini delo J© tako, da . I ga člověk ne more izpisati leto in dan, kriti je ideja, pa tudi prav praktična, ki je kuj e, vodila gospoda pisatelj 7 niše domače živine (konj (Al , gUVCUO) ; U V^C j O V i lij V mačke in kokoši) in o vsaki povedal kar koli j da j goveda pisal imena jnavad ovce, koze, svinje, psa, mogel izvedeti 77 o živmČetu čitavom o maj koj 7 o mladom 7 nečitavom 7 7 o starom 7 osobitosti kakvoj jem i radjajucem 7 y o sastanku živinskom o udu živinskom 7 7 ob o bred- o poganu, o mesu živinskom, m) o koži 7 o staj 7 o ču- varu, p) o živini okupke, q) o divljem živinče tu oséb 7 Mnogovrstne drobtinice. * Duhovščina v našem cesarstvu , 4 prim štej 55.370 med tem je 1 patrijarh y 11 vélikih škofov, 57 škofov, 24 namestnih škofov, 12.863 fajmo-štrov (župnikov), 589 duhovnih učiteljev. Samostanov iklostrov) možkih je 720 z 59 opáti, 45 provinciali 6754 duhovni, 645 kleriki, 240 novinci, 1907 fratri y v.«^: u u ii u » m > 7 ^ ------ Piaristi imajo samostanov 60, Frančiškani raznih vrst 7 238 usmilj Dominikani 41, Cistercienzi 47 , Benediktini 37, , Jezuiti 17, Premonstratensi 15, Ba- breda) 26. Ženskih samostanov je poziva so bile poslane od vseh strani noše " wv ^/vuiuniu v«. » «vu, ouwui uvou, orodja, orožja itd., in carska rodbina je dajala dober izgled privatnim ljudem. Kmalu je bila nabrana precej popoinoma etnografična zbirka iz vseh krajev države, početka so mislili y na ožo domovino, pozneje so pa sklenili tudi slovanské narode Avstrije in Turčije po- vabiti, da se udeležijo. Napravil se je zato poseben etnografičen oddelek društva; osnovala se je komisija ktere udje so zeló marljivi bili. Poklicali so najizvrst-nejše umetnike in v kratkem je bila uresničena prvotna misel. Vse etnografične stvari so shranili v muzej, in od daj prenesene v veliko za razstavo zdaj pri so tod pravlj hi stava je okusno sestavlj med Kremeljnom in vseučiliščem Raz jenih gorah, polj stojé Gorj stojé na nare- domaciji rastejo ; tudi domaća živina med rastlinami, ktere v vidij 7 hiše jih in šotori se Vse je tako vredj y dalcu v resnici dobro podob da stavlja pred oči Rusij in sosednih slo vanskih dežel. Posebne zasluge, da so fisiognomij rodov zeló karakteristično upodobljene, ima gosp na- in 7 »l KA ^J yj vA \J KJ lj V^ il^y , 1111 <\ £ profesor umetniške šole v Moskvi 7 s svo- jimi učenci. nasproti. Severna ljudstva so na strani vhoda, južna njim sredi na strani proti vseueilišču je carska loža in tej nasproti na pripravni planjavi somenj kjer se vidij o vsi narodi Rusije. Med tem središčem in skrajnem koncem stojé druga azijatiška in evropejska ljudstva v raznih skupinah (grupah). Vse razstavljene podobe imajo popolno človeško velikost in spadajo po dotičnem imeniku v tri glavne razdelke : v Neslovane, vzhodne in zahodne Slovane. Prvih je 114, drugih ravno toliko, tretjih pa le 63. Ta del razstave je glavni. Blizo tega se vidi v enem lo-čenem prostoru za Kavkuzom bogata zbirka je 155; za nos, kterih črnogorskimi hribi je kraniologični razdelek, v kterem se vidi mnogo čepin prvih naselnikov onega kraja 7 na kterem zdaj Moskva stoji. delku se nahajajo pohišne drugem raz- reči m orodja raznih ljud- stev, pa tudi muzikalični instrumenti. Potem se vidi zbirka modelov posebno karakterističnih poslopij in pa orodij. Nahaja se tudi zbirka izvrstno izdelanih in za- nimivih fotografy in narisov. (Dal. prih.) Zabavne stvari. Brencelj — filolog. lj a ti Nominativ : Brencelj, Genitiv : ^Brenceljna. Hudo sem razdražen, da me ne dajo Slovenca ve-, zato bodem zopet zabrenčal. Da sem dobil svojo lepo ime po 298 z 5198 nunami. Vse cerkveno premoženje ^znaša breku, to mi potrdi tudi moj brat Rimljan. 185 milij * ~ ^ ...... b r e n k u On ima letneg dohodka in 672.967 gold, z 19 milijoni in 639.713 več imen (jaz samo dve: brencelj in obad); on se veli : tabanus, oestrum, asilus. Zakaj se oestrum tudi veli „neumnosťť? Gotovo zarad tega da 7 kdor Razstava v Moskvi. oestro per ci tus", to če reči, kogar jaz piknem štvo U O l 1 v; J^Ul Ull/UO 9 LIJ KjKJ X UUl^ IW^UII J ^/luuviuj tál divjá in pride ob um. Kogar jaz piknem, tega srbi, Osnovalo se je pred nekoliko leti v Moskvi dru- zato malo moralni Ovid neki košček človečjega^ mesa DiYu, ktero je imelo namen, mladino spodbadati, i WJ u. . ^— ----- :----y ~ spoznava pridelke Rusije. Imenovalo se je „društvo me je imenoval po brenku, in sicer kakor pri Pliniji prijateljev naturopisja." Ustanovitelj in najmarljivejši berem: Bucentes, gotovo od: buccino, da imenuje: oestrum, clitoris. Vendar tudi Rimljan kar kakor 178 mi je Varro povedal, toliko calu gosti. pomenja kot na „bren- da sem zavoljo blagoglasja ali pokrepcevanja, kakor tudi druge besede, ktere se končavajo na vokal, posta- Prava nemščina je v S chles wig-Hols tein u vimo: tele, ktero dobi v genetivu t — telet a, prase, domá, kar bodo potrdili slovenski voj šcaki, ki so tje prase ta namesti: te lea, prasea, dobil med ia-n, še nedavno po kostanj za Prusa hodili. Kjer je Ljub- ker moj mili brenk ni podoben oslovskému ricanju ali ljana po slednji volitvi sopet čisto „nemško" mesto, ter bodo Ljubljančanje gotovo razumeli, če jim kos schles- ~ Saj tudi prijatelj, npHiaTejb seje v pradobi glasil: nganj u wiške pesmice predložim, v kteri sem tudi j az, Bren- prijateli celj, lepo poslavljen. Glasi se pa tako-le: Kikeriki, du grote han, wann wiltu ût du dênen gân? un as ik ût to dênen ging, sach ik ên grôtet wunner an. Bálam lêg inné wêg un sung, bûkû set ant Fur un spunn, de můskatťn karrn de botter. Fleddermûs fàgd dat hûs, de b rummer s hâln de koi to hûs, de Flegen schull'n se melken. Achter in de schiine. 9 drugače ne bi imel na konci kvake B. Latinska prišlo vica pravi, če koga v jezo spravimo tudi jaz sem bil „oestro aliquem concitare", razljuten, ker sem najbolj ši patriot v Ljubljani, da ni se mi je dala veljati narodnost slovenska. Zakaj jaz sem „Ein Krainer, aber auch Slovene" ne pa, kakor je neki nedavno v „Tagespošti a y se zn- gal: „Ein Krainer, aber kein Slovene."*) prisiljen sem postal filolog; al sedaj , ker mislim 9 Le da me nihče več nima za „sumnega ali tujca", bodem sopet do stunnen drê kap une * itd. zapustil filologijo **) in bodem ostal, kakor doslej humorist. Kdor hoče poslušati moj brenk, ta naj pride v Ljubljano, kjer se bodem sopet produciral v Viran- Prespoštovanega publika tovi gostilnici. se o meni poje vFriedrichsstadt-u v Tam še se velim ,,u r d e u t s c h" Tako Schleswigi. b r u m m e r. Ljubljanski Nemci bodo težko razumeli vsako besedo te pesmi, pa saj v Ljubljani živé ne samo Sla- ponižni sluga Brencelj Obadovié m/p. Dopisi V Londonu 16 maj visti, temoc tudi Germanisti že kdo razložil. ) m tako J° bode njim __________ __^ y Minul je ves strah pred vojsko in pošlo je ž njim vse vojaško gradivo za časnike. Izložba v Parizu zvonec Nam Slovencem očitajo, da ne razumemo Čehov in ^v au^ioûor, v^ uum u^ivn v^oma* Poljakov ; s to pesmo spodbadam jaz Brencelj izložbo, bode svoje ponosne sosede francozke obiska nov Angl nosi. Koliko milij če tudi nekteri časniki hudo obrekuj ) Obadovič ljubljanske nemškutarje: naj mi jo von to bi pač težko bilo povedat Fenij ansk 99 v blatt uuu weg - y J w uij aiion Laibacherci", „Klagenfur terci a v 99 lj ubij anski taj č" prestavijo in "i—ali — rr— je zdaj zginilo iz Angležke in Irske ; razglasijo. 9 99 pa 99 Tagespošti Moj filolog pravi, daje moje ime: „brencelj a oblika nemškega diminutiva na F li s s li, koroško-nemški: el e 9 li: bremsele strašilo 3a ni več sluha ne duha o njem. Da bi zmirom še sodnijskih preiskav z ubogimi jetniki fenij anskimi ne bilo, pozabilo bi se lahko vse. Pa nikakor ni lilno v se borba za form vo- (prenaredbo volilnega reda) minula, in ta oale nasi lj ati glagoli na lj ati 9 jajčice, in da celó tukaj med starimi konservativci in liberalci ter ra £ 9 postavimo : r e z 1 j a t i g krt- kalci mnogo hujša kakor je v Avstrii med sedanjimi so iz nemške Forme: eln (goth. il), ^^^ouv najdemo v besedah: wandeln, wedeln, liebeln sudeln. Vendar tega ne morem dati veljati glasnik I v vseh indoevropskih jezicih služi, L y o ai r ---—---o--J--- —---- J --- kakoršno dvalisti ali vlado in pa med federalisti 99 ker ; so- ague u Reform Le ali reformska zveza ima zmiraj svoje shode^ in Prilika da Sa- fařikom govorim (časopis česk. mus. XX. ročnik, swaz. V. in posebno onim ogromnim demonstracijam stran 578) za: „zdrobnělost děni"; tako grški (jlv- dalec po svetu razglasile XJ.CO cantillo s crib o itd. J , , ~ — ^ VA V-. JLi * , " rv a ju veo, tudi iivllouv co, primeri še lat. sorbillo brez-vsega straha ponavlja svoje demonstracije, mi je bila biti pričujočemu mnogim takošnim zborom , ki so se strašilo, skor neko da boj vstajo. Rekel bi, da člověku, ki je od mla 9 s cribillo 9 focillo a iab< OVI U111U, -----J — ~ ----J --------7 ---- -----i Tako tudi jaz utegnem, ker sem mala živalca biti kakor udeleževati se teh zborov, ki kažej > kaj je diminativum, kakor butelj, kluse lj, štercelj d boda. Uboga Avstrij èrtelj, perce lj, krempelj litare, agi tare), kteri vsi v genitivu imaj^ — u«, tega, Bogme ! ne vem, kakor ni moj brat Rimlj onis. mucro v> jl j y o u v> 1. \Jr LJ y ----------------------c lj (cocati, mobi- od Angležke! Da bi ti 9 kako dalec si ti čez 100 let dokoračila oni Maro Maronis Scip Scip n a. Zakaj ? zakaj stan na kterem je dan danes Angležka tolažil bi se. cronis itd. namesti: Marois, mucrois itd celó slišal govoriti: „sva si dobra prijatelj Ker a mu-sem ín v Lahko se je iz Avstrije na Angležko v treh dneh pri-peljati, in vendar mislil bi clovek, da je na celó novem svetu, gledé političnega življenja Avstrii se govori o svebodi in konštitucii, pa kaj je ta? t ti besedi je vendar sufiks telj oblika v duhu slovenskega jezika ticati tedaj Al , IU V ---------------------7 , i. , jJ *7 , mora ta baronom Beustom se šopirijo Magj 9 in ni tujk W V.UUM. uiw I vuoivv^« J veilrvCil lil^dbl , IU lil Kopica čisto-slovenskih imen, postavimo Berbungelj, Murgelj, **») Ščukelj, Mikelj (mike, viši duhovnik paganskih Slovanov), Pikelj; ima v genitivu^n a, zakaj bi toraj tudi ne bi to dovo- in Breceljnu? Mislim drago, ti „Cislajtanija" pa pohlevno pobiraj to, da pod kakor jim je kar ti oni 9 To je to, kar: „ein Schwabe, aber kein Deutscheru o m ** Naj v bilo da Brencelj povem, predno se od filologije poslovim, kako se moje Nordschleswigu velijo : Prva Pinka, druga: Knob moja prvotna oblika glasila: bren cei ; 9 m lap ink a, babica: S esiknikknakknoblap ink a, pra baba pa: SINGKNINGKNANGNABIABABIABIBIÀBINKA. Jaz se držim knjig kritičnih, zato, dragi bralec, poglej v j» Zeitschrift #» Smence! slednja pa je celó po ribniski. Da ne lažem, citiram: Mullenhof „Sagen" stran 475. Mann- hardt Germ. Myth." str. 484. Brencelj m/p. *** Murgelj pomenja v litevščini: „Die Seele des Abgeschie- Brencelj m/p. fïir deutsche Mythol." časopis gotovo naj des ročil, ako mu željo Prosimo obljubljeno I 110 če v • v ne sprozis ; prii denen." kako in kam naj Vam ,, knjige, ktere kmalu izdá. V nemàkem mestu Ljubljani ta , bode ga gosp. Muys hitro na- Brencelj m/p. priliki nam pa tudi naznanite, Matica", kteri ste ustanovnik, posije Vred. 1Î9 puščajo. — Veliki meeting ali zbor v Hyde-Parku 6. dne t. m. učinil je bil velik strah; naznanil se je bil dolgo časa poprej. Spominjaje se lanskega zbora v tem prekrasnem občinskem parku, je mnogo bojazlivcev, ki blizo tega mesta stanuj ej o, na deželo pobegnilo, posebno ker je ministerstvo notranjih zadev prepovedalo ta zbor in pozvalo v London 3 polke vojnikov ter policijsko moč zeló pomnožilo. Al vse ni svobodoljubnih Angle-žev celó nič oplašilo, temoč tim bolj osrćilo. Na ministrov razglas přišel je predsednikov Reform League, ki drzno in oštro ministerstvo kara, rekoč, da ono nima nobene pravice narodnih zborov prepovedovati, ker zakon in konštitucija angležka jih dovoluje. In tako je bilo. Narod angležki si je svest svojih pravic, in ne bilo bi mu jih mogoče vzeti, ko bi vlada še tako z vito ravnala. Ministerstvo ni moglo naj ti zakona, po kterem bi bilo moglo zabraniti ta zbor, ki je proti nje-govemu delovanju bil namenjen; nepostavno ravnati pa ne sme, tedaj tudi novih zakonov ne kovati samoob-lastno brez Ijudskega dovoljenja, kakor se godi v druzih državah, kjer je ustavna vlada le na videz; — ni bilo tedaj druge pomoči, kakor dovoliti svobodno pot zboru, in vrh tega moral je še minister notranjih zadev, da ni bil vladi na sramoto, iz ministerstva izstopiti. Zbor je bil vreden stvari, za ktero se bori, pokazali so svobodni možaki, da nikakor še ni rogovilež, kdor se za svobodné naprave na poti postave bojuje. — 13. dne t. m. ponoči imelo je angležko geografično društvo veliki zbor ; udeleževal sem se večkrat teh zborov, pa posebno zanimiv je bil zbor to noč. Več izvrstnih geografov je govorilo, posebno pa eden naj-izvrstnejših, ki je o Kini govoril, je navdušeno ruski napredek v Azii hvalil, rekši, da za razširjenje civilizacije ter vednosti geografične in historične imajo dandanes Rusi najveće zasluge, in Angležka naj se ne boji, ako jej bodo kmalu sosedje v Indijah vzemši Kino. Anglež je sicer ošabno-ponosen; vendar odkrito-srčno pripoznava, da tudi Slovani širijo kulturo. Želel bi si bil marsikterega kulturonosca nemškega pri tem zboru, da bi bil slišal dokaze iz ust Angleža, da kultura ni samotrštvo Velikonemcev. — Krojači (žni-darji) londonski so že čez mesec dni na delopustu (po angležki „strike") to je, opustili so delo, dokler se jim plača ne poviša. Zato zdaj skoro dobre sukne dobiti ne moreš. — Prošli teden je bila tukaj vročina kakor meseca julija; ta teden pa imamo mraz kakor januarja meseca. Iz Vélikovca na Koroškem 24. maja. / — Sopet nas je zadela nesreća ognja. Pogorela je neka kmetij a, četrt ure od Vélikovca. iNesreča je toliko veča, ker je zgorel tudi en hlapec in Čez malo dni potem umrla neka dekla, ktera je bila zeló opečena. Kmet sam je nevarno ranjen. Pokončal je ogenj še 24 ovác, 3 konje, nekaj svinj in goved. Začelo je v sredi noči goreti, ko je vse mirno spalo; rešiti tedaj ni bilo nič mogoče. Zavarovan je bil pogorelec za 600 gold. Kakor se govori, je gospodar sam ogenj zatrosil. Zato bodite pre-vidni ljudje! — Vreme se je zdaj hipoma drugače za-sukalo. 2 dni neprenehoma močno dežuje, danes pa je padel celó sneg. Iz Doline pri Trstu. (Volitev.) Volitve novih srenjskih odbornikov in županov so se pri nas dovršile. Ob 8. uri zjutraj so se zbrali odborniki dolinske županije, in okrajni predstojnik gosp. Piccoli. Po kratkem pogovoru je bil za župana enoglasno voljen gosp. J. Mah nič, vrli gospodar. Po dokončani volitvi je bila vesela malica, ktero so spremljale mnoge zdravice. Treba bi bilo, da bi se kaj več o tem govorilo ; al kdor se v dolzih 13 letih ni sam zmodroval, temu je vsaka beseda le bob v stěno. Rodoljub. S Tuhinja 25. maja. (Peticija do c. k. postně direkcije. Sneg konec maja.) Iz Vabaše v Ameriki piše gosp. misijonar Trobec v „Danico", da imajo tam še v divjih krajih, kjer koli je kakih pet ali šest hiš skupaj, že svojo pošto. Kako je pa pri nas v stari mno-goobljudeni Evropi? Pri nas v tuhinjski dolini, kjer je pet fará: selska, šmarska, tuhinjska, špitališka in mot- niška, ki štejejo 5000 duš in tedaj tudi vec sto hiš, lastne pošte nimamo, tedaj moramo svoja pisma dobivati iz Kamnika ali pa Vranskega. Dasiravno je poštni gospod v Kamniku zeló skrben in pisma oddaja, kadar le Tuhinj ca v Kamniku vidi, vendar se dostikrat prigodi, da se pošiljanje zeló zakasni, in pismo iz Beča v Pariz dostikrat prej pride, kakor iz Ljubljane v Tuhini. Primeri se tudi lahko , da se osebam zarad tega huao godi; ako bi, na priliko kdo denarja potřeboval do kakega gotovega obroka, kako neki bi ga dobil, ako še njegovo pisanje ni prišlo tištim v roke, do kterih je pisano. Prav bi bilo, ako bi vsaj trikrat v tednu iz Kamnika na Vransko šlajui bi imela v sredi tuhinj ske doline svojo postajo. Ce je pa to nemogoče, naj bi pa šla navadna pošta, ki gre vsaki dan čez krašensko dolino na Vransko, vsaki drugi dan čez tuhinj sko dolino na Vransko; saj je pot po tej ali uni dolini enako dolga, morda še čez Tuhinj malo krajša. Naj blagovoli slavna poštna direkcija to reč prevdariti, in ako je mogoče, naj postreže zapuŠčenim Tuhinjcem v tej reči. Priporočamo pa to zadevo tudi kupčijski zbornici kranjski. — Včeraj je bila v tuhinjski dolini huda uima; sneg je padel 4 prste na debelo, vse žita so na tleh. Bogvse usmili revnega kmeta! Izpod Smarne gore 26. maja. + — Preljubez- njive deklice, izvrstne pevke in igralke na orglah in glasoviru, pred vsem pa prezveste hčerke matere Slave, Manice Skulj-eve ni več! Umrla je po polletni bolezni na sušici v najlepšem cvetji svoje nadepolne mladosti, stara še le 21 let, 24. maja domá na Vikrčah, in pokopali smo jo danes popoldne v Smeledniku. Sprevod, kterega se je udeležilo tudi več Ljubljančanov, bil je sijajen. Na grobu so v poslednjo slovó njej, ki je petje tolikanj ljubila, zapeli ljubljanski Sokolci in dijaki tri pesmi. Večni jej bodi spomin! Žalostno in nesrečno rodovino njeno pa tolažimo z besedami, na veke resničnimi : Blagor mu, kteri v Gospodu zaspi, Y slavi nebeski se tam preřodí! Iz Seiitvida nad Ljubljano. — ? ~ Ljuba nam „Danica" je v 13. listu přinesla dopis iz Crnič pod naslovom „Vredba in namen čitalnic", v kterem povdarja tudi to, da kmetom ni v nikakoršno korist, ako v či-talnicah špogajo plese in igre. Ako se ne motim, bila je naša čitalnica prva kmetiška na Kranjskem, ktero smo koj tako vredili, da plesa ne bo v naši čitalnici. Krat-kočasne in pametne igre, to je, gledišćine igre, v pošteni družbi pa, mislim, da nikakor niso napčne. Kajti namen čitalnic je ljudstvo izobraževati in jezik likati ; ravno v to pa dobre igre pripomorejo veliko. Pri vsem tem imajo udje pošteno veselje, zraven pa še gotov dobiček, kajti v čitalnici imajo deset, dvanajst ali še več časnikov za tak denar, da bi en sam s tem denar -jem si komaj mogel en časnik naročiti. Prave čitalnice so ljudstvu gotovo na vsak način koristne, bodi si kmetu bodi si gospodu. Že s tem, da se imenujejo čitalnice ali bralnice, je rečeno, da prvi in glavni njih namen je to, da udje dobivamo mnogovrstnega berila za poduk in kratek čas. Kdor dan danes nič ne bere, ker brati ne zná ali brati noče, temu je svét zapažen s plotom, da ne vidi dalje, kakor seže. Tak človek pa je sedanji čas v resnici uboga reva. Ker pa človek na svetu vendar ne more biti brez poštenega ve- 180 selja, res ne vemo, kaj bi ga moglo, ako je v drušini, bolj razveseljevati, kakor to, da v igrah vidi pred seboj, kaj ljudjé počenjajo na svetu; toliko bolje pa še, ako je v igrah tudi zrnce dobrega poduka. *) Iz Ljubljane. Po dopisu c. kr. deželne vlade od 19. t. m,, ki ga je prejel deželni odbor, je Njih Veličanstvo potrdilo sklep deželnega zbora, da se §. 54. deželne volilne postave premeni tako, da (in na tem je največ ležeče) tudi v prihodnji 61etni dobi kranjskega deželnega zbora se smejo predlogi staviti za premembo sedan jega volilnega reda, ako je čezpolovič-nica glasov za tako premembo; vsi drugi predlogi o premembi volilne postave §. 3., 5., 7., 9., 10., 11., 12. in 18. pa niso potrjeni. — Potrjen je tudi sklep deželnega zbora, da se srenjska cesta iz Begunj čez Cerk-nico do tistega mesta, kjer se stika s planinsko-ložko cesto, skliče za skupno (konkurenčno) cesto. — C. kr. predsedništvo deželne vlade po popveto-vanji z c. kr. višo deželno sodnijo v Ljubljani ni vsli-šalo po deželnem zboru 1. sušca t. 1. prošnje občine Št. Jernejške, da bi spadala pod c. k. novomeško okrajno gosposko, temveč hoče, da ostane pod krškim kantonom; tako tudi s priporočilom deželnega zbora podane mu prošnje občine Police in Žal ine, da bi prišle pod ljubljanski kanton, žalibog! ni vslišala. — (Volitve za mestni zbor) so bile včeraj večidel končane. V 3. razredu sta bila po nasvetu „mest-janskega volilnega odbora" skoro enoglasno voljena dr. E. Costa, sedanji mestni župan s 134 glasovi, in pa trgovec V. C. Župan s 132 glasovi od 137 volilcev, ki so v tem razredu prišli volit; — kandidata „nemškega centralnega odbora" mizar Hansel in pa la-kirar Eberl sta dobila le po 2 in 3 glasove. Ravno tisti dan pa je přinesla „Tagespošta" dopis iz Ljubljane, da nemška stranka „ima veliko upanja, da dr. Costa s svojo duhovno asistencijo pade." ^ Koliko smeha je naredila neumna ta pisarija po Ljubljani, lahko si vsak bralec sam misli. Dr. Costa, mož, ki vse svoje rivale preseže saj za 10 glav, je se ve da tej stranki strašen trn v peti, tako pa tudi dva duhovna, ki ju je mestjanski odbor nasvetoval za odbornika. — V 2. razredu so bili izvoljeni dr. Schoppl (priporočan tudi od mestjanskega odbora), dr. Župan (ki je temu odboru pisal, da ne sprejme več volitve), K. Dežman, F. Mahr in E. Ter pin — vsi kandidati „nemškega" ali „liberalnega" volilnega odbora. Tako ga dopisnik ljubljanski v „Tagespošti" sam imenuje; tedaj mu moremo ta epitheton že verjeti. Da je „nemšk", to že davno ni nobena skrivnost več ; da pa ta odbor zastopa „liberalno stranko" („denn so diirfte man sie wohl am treflendsten nennen", pravi „Tagespošta") dopisniku tudi radi verjamemo , saj vtudi c. k. policijski komisar stoji v vrsti te stranke. Ce tudi v 2. razredu nikakor ni mogoče, da bi „mestjanski odbor" zmagal s svojimi kandidati, ako pridejo volilci 6 različnih vrst tega razreda volit, vendar so kandidati mestjanskega volilnega odbora korar Župan, trgovec Jam šek in hišnik Schreiner dobili po 157 do 150 glasov, tedaj le za kakih 30 do 40 manj od unih, ki so bili izvoljeni; res *) Mi pa dodamo temu se tudi to, da — če že na svetu mora biti ples , in podoba je , ker so že stari nasi očaki plesali in bodo plesali tudi potomci za nami — bi bilo le to želeti, da bi se n i k j e r drugod ne plesalo kakor v Čitalnicah, kajti tù je poštena družba in se nobena nerodnost nikoli ne godi , ker sto in sto oČi pazi nad Čednim obnašanjem. Al vse drugo je s plesom na podih in v krč m ah: tù tù se godijo pri plesu res nespođobne reči, ktere žalijo poštenje in nravnost. Ne čudimo se tedaj, da on, kdormeri ples v Čitalnicah po rne-rilu iz poda ali krčem vzetega, izobčuje ples po pravici. Zato veljá že star pregovor: „Qui bene distinguit, bene docet." Vredništvo. tedaj, da so padli, al padli so čast no, ne pa, kakor una dva kandidata „nemškega odbora"! —■ Včeraj je bila volitev 1. razreda. Že ziutrai rano so odborniki „nemškega odbora" Mahr, mladi Samassa, Trpin itd. švigali po mestu in predmestjih in vabili volilce v mestno hišo k volitvi, in res njih trud ni bil zastonj. Njih kandidati V. Seunig (z 97 glasovi), dr. Zupan- čic (z 88), A. Malitsch (z 88) so zmagali, dva pa ništa dobila čezpolovičnice glasov (86), tedaj je danes oža volitev, v ktero pridejo Gusta v Ton i es, dr. Zupanee, dr. Pfeffrer in dr. Recher, ki so dobili po 84 in 83 glasov. Mestjanski volilni odbor tedaj živo priporoča volilcem, ki so dozdaj zaupanje stavili va-nj, naj pridejo danes (od 8. do 12. ure) gotovo še enkrat volit in naj volijo vsi: gosp. dr. Zupanea , ki je že dozdaj v mestnem zboru marljivo délai, in gosp. Tonies-a, kteri bode zlasti v stavbinih zadevah zboru dobra moč. — Prečastiti c. k. deželni poglavar gosp. Conrad pl. Eybesfeld blagovolil je počastiti národno našo čitalnico s tem, da jej je kot ud pristopil z blago svojo rod o vino. — Iz Dunaja se nam piše, da v političnih dogovorili naši poslanci in ostali slovenski poslanci stojé zdaj s Poljaci in Tirolci, ker so, kakor naši, „avtono-misti." Ker žalibog! ni Slovanov iz Českega in Morav-skega, in ker ta zbor zopet ne zastopa cele Avstrije, ampak le Cislajtanijo, šteje slovanska stranka v tem državnem zboru le 8 Slovencev. Grof Koronini je šel med Nemce in sedí na drugi grofovski klopi v središču. — Za gotovo smo slišali, da se navadna slovesnost v postoj nski jami ne bode preložila, ampak da bode o binkoštih, kakor je navada. Po takem imamo pričakovati obljubljenega dohoda milih nam Hrvatov, ktere bojo tudi rodoljubni Notranjci gotovo srčno sprejeli. — Glavni odbor kmetijske družbe ravno zdaj pod-družnicam razpošilja imenik udov kmetijske družbe, da en iztis dajo vsakemu udu. Kdor ga ni dobil, naj se obrne do gosp. predstojnika svoje poddružnice. — 24. in 25. dan t. m. sta bila kmetijstvu našemu sila nesrečna dneva. Od več strani nam do-hajajo žalostné novice. 24. dne smo imeli sneg, 25. dne je pa slana sèm ter tjè škodovala. Iz prijatelj skega dopisa iz B el ep e či na Gorenskem ocl 25. maja posnamemo sledeče: Včeraj je tukaj ves božji dan sněžilo. Na ravnem sicer sneg ni nikjer obležal; al strašno slano imamo danes. Pa saj ni čuda. Mraz je kakor pozimi, in zjutraj je bilo do pol palca ledu na vodi v posodah. Poljske rastline je jako poškodo-vala zmrzlina ; turšico in fižol gotovo bomo morali v drugo saditi! Uboštva je bilo dosedaj dosti zato, ker se v dobrih letinah na majhnih naših posestvih ne pridela toliko, kolikor za hrano potrebujemo. Vrh tega nas pa še visoki davki z nakladami, posebno pa nesrečna sekvestracija gozdov že čez dvanajst let, tarejo. Namesti da bi gozdi nam v pripomoček živeža bili, nam oni nakladajo velike davščine za sekvestra. Bog pomagaj ! — Že več dni se nahaja v Ljubljani veliko kónj, ki dohajajo iz Ogerskega in grejo na Francozko. — (Dramatisko društvoPo sklepu osnovalnega odbora v III. seji razposlala so se in se še vedno raz-pošiljajo vabila na pristop k dramatiškemu društvu vsem slovenskim čitalnicam v več iztisih in tudi posameznim rodoljubom po vsem Slovenskem. Po-samezni gg. rodoljubi, ki so dobili po več iztisov, naj blagovolé je razdeliti med svoje domoljubne prijatelje. Nadj amo se, da si pridobi mnogo podpornikov to novo društvo. Za p o v e r j e n i k a v C e 1 j u oglasil se je gosp. France Kapus, trgovec in prvosednik celjske čitalnice. Gosp. dr. Jan. Bleiweis je izročil odboru 181 sledeče tri igre: „Slovenski Jurček" v 3 djanjih, spisal Fr. Jaroslav; „Kovac" v 1 djanji poslovenil NovomešČan, in „Repatica^ v 1 djanji, poslovenil NovomešČan. Gosp. Drag. S a up eri, kaplan v Laškem trgu, poslal je slovensko prestavo Schakspeare-ovega „Hamleta" in gosp. Penn je naznanil svojo žaloigro „Ilija kmečki kralj." Vse te stvari pridejo na razgovor v IV. seji osnovalnega odbora, ki bode danes zvečer ob 8. uri. — Iz loterijskih naznanil pozvedamo, da so ljudje na Kranjskem leta 1864 v malo loterijo zastavili 200.000 gld., iž nje pa dobili 115.000 gld. — Iz tega se pač očitno vidi, kdo ima dobiček od loterije. — CPoslano.) Na vratih na kant djane in zaprte bukvarnice Wagnerjeve je nabito naznanilo, da se njeni prostori od sv. Pavla naprej v naj em dajo. Ker je g. Wagner po naročilu izdajal „Klasje domačega polja" in ker so mu nekteri naročniki nekoliko naroč-nine naprej plaćali, in ker se ne vé, kam je kopita pobral, vprašamo: ali se bode „Klasje" še nadaljevalo in kje se bode izdajalo? ako pa prestane, kako se po-vrne predplačana naročnina, in kam se je zato narocni-kom obrniti? En naročnik v imenu več druzih. — (iOdgovor na vprašanje gosp. A. Ž. na Zagi.) Po razpisu c. kr. deželne vlade od 2. aprila 1. 1. (v „Oglasniku" štev. 12.) dobijo tišti naši ranjenci v lan-skih vojskah to miloščino, ki so bili pri 17. regimentu pešcev in v 7. in 9. batalijonu strelcev (jagrov)^ Po takem bi bili deležniki razpisane miloščine samo ti vojaki. Al ker namen te dobrotne naše domače naprave obsega menda vse naše domače vojake, bi po naših mislih vsak ranjen vojak, ki je Kranj ec,^ če tudi je služil v kakem drugem polku, smel prositi te milošnje. — (Zahvala.) V nedeljo 12. dne t. m. je potovala družbica iz Ljubljane k sv. Katarini na goro. Visokočastiti župnik gosp. Perjatel jo sprejme preprijazno in k sebi povabi. Pri sv. maši čudili smo se izvrstnemu petju; še bolj pa se zavzamemo, ko po večernici zado-nijo pesmi vsake vrste, celó srbské in hrvaške. Vse je bilo židane volje in dan je pretekel, ko bi mignil. Vi-dilo se je tudi pri tej priložnosti, kako kmetje svojega dušnega pastirja čislajo in spoštujejo. — Družbica si v dolžnost šteje, očitno se zahvaliti prečastitemu gospodu za prijazno postrežbo in za veselje, ktero jej je napravil s petjem. Nihče se ni nadjal v visocih hribih tako izvrstnega petja in tako izurjenih pevek. — Ob enem pa se priporoča tudi Novakov „Omnibus" za tako potovanje zavoljo nizke cene in hitre vožnje. Mi smo bili jako zadovoljni. Preteklo sredo je Njih Veličanstvo cesar z ogovo-rom slovesno odprl državni zbor. Obé zbornici (zbornica gosposka in zbornica poslancev) ste bili zbrani ; nadvojvodov, kakor v prejšnjih zborih, to pot ni bilo zraven; zato je nagovor cesarj e v bil tudi le ta, da je pozdravil pričujočo skupščino z besedami: „spoštovani gospodje oběh zbornic državnega svetovalstva !" Nadvojvodov pa neki zato ni bilo to pot pričujočih, ker oni so princi celega cesarstva, v sedanjem državnem zboru pa je nadomestovana le polovica njegova, tedaj za samo polovico ne morejo pričujoči biti. Tako je dvalizem, to je, razcepljenstvo na dve polovici, povsod na poti, kamor koli se ozremo. Prestolni govor sam je tudi na dve polovici razdeljen: v prvem delu se giblje o zadevah dežel, ki so takraj Litave, v drugem povdarja zadeve u nk raj Litave, to je, ogerske. V prvem delu zagotovlja Njih Veličanstvo ustavno vlad-stvo, obeta postavo odgovornosti ministerske, premembo §. 13. februarskega patenta, po kterem bi se ustavna vlada hipoma lahko premenila v samovladstvo, razšir-jenje samouprava (avtonomije) itd. V drugem delu govori cesar bolj kot kralj ogerski in potrebo povdarja, da državni zbor potrdi to, kar se je Ogrom dalo ali kar se jim dati hoče; Njih Veličanstvo pravi, da bi ga to zeló žalilo, ako bi državni zbor ne pritrdil spravi z ogersko deželo, ker to bi ne bilo državi na prid ; na novo bi se poskušalo marsikaj, pa vspeha bi ne imelo. Prevdarek stroškov in dohodkov državnih se za letošnje leto ne bode zboru předložil, ker za potrebščine tega leta je že skrbljeno; za drugo leto pa se bode ta prevdarek sestavil z dogovorom obéh polovic državnih. O un a nj ih zadevah je v prestolnem govoru malo re-čenega. Konecno Njih Veličanstvo željo izgovarja, da naj vsi narodi Avstrije kakoršnega koli plemena, ka-koršnega koli jezika se vstopijo okoli cesarske zastave in veselega srca zaupajo besedám začetniku cesarske rodovine, da Avstrija bode pod varstvom Vsega-mogočnega stala in cvela do poznih poznih časov. — Na nekterih krajih je bil prestolni govor z glasno pohvalo sprejet; sploh pa minister Beust, kteremu se pripisuje osnova tega govora, ni bil tako srečen, da bi bil posebno ogrel poslance. Navada parlamentarna je, da na prestolni ogovor zbor odgovori s pismom (adreso), in tako bode tudi v tem zboru. Po predlogu barona Pratobevere se je v ta namen volil odsek, ki naj osnuje to pismo in to osnovo prinese potem v občni zbor. Reklo se je, da iz vsake dežele naj se v ta odsek (15 poslancev) volijo zastopniki ; bila je pa to le lepa beseda, resnica pa ne, ker v tem odseku ne nahajamo nobenega Tirolca, nobenega Dalmatinca, pa še drugih ne. Slovenske dežele so zasto-pane po dr. Tomanu. Ta adresin odsek se je brž ustanovil, barona Pratobevera (nekdanjega ministra) za predsednika, pL Kaisersfelda (dvalista z dušo in telesom) za njegovega namestnika, za zapisnikarja pa barona Tinti-a in dr. Tomana izvolil. 25. je imel odsek ta prvi shod ; ministra Beust in Beke sta bila tudi pričujoca ; sklenilo se je, da mora vsak molčati o tem, kar se govori in sklepa v teh shodih. Nemci so bili izprva razcepljeni na dva kampa (kluba), enemu je bil vodja Herbst, druzemu Kaisersfeld; zdaj sta se že zedinilav enega, kteri je te vere, da „sprava z Ogri je stvar, zoper ktero ni nič vec govoriti." Teh nemških moža-kov se šteje zdaj 63. — Vse drugo, kar se je godilo dozdaj v državnem zboru, nima posebne politične važnosti. Pravo življenje se začne tedaj v državnem zboru še le z obravnavo adrese. — Deželni zbor ogerski, ali, kakor se rad baha ,, državni zbor" ogerski, se je 17. dne t. m. tistih postav lotil, ktere morajo pred kronanjem ogerskega kralja gotove biti. V ta namen je predsednik ogerskega ministerstva grof Andrassy deželnemu zboru predloži! osnovo 6 deželnih postav. Ker je treba, da naši bralci vejo, kaj počno zdaj Ogri, zato jim na kratko podamo teli 6 načrtov: I. Zakonsko osnovo v tem, kako da se rešijo vkupne zadeve, ktere obstojé med deželami^ogerske krone in drugimi pod gospodstvom Njih Veličanstva, stojecimi deželami. Po kratkem govoru prednaša iz elaborata 67 to, kar spada k temu in končá s tem, da bodo naredbe tega zakonskega članka, ktere se ozirajo na obravno-vanje skupnih stvari, dobile pravo moč še le takrat, kadar jih bodo sprejele po ustavni poti dežele Njih Veličanstva, ktere ne spadaj o k ogerski^ kroni. II. Zakonska osnova o premenjenji onih naredeb 182 III. zakonskega čl. leta 1847. in 1848., ktere zadevajo ličnih držav nerešenih leži pri ministerstvu kup- pravo palatin a kot kraljevega zastopnika. čijstva, ker za ogersko deželo si ogersko kupčijsko Njih c. kr. Veličanstvo izvršuje osebno iz vršu- ministerstvo pridržuje deljenje patentov 7 naše (cislaj- jočo moč z ogerskim ministerstvom na temelju postav tansko) ministerstvo pa hoče to pravico imeti za vse in ustave; ker je pa III. zak. čl. leta 1847 in 1848 dal dežele pod avstrijskim cesarjem, in to prav po pravici; izvršujočo moč tadanjemu palatinu, kadar Njih Veličan- zdaj je tedaj pravda o tem, in državni zbor jo bo moral tudi razsoditi; do tistihmal pa bojo — ležale te prošnje stvo ni bilo nazoče, zato se vzame moč 17. 19. 24. in 38. omenjenega zak. čl. 11. Volitev palatina se odloži dotle, ko bo vredjen obsežek delavnosti palatinove. nerešene na škodo obrtnijstvu. „Ce ob času prekucij X A A tiK Al ^ A«A rv A vi ^ C | A rt A tt 1 n rl n i m v\ n /I / pise 77 Arbeitgeber řiCJtv uciaviiuoti ^jbiLi\j v c. Za Velika pravila, oo laac ucuaiavuc icux guu,iju , ou III. Zakonska osnova o premenjenji §. 12. čl. III. kaj tacega še zapopasti dá; če pa ogerski minister kup- ko se vlada in narod pravdata se take nenaravne reči godijo se 1847. m 1848. kteri zadeva sestavljanje minister- čijstva pravi: „Patente za Ogersko dovoljevati, je moja stva. Ta paragraf je premenjen sledeče: na predlog predsednika ministerstva imenuje Njih Veličanstvo ministre. in avstrijski kupčijski minister na to odgovarja in če po tem takem IV. IV. Zakonska osnova o prenaredbi 1847. m 1848. Ta reč", „To mora državni zbor razsoditi', do tistihmal, dokler državni zbor ne razsodi te pravde, zak. čl. se ne delijo patenti niti za Avstrijo niti za Ogersko, je prenarejen in povdarja, tedaj ni težko razumeti, da to nikakor ni korist obrt- da se ima deželni zbor, ako se primeri, da ga Njih nijstvu avstrijskemu. Veličanstvo razpusti ali da se seje odložé, pred ko mi- 20. t. m. je izvolil zbor hrvaški svojega pod- nisterstvo račune za preteklo leto podá in proračun za predsednika dr. Subotiča in odvetnika dr. Srama, da prihodnje leto predloži, gotovo še v tistem letu in v nosita adreso pred kralja na Dunaj. Toda deputacije takem času sklicati, da se more v zboru pred koncem niso pustili pred lice kraljevo, in, kakor se pripoveduje leta obravnavati o dokončanih računih in o proračunu po Zagrebu, tudi pri kancelarji gospoda poslanca ništa za prihodnje leto. bila milostivo sprejeta. Zastopniki so med tem osem V. Zakonska osnova o provizoričnem preklicu one dni šetali se po zagrebškem tlaku in čakali odgovora. naredbe zak. čl. V. leta 1847. in 1848., ktera za- Odbori so sicer delali, ali brez vspeha. Ko Je bilo iz deva zastopništvo čajkijskega okraja in banaške voja- delanih nekoliko zakonskih predlogov in je 15 odbor- ške krajine. nikov zahtevalo sejo, je ban po zapovedi kancelarjevej Dokler se zdajna vojaška organizacija v vojaški prepovedal vsako sejo, dokler ne pride kraljev odgovor, krajini ne premeni na postavni poti, dotle se prekliče 26. maja se je raznesel glas, da je pismo prišlo in res omenjeni zaukaz §. 5. zak. čl. V. leta 1847. in 1848. je bila za 27. dan t. m. ob 10. uri seja napovedana. Vsled tega je volil čajkijski okraj 1 in banaška kra- Ban sam je predsedoval danes in ko je bil zapisnik jina ~ poslanca v deželni zbor ogerski. zadnje seje prečitan in odobren, podá ban kraljevo VI. Zakonska osnova o ustavljenji zak. Čl. XXII. pismo bilježniku; zbor ustane in stojeće posluša: d a leta 1847. in 1848., kteri zadeva narodno stražo. je zbor razpuščen, ker se ni nadjati sporaz- Zak. čl. XXII. se prekliče dotle, ko bo uravnava umij en ja med njim in med vlado, in da bo brambe na postavni poti zvrŠena. vlada poklicala drugo zastopstvo. z1vj0- To so predlogi vladini; te dni se začne v zboru klici na kralja se je potem zbor razšel. Sè Moskvo ogerskem razprava o njih. potujoči Slovani so bili povsod z veliko slavo in srcno Potem je odgovoril minister notranjih oprav baron gostoljubnostjo sprejeti; iz Petrograda X VbVLU JU V/U^UV vin Hlllliotwx liv \*jl uiuj xxx v4a ^UOtVlJUUUUOtJV î ±£â ^ u 1 1 v; ^ 1 a U a ^ kjer OKJ J Ili Wenkheim na interpelacijo, ktero je stavil 16. t. m. slavili na vso moč, sose odpeljali v ponedeljek. Drugi »"V r>ê 1 ir* rv /vi /\ r\ 1 O r^ 4-1 i m/m /\ w -m rv n m* r\ /I 1 rf ft O r/ A D A "1 A tť V\ ia. i* r« -m m yv X ^ w /n vm /s. HH«« «« 1—» « ^ ^ J ... ^ • ^ ^ ^ so jit poslanec general Stratimirovic zarad izraza 7) Raje na- me sto „Srb", pot kaj več povemo o tem. Turki še dozdaj niso kterega je minister rabil v enem dopisu mogli vstajnike na Kreti premagati in jih težko kdaj na kraljevo mesto Sombor in zarad tega, ali je vlada bodo. Omer paša, kteremu se je zadnji čas vodstvo pripravljena prejemati ne le magjarske, ampak tudi v izročilo, je zgrabil s 16.000 vojaki v soteski Kalikrati drugih jezikih sestavljene zapisnike in predloge. prvem delu vprasanja pravi, da v imenu 77 Raje u 7000 vstajnikov. Ti so zapodili vso njegovo armado od ktere je pri tem boju zgubil 3000 mož. — Na Bal- on ne vidi nič žaljivega. To ime se nahaja v postavah, kanu vpor raste in turška vlada se boji, da vstane tudi in jez sem ga že večkrat rabil, pa nikogar mislil žaliti, v deželah, ktere mejé na Bulgarsko. drugem delu vprašanja pa odgovori, da mora zapisnike le v m a gj ar skem jeziku prejemati, in da to naredbo ne tirja le postava, ampak tudi pravica in naglo uradovanje. Poslanec Branovaćki se oglasi zoper V to 7 da se najde izraz 77 sterstvo 7 da rabi nadalje le „Srb. Raje" v zakonu in prosi mini- « Naposled izreče ge- še neral Stratimirovic, da gaje ministrov odgovor bolj preveril, kako silno je potrebno, da se naprej ustanovi postava za pravo narodnosti in jezika. Zato bode tudi kmalu předložil zboru dotično osnovo. Kako silno potreba je nemagjarskim narodom te postave, to se vidi iz odgovorov ministra, posled kterih 4 fl. Žitna cena v Ljubljani 25. maja 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40. 5 fl. 12. ajde 3 fl. 40 banaške 7 fl. 56. tursice 4 fl. 14 sorsice rži ječmena 3 fl. 40. ovsa 1 fl. 90. prosa 3 fl. Kursi na Dunaji 28. maja 5% metaliki 59 fl. 75 kr. Narodno posojilo 70 fl. kr Ažij o srebra 124 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 98 kr. se ne priznava nemagjarskim jezikom enakopravnost ker le magjarski ima vladati kakor je poprej nemški. Kako škodljiv je dvalizem Avstrii, videli smo zopet V Gradcu te dni v časniku „Der Arbeitgeber" (list 527.) Loterijne srećke: 7 izhaja v Frankfurt a. M. kteri sestavku pod naslovom „Oesterreichische Wirthscbafť' toži, da 600 prošenj za pode ljenje privilegij ali patentov iz raz- Dunaj 22. maja 1867 42 68 79. 87. 37. 39. 90 66 74. 82 Prihodnje srečkanj Gradcu in na Dunji 5. junija. V Trstu 18. maja 1867: 8. 34. 30. 57. 44 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 29. maja 1867. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.