Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CORTLANDT 2876. .1 l List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ""I m ■ NO. 2. — ŠTEV. 2. " Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, JAN UABY 3, 1925. — SOBOTA, 3. JANUARJA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXTTT. — LETNIK XXXIII. NOV PREDLOG SENATORJA BOR AH A Senator Borah bo kmalu predlagal ekonomsko in razoroževalno konferenco, ki naj bi vključevala tudi Rusijo. Čakal pa bo na primeren čaš. — Njegov namen je zadati udarec jingo-jem. — Dawesov načrt je prvi korak k rehabilitaciji Evrope, toda treba ga je še izpopolniti. Washington, I>. C., 2. januarja. — Senator Borah, načelnik senatnesa komiteja za zunanje zadeve, je izjavil včeraj, da bo predložil v kratkem resolucijo za mednarodno ekonomsko in razoroževalno konferenco. Borah je že dalj časa razmišljal o primernosti sklicanja take konference, a se je obotavljal, ker je prepričan, da ni čas še dozorel. Vzeti je moral vpoštev tudi negotovo stališče administracije, ki ima zadosti polno-i noč i na temelju razoroževalne resolucije, ki je imela za posledico prvo razoroževalno konferenco. Nadaljna resolucija pa bi ugotovila stališče kongresa, in Borah se hoče poslužiti vsake mogoče prilike, da 'Jjon^lj-jekn v tej deželi Sn na Japonskem. Prdeložitev in sprejem nadaljne resolucije, ki bi naprosila ^predsednika, naj predlaga nadaljna konfereneor bi imel izvanredno zdravilen učinek. Vsako tozadevno akcijo v tej deželi pa je preprečeval dvom glede namenov sil, ki so se pridružile ženevskemu gibanju, da se skliče razoroževalno konferenco v Evropi. Senator Borah je rekel, da bi smatrale konferenco; katero bi sklicali mi še predno bi bila rešena ženevska zadeva, vse evropske države za znamenje naše nevere v odkritosrčnost namenov evropskih držav, ki so podpisale ženevski protokol. Ni mogoče zanikati, da obstaja tak dvom med nekaterimi senatorji in gotovo tudi v administracijskih krogih, čeprav ni mogoče, treba dvomiti o dobri veri prizadetih držav. Ponovne konference v Beli hiši glede nadaljne razoroževalne konference, so bile inšpirirane tako od senatorja Boraha kot od državnega departmenta v upanju, da £e bo pospesilo akcijo glede ženevskega programa. Senator Borah ni hotel povedati, kdaj bo vložil svojo resolucijo ter le rekel, da se bo zgodilo to najbrž še pred od goden jem sedanjega kongresa, dne 4. marca. Zavzema pa se odločno za sklicanje posebnega zasedanja tet je* navedel ntzoroževalni program kot nadaljni vzrok za tako sklicanje. Pri razpravi splošnega položaja ie rekel, da je Dawesov načrt prvi korak k rehabilitaciji Evrope in da ga mora izpolniti konferenca, katera bi imela polnomoe raz pravi jati o ekonomskih razmerah ter tudi o nadaljmb o-iiiejitvah vojaških in mornariških izdatkov. Konference naj bi se udeležili tudi Nemčija in Ku sija. _ _._ COOUDGE-OV KAPLAN. r ANGLIJA JE VETIRALA ZAVEZNIŠKO POSLANICO Dokniu-cjut, Katerega je sestavil svet poslanikov glede izprazne-nja kolinskega ozemlja, sploh ne bo izročen Nemčiji — Nadomestni dokument ne more biti pripravljen do 10. januarja. — Poroča John Balderston. f«»yjua*rL.uNpc4*rQ9iL.«-UMMawaofi^jkjb' Predsednik Coolidge je hotel ime ti mornariškega kaplana, kateri ga ■bo spremljal na vseh njegovih morskih vožnjah. To službo je peveril Rev. R. W. Shrumu. VELIKANSKI SNEŽNI VIHAR V NEW Y0RKU Zima je v New Yorku čakala Novega leta, kajti že dostikrat napovedani sneg je konecno dospel in sicer v obilni meri. ODSLOVITEV VIŠJIH POŠTNIH URADNIKOV Šest višjih postnih uradnikov je bilo odslovljenih, ker so se baje neprimerno obnašali v zadevi zvišanja plač poštnih uslužbencev. GRŠKO-BOLGARSKI INCIDENT. Washington, D. C., 2. januarja. West odličnih uradnikov v šestih različnih mestih je moralo vložiti svoje resignacije, kot je objavil včeraj generalni poštni mojster New, in sicer vsled preiskava departmenta, tikajoče se uporabe denarja, s katerim naj bi.»e vplivalo na zakonodajo v zvezi z najne--ravaniim povišanjem plač poštnih uslužbencev. En uradnik senatnega odseka za pošt ne nadeve je bil odslovi jen in nadaljni uradnik hišnega odseka za poštne zadeve je mora! resign irat i. Soglasno s poročili inšpektorjev so skušali odsl ovij eni poštni uradniki vplivati na konigresnike, da •bi glasovali za nameravano predlogo, ki se tiče zvišanja plač poštnih uslužbencev. Beograd, Jugoslavija, 2. jan. — Po ženevski konvenciji izmed Grške in Bogarske je zadnja dobila pravico namestiti v Solunu svoj konzulat. Depeše iz Soluna pa javljajo. da je bil te dni v Burgasu na Bolgarskem umorjen neki grški državljan. Grška vlada je izjavila, da je Bolgarska odgovorna za ta zločin in iker ni dobila zadoščenja, je ukazala, da se novo imenovani bolgarski konzul izže-ne iz Soluna. PAPEŽ SPREJEL V AVDIJEN CI AMERIŠKEGA PRETEPAČA. Rim, Italija, 2. januarja. — Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je.s prejel papež v avdijenci kakega profisijonalnega boksarja. Ta srečen človek je Johnnv Dundee, ameriški lahki šampjon. Šampjonovo pravo ime je Car-jorra ter je bil rojen v Italiji. Vse kaže, da je zima v resnici (čakala v New Yorku Noyega leta. da pokaže, da še ni napočila spo-aniad iu.da ima še vedno oblast v svojih rokah. Malo pred sedmo uro v petek zjutraj se je pojavil resničen blizard ter je trajal z nezmanjšano silo preko celega dne. Oficijelni vremenski prorok ga je napovedoval že več dni, a ker ga le ni ibilo od nikoder, so se mu pričeli ljudje smejati ter zbijati šale, ki so se tikale njegovega proroškega duha. Občinski department za čiščenje eest in poulične železniške družbe pa so vendar ukrenile vse-potre.bno. UratTliiki Interboroupth Rapid Transit družbe so bili taiko trdno Uver j eni, da bo imel vre-menski prorok v tem slučaju prat, da so spuščali tekom prejšnje noči vsakih sedem minut in pol vlake s ipetimi vagoni. Na naudlični železnici, ki vozi po drugi Avenue, kjer je ponavadi promet ustavljen ob eni. so vozili vlaki vso noč. Brooklvnska železniška družba ni -spuščala nikakih posebnih vlakov, a je imela pripravljeno pomožno moštvo ter ves materija!, katerega se rabi v takem slučaju. Mesto je bi'lo pripravljeno za mase ■sntega. Sneg, katerega/ je spremljal oster severni veter, je v najkrajšem času odel mesto in okolico z belim prtom, v veliko veselje otrok, katerim je prinesel Miklavž sani. Ob osmih zjutraj ni dobila policija še nobenega sporočila o kaki nesreči, ki bi bila direktna posledica snežnega viharja. "Vlaki nadulične železnice niso imeli nikakih zamud, kajti oster veter je spihal sneg s tračnic. Ker je v mestu dosti nezaposlenih, je sklenil department sprejeti na delo veliko število teh, da očistijo ceste. Velik snežni vihar v New Yorku. FORD OB RIVinSRI. Glasi se, da bo Henry Ford obiskal Eivijero tier tain financiral več ali manj bariterotne člane car- Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče d meti, naj ga takoj naroči, iker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena 6 poštnino vred 40 CENTOV. Om naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se poza rijo, da ne bo prepozno. 8L0VENI0 PUBUSHnra 00., S3 Cortland* St* V. Y. 0. ČEHOSLOVAŠKA IN SOVJETSKA RUSIJA. Beograd, Jugoslavija, 2. jan. -čehoslovafiki rpolurčadni presto iro naznanja, da se konferenca ministrov zunanjih zadev Male antan te, ne bo, kakor je bilo napovedano, vršila v Beogradu, ampak v Bukarešti. Nadalje javlja pres-biro, da češka vlada za sedaj ne smatra za potrebno načenjati rusko vprašanje, ker se bo to vprašanje reševalo soglasno s sklepom zadnje konference ministrov Hale entente. NEWYORSKI GOVERNER JE ČISTO OSAMLJEN Nanovo izvoljeni newyorški go-verner Smith je popolnoma osamljen. — Obdan je od republikancev, in republikanka je sprejela njegove uradno prisego. Albany, N. Y., 2. januarja. — Prvikrat v zgodovini zapriseženja novega ne\vyorškega governerja ter tudi vseh drugih držav Unije se je zgodilo, da je zaprisegla governerja ženska. Inavguracija govei-nerja Smitha je bila posebna tudi raditega, ker je bil že tretjič inavguriran kot gove-mer in sicer zaporedoma. To je čast, katere niso podelili prebivalci države šc nobenemu državijanju v teku stotih let. Novi državni tajnik je namreč zastopnica nežnejšega spola, Mrs. Florence Kna/pp, ki uživa odliko-, vanje, da je prva ženska, ki je sploh kedaj -sprejela uradno prisega novega frovernerja.. Governer vSmith je kot vrhovni uradnik države, v kolikor pride vpoštev stranka, popolnoma osamljen, kajti razven njega so vsi drugi uradniki državne administracije člani republikanske stranke. On je takorekoč najvišji poveljnik državne ladje, s sovražno posadko pod seboj. V dvorani zakonodaje, ki ima Dro.stora le za nekako dvesto ljudi, se je zbralo 1800 ljudi, da prisostvuje* ■inavguracijskim slavno-stim. Mr. Florence Knapp je šla v spremstvu prejšnjega državn*-ora tajnika Ilamiltona po glavnem dohodu navzdol proti tribuni speakerja, kjer je prijela za klad-vo, znamenje svojega urada. VTIHOTAPLJANJE INOZEM-CEV. Detroit, Mich., 2. januarja. — Neki tihotapec s priseljenci, ki je znan le pod imenom Ed se je pogovoril z madžarskima družinama Hegv in Dorosz. da jih bo spravil na ameriško stran, seveda proti plačilu desetih dolarjev za osebo. Obe družini sita se napotili preko ledu. a v bližini ameriške obali jih sprejeli revolverski streli neke vladne patrule. Člani obeh družin so bili aretiranj. Ed pa se je rajše umaknil v canadsko grmičevje. Nek] priseljeniški inšpektor je pridržal za deportacijo otoe drzni družini. NEUKA DOŽIVELA STAROST 106 LET. Walberberg, Porenska, 2. jan. Berta Kuebler,' najstarejša ženska Nemčije, je umrla v starosti sto šestih let in treh mesecev. London, Anglijpa, 2. januarja. Medzavezniška poslanica, katero je predvčerajšnjem isestavil svet poslanikov v Parizu in v kateri se je pojasnilo Nemčiji, da ne bo iz-praznenjen Kolin dne 10. januarja, ker je Nemčija baje kršila ver-saillsko mirovno pogodbo, je bila vržena v koš, radi protesta angleške vlade. Poslanica sploh ne bo predložena v Berlinu v njeni sedanji obliki ter je malo vrjetno. da bi mogli zavezniki dogovoriti glede kake druge poslanice do 10. januarja, torej do časa, ki je v mirovni pogodbi določen za izpraz-nenje. V tukajšnjih notranjih vladnih krogih se dolii markija Crewe^ angleškega poslanika v Franciji, da je prekoračil svoja navodila in da se je preveč prilagodil francoskemu mnenju. Vrjetno je, da se bo to pojasnilo francoski vladi. Frnanihn minister Winston Churchill, katerega podpira trgovski svet, je odgovoren za ta angleški veto glede poslanice, objavljen. v zadnji minuti. Angleško-nemška trgovinska pogodba je ostala neodobrena. 'Ni je mogoče odobrita v nemškem državnem zboru pred mesecem februarjem. Nemška kampanja proti ratifikaciji, ki je bila posledica preložitve izpraznenja kolinskega ozemlja in predmostja. je vznemirila zakladnice in trgovski svet. Nemška privolenje. da se izvede poboje pogodbe. najbrž ne bo doseženo, razven če se nudi koncesije. To je vsaj naziranje zakladnice in trgovskega sveta in vsled tega je prišel zopet na površje velikanski upliv. katerega izvaja Churchill na vlado. Angleži seveda ne bodo izpraznili Kolina dne 10. januarja, vendar pa je vrjetno, da ne bo Anglija vstrajala pri definitivnih zagotovilih, da bo ozemlje izpraznjeno, kakorhitro bo Nemčija popravila malenkost na kršenja mirovnih pogodb .ki se tičejo rarcoro-ženja. Če ne bodo Francozi pristali v to, bo Anglija posebej zagotovila Nemčiji, da ni (pripravljena trpeti nikakih izgovorov za podaljšanje okupacije. FRANCIJA IN NJEN DOLG V AMERIKI Francija se bo ob istem času lotila zadeve svojih dolgov v Ameriki in Angliii. — Svarila iz Londona in Wash-ingtcna sta spravila Pariz do tega sklepa. — Bistven ie dogovor glede zmožnosti plačanja. — Tudi za Francijo bo najbrž uveljavljen nekak Dawesov načrt. Poroča Arno Dosch-Fleurot. Pariz, Francija, 2. januarja. — Tz najvišjih vladnih krogov so ie izvedelo rla se ho skupno razpravljalo ter mogoee tudi uredilo vprašanje dolgov Francije v Združenih državah in Angliji. Predlog finančnega ministra Clement ela. naj se uveljavi neke vrste Dawesov načrt za Francijo, ho imel za posledico vsaj to, če že nič dmirecra. Pogovori med Oe-menteloiTi ter Winston Churchillom, angleškim finančnim mnnsh-om, se hodo nadaljevali in ne bodo imeli bolj definitivnih učinkov kot so jih imeli pogovori poslanika Jus-seranda z zakladniškim tajnikom ^iellonom v Washin<>-tonu. Vznemirjenje, ki se je pojavilo v Washington!! radi migljajev Jusoranda in Clementelovega poročila, jc po-menjalo svarilo za Francijo, česar Francija tudi lii prezrla. Clement el bo povedal Churchillu, da se ne more lot-ti vprašanja med zavezniških dolgov ž njim samim, ker je Amerika pozorna ter ljubosumna na svoje pravice glede plačila. Edini vzrok, radi katerega ne more priti Francija do sporazuma z Anglijo ob sedanjem času. so italijanski dolgovi, ki so izključno le medzavezniška zadeva. Francija tudi ne more pričeti z podajanj z Združenimi državami, ne da bi storila istega tudi z Anglijo. Razburjenje v Londonu radi pogovorov med Juserandom in MelJonom je dalo Parizu slično svarilo. Blokirana od dveh strani je prišla Francija do prepričanja, da mora nastopiti proti obema blokadama in raditega bo tudi potreben dogovor glede zmožnosti Francije, da plača in sicer na temelju sli č ne preiskave izvedencev kot je d o vedi a 3o Pawesovega načrta. Potek cele zadeve je v veliki meri odvisen od priurav-I.ienosti upnika, da postopa s predmetom na svoj način. Razdelitev in kolektiranje reparacij pride pred dolgovi, in vsi o d tega bo hotel Mr. Churchill izvedeti, kakšne prilike ima dobiti dolg predno bo privolil v razdelitev reparacij. Franciji bo težko to zagotoviti, ne da bi dala ish ^a zagotovila tudi Združenim državam. SIN UMORIL MATER ŠESTIH OTROK. Philadelphia, Pa., 2. januarja. Sedemnajst let. stari Richard Smith je postal morilec svoje matere, Mrs. Mary Smith, ka*tero so našli včeraj zvečer mrtvo na njeni postelji, z dvema kroprljama v telesu. Sedem ur po izvršenem dejanju je bil nepridavi sin aretiran ter pridržan brez jamščine. Ženska je bila mati sestih otrok. Riehard je baje vedel, da je dal njeg-ov oče materi v sredo zvečer j.$57 za gospodinjstvo. Ta denar je zahteval od svoje matere in ker mu ga ni hotela da-ti, je oddal na njo dva strela. Revolver so našli nožne je v st no van ju v kupu drva. Nikdo drugih v hiši navzočih su- RUSIJA IN JUGOSLAVIJA. Beograd, Jugoslavija. 2. jan. — Po izjavah ljudi, ki so v tesni zvezi z ministrstvom za zunanje zadeve postajajo od noša j i med Jugoslavijo in Rusijo bolj in bolj normalni. Ali 4o tendenco na bu-'je zadržuje dejstvo, da moskovska vlada ni dementirala izjave Radiča, ee«, da mu je sovjetska vlada v času, ko je bil v Moskvi, obljubila maiterijalno in moralno podporo v boju zoper beogradsko vlado. Dejstvo, da sovjetska via da brez dvoma podpira macedon-ski revolucionarni konvitet na Bolgarskem in oborožene albanske Čete, ki pustošijo po južni Srbiji, je Se fool j zadržalo normalne odnošaje med beogradsko in moskovsko vlado. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH. .Toduikov pa ni hotel izjaviti, da je čjiI strele. Riehard je imel ob aretaciji pri sebi le še par dolarjev. Priznal je dejanje, a ni hotel navesti nikakih podrobnosti. Ko ga je hotel za slišat i policijski sodntk. je rt-kel: — Storil sem. storil, a ne ven* zakaj. Xe vprašujte me. KONGRES RADUA V PRAGI. Zagreb, Jugoslavija. 2. jan. — Depeše iz Prage javljajo, da bo od 22. do 29. marca 1925 v Pra^i prvar razstava radija v Če h oslova-ški. Ob času te razstave ho tudi mednaroden kongres za brezžično brzojavljanje. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT. Dwei so naie cen« Bledeč«: JUGO S LAVIJA : 1000 Din. — $16.40 2000 Din. — $32.60 5000 Din. — $81.00 Pri n«lf«fflh, Id znašaj« manj kot kot en tini dfatarjer IS centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja bm zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni nrad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23 00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri M«««^ ki znašajo mm* kM *M Ur nbammm pooebej pe M centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje poŠte in izplačnje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. Za poSiljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti fie .poseben popust. ! Iz tega P« ceni tistega dne, ko ^ pnae p umu nsnnr v POSlLJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !? NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO ZA STBOSKE Order aH po Denar i Now Y< 82 Cortlandt Street, S A KSEB JEB STATt BAN f Oordaad^ 4HT. Yoik, H. T. . • V-; . 1 " .7 . ' ^ i- - 2 •-.'vfc.jiMjae. - GLAS NARODA. 3. JAN. 1925. "GLAS NARODA" DRŽAVNI KAPITOL V AUSTIN, TEX. 'KAK* MMiH, Mm« antf Publish*« ■» Publishing (A Cer»or«tlen> u#OI9 HNIWR, TXlHrt »f lutiMM •» tu« Coloration and AMraaaaa • CorUan«t tr—C »orough of Manhattan. Nawr Y«r> W. '•LASNAftODA'* (Vola* off tha Paoala) <«cw*4 ■«•ry Oar Excapt Sunday« an* NilMayi- 1» Ma valja tm, I la« aa Aaaarlko «a Mr« lata 17a Naw Yorfc a Za pel lata .......... Za Inoxamatva aa aala -----_----•— Za pal lata -----... ..... 9**0 Subscription Yearly >6.1 Advertisement en Agreement ■ii«» N»r«*i" lahaja vaakl dan Irvxamil nadalj ta ara»ilfcaa. H»l« km podpise la oaehcoatl a« na priobčujejo. Denar naj aa lUfOToD ®o-VlJatJ pa Money Order Prl eprememfrt krmjn naroCnlkov, prod mo. da aa aai tndl prejlajl felrmJlIC« nasna nI, da Hitreje najdeno Baaloralka. " « L A I NARODA" Borough off Manhattan, Telephones CortSandt t8T§ Naw vaPHb a * PRETEČI RAZPAD Slika nam predstavlja kapitol drž ave Texas, kjer bp, prvič v zgodovini Združenih držav opravljala governersko službo ženska. Novo governerka je Mrs. Miriam Ferguson. V prerokovanja* ni dosti verjeti, toda te dni sem črtal prerokovanje, ki se bo nedvomno vresni-čilo. Leta 1975 bo hodil po deželi sivo las človek. Neskončna milina bo sevala iz njegovega obraza, vse se mu bo klanjalo, vse se mu delalo pot. Starček ibo bolj uvažen kot je bil katerikoli ameriški predsednik, kot katerikoli narodni junak, pesnik, pisatelj ali umetnik. Silne 'ljudske množice mu bodo sledile. Sleherni bo neskončno srečen in počaščen, če bo deležen njegovega pogleda. Še živemu bodo postavljali spomenike. .Kajti tisti človek bo imel slavno preteklost. Tisti človek je bil v svojih mladih letih tako srečen, da je pri Manj smrtnih nezgod je bilo le- ssippi dolim 19 odsto in v nekovin-ta 1923 v železnih, zlatih in srebt- skih rudnikih 12 odstop nih rudnikih. Nekoliko več smrt-J Od 33.930 nezgod je 367 povzro- jneki PriiiM ^vnemni ameriškemu nih nezgod pa je bilo v rudnikih čilo smrt. 20 je imelo za posledico | kinemeto&ra£skemu pet 10 znaeillio za razmere V angleškem imperiju je bakra, .svinca, einka. in nekovin-' stalno popolno onespasObljenje.! let st"areinu Jackie Cooganu obri-razpoložeilje. ki prevladuje V angleških dominijih glede skill mineralov. 1414 stalno delno onesposobi jenje. jsal nos ter 4orti5ni robec Zi'\i politike nove angleške vlade konservativcev, katerim na-: Delalo se je leta 1923 v rudnikih S531 začarano onesposobi jen je Čez Čellljo Baldwin. | mnogo več kot v prejšnjem letu,' 14 dni in 24,.i98 začasno onesposo- Canada ill Južna Afrika sta i z in vili. rfn uo srednjo šolo (high school) in so " Tudi druse koristi jo priuaial Egipt, in kar je dobie-' d<,sef ut'- 21as!užiio ^ ! j • , . A T v , T T ,, . ,*' .vprecno $2.200, m absolviranci jro- kanosno. te£>a ne izpusti Anglež tako lahko iz rok. ! ' . , rn , 1 r .. . J v . .reomenjene viseuciksc-ene sole v 1 okom easa pa se je pojavila v Egi'ptu mogočna naci-1 jonalistiena agitacija za neodvisnost dežele. Tej agitaci j RAZMERJE MED PREBIVALSTVOM IN LETIJO, ji ni bila Anglija kos, čeprav mogoče le navidez in iz poli-; '-- voljno podaril največjemu ameriškemu muzeju. Pater Koverta je izvanredno dober politik in previden človek. Le včasih izpregovori kako besedo. ponavadi pa vztrajno molči in premišljuje. To je njegova najboljša lastnost. Kajti, če molči, ga smatrajo samo nekateri ljudje za osla. Kakorhitro pa zine. vedo vsi. ki ga slišijo oziroma č it a jo njegova besede, da je osel. Nenavaden vzrok odpovedi. Na Dnnaju se zadnje dni mnogo obravnava pikantna afera gdč. Lot te G., ki je bila zapostlena kot korespondentkinja pri tvrdki "G. m. b. H. za izdelovanje ur." Popre je je bila uslužbena pri nekem dru gem podjetju, zapustila pa je to mesto, ker ji je ravnatelj že omenjene tvrdke. Vesel, obljubil večjo plačo in ji določil oanejen delokrog. Gdč. G. je opravljala svoje delo zelo vesitno in v splošno zadovoljstvo svojih predpostavljenih. Jedva je minilo tri tedne, odkar je bila gdč. Lotte v novi službi, že se je zgodilo nekaj neverjetnega. K njej je pristopil prokurist tvrdke in ji izjavil da g. ravnatelju njena obleka ne ugaja. Gdč. G. je menila da se g. prokurist šali, kajti njena obleka je bila povsem solidna. Bila je iz črnega trikoja, z dolgimi rokavi in brez dekolteja. Le tuln-tam se je med naglim delom pokazala nagota njenih ram. Vendar kakor se je pozneje ugotovilo — ravnatelja ni razburil golli vrat ali gola ramena. Bil je drug vzrok. Gdč. G. je zelo vitka in v triko ju sedaj ubogo dekle radi srednjeveškega postopanja ravnatelja g. Ve-sela vrženo sredi najhujše zime na eesto. Pač žalostno. .. starosti 60 let imajo povprečen letni zaslužek od $6.000. Po t ej cenitvi, neizšolani človk. začenši od svojega 1. leta do 60 deta starosti, zasluži povprečno vsega skupaj $45.000. V onih št.irih letih, ko bi .deček lahko pohajal sred/njo šolo. tj. od 14. do IS. leti a. mlacleniški delavec navadno no za-' , - -, - - - - Tv. v i ^ ; nadvojvod, princev m prinsezinj. sluzi vee kot $2.000. Ker mora ne-j , . .. , . 1 ... . , . . Posebno bivši ruski veliki knezi izšolani človek večinoma si za-Mi- rp I so zastopam v velikem številu. In- žiti svoj kruh iiotom dela. ki je od- ldi jugoslovanski princ Jur je tam visno od njegove fizične moči, več, stalni gost. kot. 60 izmed vsakih sto neizurje- J Pred kratkim je to gosposko nih delavcev je ob starosti 60 let | svojat obiskal ameriški milijai-edvismih od podpore drugih za der Ford' in kot I^0^ časoPis" Angleško-sovj etska pogodba. V uredništvu moskovske 'Pravde'. Sovjetski žtarnalist sedi za mizo, čita angleške liste, pregleduje in primerja pravkar prispele brzojavke. Naenkrat vzklikne: No, vendar enkrat! Spor o Zi-novjevem pismu je končan. Mo. rskva in London sta se sporazumela o njegovem avtorju!"' Kolegi .so obkolili novinarja, da čujejo važno novico. "Poglejte, tu stoji črno na belem : Zinovjev je poslal v London ekspresno brzojavko: 'Trdim, da je pismo, ki ste ga priobčili, pisal poklicni ponarejevalec, goljuf in ničvrednež!' Iz angleškega zunanjega ministrstva, so mu odgovorili na to : 'Popolnoma, se strinjamo. Saj nisano nič drugega trdili'." * Sodnik; — Vi ste soseda liudo žali. ali vzamete besedo nazaj ' Obdolže nec : .. Gospopod sodd-Jiik. kakko naj tto storrtm. ko sem jo že tt;)ko t t ežko iz sssebe spravil je ra j za oči. pekel za dušo. viee za ude in predpekelj za mLsli . . . Y Nizi, Monte Carlu in drugih evropskih pristaniščih lenari druž-rba falii-anih evropskih knezov, svoje vzdrževanje. ličilih razlogov. I Podatki poljedelskega depart- ]\Icd svetovno vojno ter izza nje pa so pričeli angle- nienta dokazujejo, da letine v (Zdr. .ški domini,ii. Canada, Južna Afrika, Avstralija in drugi: {lržavah postaje jo za porastkoan polagoma uveljavliati svoje pravice ter izjavljati, da ne Prebivalstva. Tekom minolih dva- soglašajo v vsaki zadevi z domačo vlado. ' "" lct se ^ Pol^lelska m i • • * , .. i-i , , 'produkcija povečala za 13 odsto. Jako ni naprimer Avstrija so^lasala z angleško via- V i i -- 1 '' n n aLi razmorna produkcija za vsa do glede vprašanja priseljevanja indijskih kulijev, Ja- Ue£ra prebivalca .se je znižala an cev m drugih, lemnopolith plemen v Avstraliji ter skoraj 5 odsto. vztrajala dosledno na tem svojem stališču. { Ves poljedelski pridelek leta Lahko bi navedli še na stotine drugih primer, ki nam 1924 je znašal 113 odsto od pov-kažejo, da postajajo odnočaji med angleško domačo vlado prečnega pridelka tekom petletne in dominiji. vedno bolj ohlapni in da je le še vprašanje (l°l>e 1910—1914; lani je to ra?.-časa, ko bodo popolnoma prekinjeni ter se bodo dominiji merJ*e znašalo 11 odst. Ali. ako osamosvojili. j - V takem slučaju bo Anglija sledila zgodovinskim' vzgledom velikih svetovnih kolonijalnili držav kot so bile Španska. Danska, Ilolaiulska in tako naprej. Narodi dominijev so se odtujili domači zemlji ter smatrajo Anglijo le še za nekako cokljo, ki se vedno*vmešava v njih zadeve ter ovira njih prostost. V kratkem bodo izpregovorili odJiočilno besedo. Takrat bo tudi napočila smrtna ura angleškemu imperiju. je. je vsakega posameznika zadostno podprl z denarjem. Človek kot je Ford, bi lahko s svojimi milijoni odločal usodo ur-žav in narodov. v , i i Toda možak ie kljub vsej svoji znašal za takega L. , 7 „ , • ~ , , ■ sirokopoteznosta strasno malen- in ga vprašal za vzrok otlpovedi pridelek v oni računamo, da je petletni dobi prebivalca 100 odsto. je isti znašal , leta 1924 le 95 odsto in leta 1923 94 odst. Prebivalstvo se je namreč v teh dvanajstih letih toliko povečalo. da se vklVab večjim letinam razmer vsakepra prebivalca. se je njena stasato-Jt precej uvelja- ppa nnaj jo nnazaj vzammem vila. Ona pač ni bila kriva, da sol Sodnik: — Ali vedno tako jec-bili v drugače solidnem trikoju vi-''-late? dni obrisi njenih nežndh grudi. Za- Obdolženec; — Vveedno. kka-to prokuristovega opf>mina ni upoidar gogogovorim. števiiila in to tem manj. ker -i je obleko napravila pred dvoma letoma sama. in vsled svoje razmeroma ne baš sajajne plače ni mofrla kupiti druge. Nekaj dni zatem, je stopil v pisarno ravnatelj Vesel in razburjen je začel kričati na devojko: t _ "Že enkrat sem vam ukazal, daj Kolumb se j«* vozil v Ameriko te obleke ne smete več obleči. Ne'70 dni in sicer na ladji, ki je teli-trpim da prihajate z golimi prsi v .tala 100 ton ter je imel 52 mož poured!" j sadke. Dr. Hugo Eekener je do-Gdč. G. je presenečena obstala, spel v Ameriko v SO urah na zrae- Kaj nas čaka v letu 1925? nato pa je mirno izjavila: "Prepovedujem si tak nastop. Jaz sem dostojno oblečena!" Ravnatelj Vesel je zarjovel nad lki ladji, ki je tehtala 90 ton ter bi lahko imela na krovu 83 mož. Živimo v stoletju, katero obeta skoraj vsak dan kak novi čudež. Kanjo; "Vi ste odpuščeni. Glejte da ;ko zanimivo je doživeti visoko sta-se izgubite!" jrost ter videti čimveč mogoče teh Gdč. G. je vzela svoj plašč rn od.čudežev, Trinerjevo Grenko Vino tla v urad "Centralnega IMruže- je najboljša pomoč za to ^tIio. nja Trgovskih Nastavljeneev," , Dolgo življenje je zadeva rednega kjer je zadevo prijavila. Tajnik želodca. Želodčni neredi poanenja-Klebiniger se je s telefoničnim po-!jo slabo 'zdravje ter krajšajo toni zvezal z ravnateljem Veselom Novice iz Slovenije. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. —- Jugoslav Bureau.) ZAKAJ SO OTROCI HUDOBNI? Qtrot i. ki storijo kako hudodel- čem je imeiLo kake telesne hibe, do-^■ vo, so navadno pod moralo, kar: čim le 36 Odstotkov šolskih otrok, se tiče zdravja. To dokazuje pre- j stanujočah v (istih olkrajih in istih gled 74:1 otrok, ki so pritiraui pred 1 narodnosti, ima telesne hibe. otroško sodišče (children*' court) j Qla^a raKiika med hud(xlelnimi v New Yorku. PrtiLskava teh otrok otroki in navadnimi šolskimi o tro- je -dognala, da so hudodelni otroci' v zdravstvenem pogledu mnogo j ki ^ Je v zdr-vstvenem pogledu na slabšem kot običajni šolski otro! tiikala nerednosti glede prehrane ci. 79 odstotkov otrok pred sodiš-i in žlez. DELO Z& NEZGODE V KOVIN SKIH RUDNIKIH. Kovinsko rudarstvo Združenih Dr? a v je tekom lota 1923 zaposlovalo 123-279 delavcev, 17 odsto več kot v ■'prejŠaijem leftu. Število «i£t je bilo za 25 odsto večje kot 1. 1922. Ra'zmerje smrtnih nezgod v rudnikih je bilo v splošnem manjše kot kadarsibodi popre;}, ali šte- dalje večje. Razmerje smrtnih nezgod jejbčlo 31 za vsakih 100,000 delavcev, izraeuaijeno na podlagi 300 delovnih dni na leto za vsakega delavca. Dejansko število ljudi, ubitih vsled nezgod, je bilo 367, in ono- poškodovanih 33.563, vštevši poškodbe, bi so provzročile onespo kri niso smrtne, je čim Jsobljenje za en dan ali več. Samomor ali nesreča? Te dni so našli pri izhodti predora v Ijajteršperku pri Mariborp brezposelnega natakarja Ivana Laha na tiru mrtvega. Vlak ga je močno razmesaril. Domneva se. da je izvršil Lah vsled brezposelnosti samomor, ni pa tucfii izključena nesreča. Ljudska prosveta. Protsvetm komisarijat; je poslal uglednega starega profesorja v rdečo armado, da bi dvakrat na teden predaval njenim članom. Predavanja so 'bila nataniaoijena in dvakrat je psuofe^or res predaval. Pred tretjim ,predavanjem je prišel h komisarju, rekoč : nov} ki se je nabraila v vašem čre-ni oporekal, temveč je celo izjavil.' vesju ter oživela ves vaš sistem, da gdč. G., ki je izvrstna moč sprej ■ Vsakdo slavi to zdravilo. Mr. me nazaj, da pase mora drugače o Frank Vanek nam je pisal iz Vet-ble&i Obenem je gdč. G. nakazal! nrni, Texas, 21. oktobra; "Triner-^OC.C-OO K (avstrijskih seveda), da ljevo Grenko Vdno je res jako do-si nabavi nov jumper. In gdč. G. je jbro zdravilo"'. Recite svojemu le-prihajala odslej v urad v novem j.karnarju ali prodajalcu zdravil, naj ima v zalogi tudi Trinerjev Mirilec Kašlja. izborno zilravilo zoper prehlade in Trinerjev Liniment. ki zagotovo pomaga v slučaju revmatisuna. nevralgije. po-.slodicah mrzlega vremena ):n v slučajni ozeblin. Pišite po natančen seznam Trinerjevih zdravil na: Joseph Triuer Co.. Chieago, 111. (Adv.) jumper ju. ki pa ji ni bil preveč po volji in je napravila napram svojem tavarišieaan več. ironičnih pripomb, ki so letele na ravnatelja. Temu je stvar ,kmalu prišla na uho in gdč. je dobila sedaj popolno službeno odpoved. Dne 1. dec. je morala izstopiti iz urada. Jumper je morala pustiti v uradu, spričevalo pa so ji odrekli. In tako je V kratkem času bo sklicana v Washingtonu nova razorožitvena j konferenca. Navzoči bodo zastopniki vseh večih narodov, tudi Nem ___ . _ .. i cije m Rusije. Posvetovali se bodo, ploskali in pritrjevali' drug drugemu, nazadnje se bodo pa vrnili domov z zatrdilom, da je vse sknpaj lari-fari in da je mogočna mornarica poglavitna opora vsake obmorske države. ★ Edinole diplomati so zmožni sedeti ob isti miza, se medsebojno laskati ter kovati v srcu čirne načrte, kako bi drug drugemu škodovali. Tega so zmožni edinole diplomati in hinavei. V listu čitam z debelimi črkami naslednji naslov: Vsled modernega življenja so postali moški lepši. Zatem navaja profesor Sir Arthur Keith par zanimivih slučajev, kako so se v zadnjih letih moški obrazi poplemenitili. Pa ža vsaj ni imel slavni profe-brooklynskega go- spodat In tudi na poročene moške ni [mislil, katerih nosovi po&tajajO z pobesneli volkovi napadli vasi, or-jV^^ dnem da}jii ganizira prebivalstvo velik lov. Novo leto-nov začetek. Mnogo dobrih načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno pa tega. da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se boflo že s 1 # j&nuaijem* DENARNE POŠILJATVE v staro domovino izvršujemo toeno, brzo in po zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. M 'Mu ■JSk f ■ GLAS NAfiODA, 3. JAN. 1925. Podrobnosti o Matu na Daytona. Preiskava v ljiibavui itragediiji gde. Uzunajtk in ameriškega konzula Harry Daytona je vtsled nenadne smrti Harry Daytona končana. Drugi dan po napadu je bilo o-paiati, kako iz Davtona polagoma izginja življenje. Dopoldne pa je nasitoptila agonija, ki je trajala do polnoči, nakar je Dayton podlegal poškodbam. Nato se je nadaljevala preiskava in na dan so prišli novi momenti, ki Daytona bolj in bolj obremenjujejo. Na kjukah vrat so kriminalni agenti odkrili odtise Davtonovih prstov in samo na kljuki vrat, ki vodi v sobo, kjer je ležala umorjeaika. so biLi odkrita tudi odtisi prstov gospodične Uzu-najtis. Na podilagi dosedanje preiskave je prišla policija do za ključ ka. da se je "krvava ljubavna tragedija odigrala takole: Oba ljubimca sta se hudo sprla, vendar je bil Davton kot razsoden človek popolnoma miren. Sedel je pri peči in jo kuril. Med prepirom je oddala gospodična TJzunajtis na Daytona strel, ki ga je zadel \ tilnik, aai ko se je prestrašen okrendl. ga je zadela druga kroglja v rame. Med obema je nastala obupna bo?-ba, tekom katere je konzul svoji ljubici iztrgal revolver. Uzunajti-sova je bežala pred njim ter D avto ji jo je preganjal po vseh sobah. V zadnji sobi jo j vjel in jo ustrelil v glavo. Umorjenki je nato dal v roko samokres ter jii privezal žile na roki, da bi fingiral samomor. V kopailnici si je za tem umil roke ter odšel na angleško poslaništvo, kjer je Lskal pomoči. V zadnjih tremotkih je bil Da> ton zelo nemiren. BlettlLo se mu in V deliriju je šepetal nejasne, mesto zna brezmiselne besede. Pogovarjal m* je s svojo ljubico ter govo. ril: 'Kaj? Kje si ti?. . . To je gotovo! Molči, ne kriči, gospa je tu . . Sedaj je vse končano." Pred smrtjo je -Nilno trpel in šele par minut predno je umiri, se je nekoliko umi ril. Obrnil .se je k zidu in izdihnil. . . Njegovo truplo so obducira li. vendar niso odkrili ničesar bistvenega. Samo na roiki so odkrili sledove prask, ki so izvirali od ženskih noktov — dokaz, dnosno kažejo pretresljive prizore s samokresi, vrtoglavimi skokr v vodo, strupimi in zagonetnim' hotelskimi sobami. Kdo bi se čudil da postane taka mladina ofo prv ugodni priliki žrtev razvnete fantazije in velemestnih sredstev, o katerih fantje in dekleta po deželi nimajo niti pojma? Naša raoionali-stičua in individualistična kultura vodi že itak v pretirano osamel ost. Nezaupanje hrami mladim ljudem obrniti se v nesreči za nasvet na prijatelje ali roditelje." Roditelji igrajo v novinarskih poročilih o ljubavnih tragedijah običajno ze-. o nezavidno vlogo. Navadno so prepozno obveščeni o tem, v kakšno moralno nevarnost je zašlo njihovo det e. ail i pa se ne zmenijo zs take slučaje četudi so jim znani. So pa še druge žrtve nesreč nt ljubezni, ki po številu prekašajo prvo skupino. Niso preživele vse &ASUM. METANJE PODKEV HRIPAVOST in razdraženje ▼ grlu je treba takoj ločiti- Kedar ste hripavi, tedaj rabite Severn's Antisepsel. Kot izpiraToinza grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pomaga ublažiti razdraženje, odpraviti hr i pay ost in ozdraviti bolno grid. Cans 56c, in QQ.^qtor. Vzroki samomora. National Horse Shoe Pitchers Association je dala zgraditi pri Lake Worth, Fla., krasen prostor za metanje podkev. Delo je veljalo petnajst tisoč dolarjev. sitare device ali stari samei radi ra-zničnih spolnih bolezni, ki jih ljudje tako radi taje in^ prikrivajo. Koliiko taikih nesrečnežev je med nami, koliko domačih ognjišč je porušenih in koliko mladih sil za Irnižbo izgubljenih! Zadostuje en -uoraihni padec, da se mladi ljudje iklonijo -kruti usodi, mesto da bi se skušali dvigniti in nadaljevati :ivljensko pot. Spone boezni so naj strašnejši socialni bič, ki tepe zla-tfi mladino, kr »e sramuje priznati ->vojo trenotno slabost in iskati taco j zdravniško pomoč. Slednjič prištevamo med žrtve nesrečne ljubezni tudi številne ilu-zijoniste, ki nimajo poguma pravočasno priznati, da so precenjevali predmet svoje ljubezni. Taki ' judje se uklonijo posledjicam svo-"e izbire in nosijo vse življenje- te-vO breme razočaranja in ohlajene jubezni. Vse to so znaki nezdravega rodbinskega življenja. Mnogi uladd ljudje nimajo od doma žalostne moralne opore in ko dora->tejo premaha vsako razmerje med njimi in roditelji. In kaj pomagajo materine solze nad mrtvim otrokom, ki je šel v smrt radi ljenih zastarelih predsodkov! Člo-eška družba ne more spremeniti alasitne resnice, d'a živi po me-itih isoče in tisoče mladih ljudi, zlaisti leklet brez rodbinskega nadzora. Vli družba lahko prepreči vsaj najbolj kričeče pojavei.'Poskrbeti r» treiba. da bi imela ženska v ja>-:i službi ob prostem času dovoli razvedrila in zabave, da bi ne bile odvisne od slučajne miloščine moralno pokvarjenih pustolovcev. Ta naloga, čaika v prvi vrsti ženska društva. V nekem berlinskem listu je objavil šarlotenburški nevrolog dr. Foerster jako zanimive podatke o samomoru in njega vzrokih. Samomore, pravi zdravnik, presojajo ljudje vodno po posameznih slučajih, če pa pregledamo statistiko tega zla na splošno, pridemo do zaključka, da so si vsi vzroki v sorodu in da so večinoma istega izvora. Trditev, ki velja o vzrokih sa-momorov. bi lahko postavil tudi j glede njihovega števila. Sicer je res, da se včasih pojavi doba, ko se samomori dogajajo bolj pogosto-ma kakor navadno; toda če primerjamo večje periode\časa, n. pr. .stoletja med sabo. vidimo, da je tu (li število samomorov približno vedno na isti višini. Glavni vzrok samomora je pomanjkanje zadostne človeške od-i pornosti. Izkustvo kaže. da je šte- --j vilo samomorov na Norveškem po Angležinja Lady Driunmondv sc | Jdkoliolni prepovedi znatno naza-je mudila dalj časa v Egiptu in je dovalo. Na število samomorov pa vplivajo tudi veroizpovedova.il jr.. Toaleta egipčanskih žen. SenzacijonabiD razkritje. Nemški načrti po zmagoviti vojni: Napad na Avstrijo. — Razbitje Avstrije. — Slovenske pokrajine — " reichslandei\ — Namesfc nik — nemški "kronprinz.'' Večkratni umor iz maščevanja. po svojem povratku v domovino opisala v nekem ženskem listu tajnosti oblačenja egipčanskih žen. Egipčan k a se oblači zelo d iskretno in živi najraje sama zase. V javnosti se pokaže redkokdaj, kadar pa gre na ulico, se pokrije s ko^reno. Brez pajčolana ostavi hišo le v izjemnih slučajih. Obleka imovjite Egipčanke je bogato okrašena z dragocenim kamenjem. Dame iz haremov posvečajo največ časa kultu svoje lepote. Radi tega se pogostoma pripeti, da koza na licih stare Egipčanke popoka ter se zelo nagubanči. Za kozmetična sredstva služijo Egip-čankam različna mazila, soki rastlin in strupeni izdelki, v mešanju katerih so Egipčanke zelo vešče. S temi sredstvi se da doseči in celo povečati momentana lepota, toda maščevanje po letih ne izostane. obrvi in trepalnic pri Egipčankah. Oči si umivajo ženske v Egiptu z neko posebno tekočino, katero kuhajo iz korenin tajnih rastlin. Kislina, katero dajejo te korenike od seme, daje očem krasen sijaj in potrebno črnino pod očmi. Barva las egipčanskih žen je večirtoma svetla. Zato se lišpajo in si barvajo le s takimi .sredstvi, ki povečajo njih krasoto, a obenem povzročajo, da postanejo ženske kmalu po 40. letih plešaste. Pri protestantih je samomor mnogo češei pojav kakor pri katoličanih. Pri Židih so se samomorilni slučaji v zadnjih petdesetih letih 1 pomnozali za štiri do petkratno, j Tudi plemenska, pripadnost je pri statistiki samomorov odločilnega pomena. Dočim srečamo pri germanskih narodih največjo naglije-nost k samomoru, zlo pri Keltih že pojema, pri Romanih se krči in pri Slovenih pade na najnižjo stopnjo. Prodiranje civilizacije v razne dežele takisfto ni brez vpliva na samomorilne slučaje. Odkar se je Ja-1 Krnska civilizirala po evropskem vzoren, je število samomorov tam kaj silno poskočilo. V nedavni pro-šlosti so moški samomori dak-ko prekašali število ženskih samomorov. V novejši dobi pa se je marui-.ja možkih in žensk skoraj izenačila. Na samomorilno razpoloženje c mi Oi.- Posebno zanimiva je kultura] vpliva tudi zelo asmski stan. Do- Šolstvo v sovjetski Rusiji. Važna brošura, ki jo je objavil Mednarodni urad dela v Ženevi, javlja, da gre šolstvo v Rusiji neprenehoma rakovo pot od 1. 1921. sem -m da se nahaja danres, kot je dejala na trinajstem komunističnem kongresu gospa Krupskaja. "v strašnem stanju." V šolskem letu 1921-22 so zaprli 17 višjih šol. To gibanje se nadaljnje ; drugi politehniški institut in elektrotehniški institut v Petro-gradu, pedagoški istitut v Tveru. medicinske fakultete v Nižnem Novgoroniu, Rosrtovu, Jaroslavu, Simeropolju in Permu so zatvorili v letih 1922-23 in 1923-24. Življen-ski položaj dijakov je izredno te-zaik. Kar se tiče univerziijtetnih pro fes or je v, je njih plača nižja kot plača vseh drugih vrst delavce^. Edino v industrijskih šolah je število učencev naraslo. Vendar je ooložaj, v katerem se nahajajo, km no žalosten. Njih učni red je pomanjkljiv in nisiko časopisje pravi, da proiblesn industrijskih šol še ni rešen. V izredno slabem položaju je tudi Ijudskoeolska pouk. Pred revolucijo je 50 odsto šdfloobveznih otrok posečalo pouk, leta 1923 pa samo 5e 38 odfito; mnogo otrok ne more v šolo, ker jim manjka čevljev in obleke. Deklic ponekod sploh ne pošiljajo več v šolo. Potem ni nič čudnega, Če 27 oefisto dečkov in 62onska, jugozapadno Češko z SaLzburšk !o in Tirolsko pa Bavarska, ki zato odstopi okraj Schwaen. Virtember ški. Dalanaeijo, Hrvatsko in Bosno odstopi Nemčija neodvisni Madžarski, ki se nato "lahko, kakor ji srce veleva, zabava z Jugosloveni. Vzhodno Galicijo in maloniski del Bukovine dobi Ukrajina, ostanek Bukovine pa Romunija. Italijanski -del Tirolske in Albanijo, toda brez Primorja in Istre — naj imajo Italijani. Iz Gornje in Nižje Avstrijske in alpskih dežela (Štajerske, Kranj-' ske. Koroške in Primorske se napravi zelo svobodno upravljano "državno pokrajino" (Reichslande) z vsakokratnim nemškim prestolonaslednikom kot cetsarskim •namestnikom. Dunaj postane druga prestolica države in garndzija tretje gar dne divizije. Ta vojna proti Avstriji bo ne samo lahka, marvečtudi pri nemškem narodu (izredno pypuar-na. . ." Te dni je bil aretiran v Hamburgu 40-letni trgovec Wesrtfeld, pristojen v Smimo, ki je ustrelil z revolverjem gospo Heimannovo, njeno 21-letno hčerko Harriet in; njenega 14-Jetnega sina. Hči je podlegla ranam. Tudi mati in sin bosta težko okrevala. Westft-Jd je izjavil na policiji, da je storil samo svojo dolžnost. Pozval je redarje, na.] gredo v njegovo stanovanje, kjer ji- nekemu Daliski ratrbll »iavo. De tektivi so odšli v sobo Westfeldo-vo. kjer«o našli 27-iIetnega Tomaža Dali s ko z razklano glavo. West-fehl je dopoldne umoril Dalisko. ki je bil zaročenec ustreljene Harriet. Morilec je dejal pni zaslišanju. da je zežo zadovoljen, ker sr mu je maščevanje tako imenitno posrečilo. ZAROKA. V Detroit. Mich., sta se zaročila ilne 27. decembra Angelica Praznik z gospodom s. M. Jevtieh. prodajalec zlatnine. Izrekamo jima iskrene čestitke! Kje je moj brat FRANK ('REBEL. doma iz Velfce Pristave pri Št. Petru. Tu biva že 16 let. Kdor kaj ve o njem, naj mi poroča. ali naj se pa sam oglasi svoji sestri, sedaj omoženi Frančiška Sajn, Box 92, Strabane, Pa. (2x 2, 3) ZENITNA PONUDBA. Slovenec star :J0 let >♦» želi seznaniti s Slovenko od 25 do 35 let staro, mirnega značaja. Katero veseli. naj mi piše. — Frank Pečar, 1230 Broadway, Lorain, O. Ne morete ujiti! Xacileinosii nenadm-ga preblaJa. Bolečinam ia boleznim revmatična, ilutc-olr.i:.: r.aj)a>!om nt-vralgije. Strašni boi- či, neznosni agoniji zobo-bola. ušesoboia, glavobola, ilokler ne mislite na c. s. J-«.t. oe takoj in sc takoj namaže te ž njim. Ugodno in hitro pomaga. Nob«na skrbna gospodinja ne more biti brez ene steklenice. XI pristen. «"-e nima ANCHOR znamke. F. AD. R1CHTER k C0. 104-114 So. 4tb Street Brooklyn. N.T. Morilep majorja Krnica. V Sarajevu se je vršila pred di-vizi jkem sodiščem razprava ijiroti žandairmerijskemu naredniku Paji Ovčiču^ .ki je 2. julija lanf&ega le-'a v IXebrovitiku umoril svojega komandanta majorja Miloša Krni-Ja. Ustrelil ga je s karabioko. Obsojen je bil na dvanajst let težke ječe. NAJBOLJŠA TELOVADKA. Najboljša telovaKika v New Yoijknin morda v vseh vah, je Miss Elsie Brum, študentka na newyoriki tini^erai. Bile že ponovno odlikovanj - ^ KLOBASE Mi delamo in prodajamo prav KRANJSKE klobase, kakor tudi pra šičeva suha rebrca. Jezike in razno vrstno drugo podomače napravljeno suho meso. Pošiljamo po Vsako sredo krvave klobase. Za nadaljna poročila se obrnite na celi Californijt. imamo tudi domača JELENICH BROS. 2248 — 19th St. San Francisco, Cal. Phone: Mission 1828 DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DJNI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJAL.I8T MOŠKIH SOLEZNI. Moj* stroka J* zdravljenja akutnih In kroničnih bolezni. Jas •am ia zdravim nad 25 tot tor Imam akuinj« v vaah boleznih ^^ r lU^LČPT ■lov*n,ko' «to vas morim popolnoma razumeti In apoznatf «a*a t^toznl, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja. Skozi tS tot aim pridobil posebno skuinjo pri ozdravljanju moških bolezni. Zato aa morate popolnoma zanesti na mena, moja akrb pa Je. da vaa popolnoma atdra-vim. Na odlašajte, ampak pridite Clmpraj*. ^ in ozdravim zastrupljeno kri. mazulja |n llaa po telesu, bolezni v arlu. to. padanja las, bolečine v kosteh, atara rana, oslabelost, Živčna In bolezni v mehurju, ladleah,Jatrah, telodcu. rmanlco, ravmatizam, katar,zlatolllo, naduha IW. Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do K popoldne-T torek. Četrtek ln aobota. od 8. dopoldne do C. avaCer; v te praznikih od 1«. dopoldne do I. popoldne. . ^^ Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "aura" $20- K strefico va slovenske Sr- $25.22 'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPB2NI Pisati nsi pisalni stroj nI ni¥aka umetnost. Takoj USt So vsak pile. Hitrost pisanja dobite t vajo, - novono PUBU ■HP i --i-. i • i * ;,•:■» SE fJLAS NARODA. 3. JAN. 1925. MARGARETA r BOMAN. — Spisal H. Eider Hftfgsrd. Zm "Glas Naroda" priredil O. P. 57 (Nadaljevanje.) -- Da, vaše veličanstvo. Z vabljena am krovi njegove ladje ter odvedena. Scaijor Castell in jaz sva jim sledila, naskočila ladjo, jo skušala rešiti, a ladja je nasedla na skade v b&žLna Motrila. Markij jeo be odvedel v Granado, lfaanor sva jim sledila, čeprav sva bila oba poškodovana tekom brodoma. Tam, v palači anairirija, «mo bili več tednov jetniki, a koneono pobegnili v namenu, da prosimo zaščite vašega veličanstva. Na poti, oblečenu kot Marokanci, smo bili napadeni od ljudi, katere smo smatrali za banddte, kajti svarili so nas pred takimi ljudmi. Eden teh ljudi je grdo postopal z Margareto in jaz sem ga posekal ter ubil in raditega stojim danes tukaj. Veličanstvo, nisem vedel, da je bil vojak Svete Hermandad ter vas prosim odpuščanja z& svoj prestopek, ki sem ga izvršil v strahu, nevednosti in jezi. Nekateri v družbi kraljice so vzkliknili: — Dobro si govoril, Anglež. • Kraljfiea pa je rekla: ; — Ce je cela povest, resnična, vas gotovo ne bomo premočno karali, senjor Brome. Kako pa moremo vedeti, da je resnična. Rekli ste naprinrer, da je plemeniti markij ukradel dve deklici in to je čin, katerega bi mu s težavo pripisovala. Katetra je bila druga? * -- Mislim, da je sedaj žena markija de MoreHla, — je odvrnil Peter. — Žena! Kdo more pričati, da je žena ? Ni nas obvestil, da se namerava oženiti. Nato pa je stopil naprej Bernandez, iki je navedel svoje ime in poklic. Rekel je, da je bil v trgovskih stikih z angleškim trgovcem John Castellom ter predložil poročali certifikat, podpisan od Mo-j-elle, Betty in duhovnika Henriquesa. Ta certifikat je dobil iz Gra-nade, dočim je bila kopija paslana nadškofu v Sevnlli. Kraljica so je ogledala listino, po izročila .svojim svetovalcem ki so jo .skrbno premotrili. Eden je rekel, da ni oblika obtičajna in da je certifikat mogoče ponarejen. Kraljica je nekaj časa razmišljala ter rekla nato: — Stvar je taka in le na en način lahko izvemo resnico. Poklicati hočemo predse plemenitega markija Morello, senjotro Dent, ki je baje njegova žena in duhovnika iz Motrilla. ki je oba baje po-ločil. Ko bodo dospeli vsi, bova kralj in moj mož in jaz preiskala celo stvar. Zaenkrat je zadeva zaključena. Poveljnik jetnišnice je stopil tedaj naprej ter vprašal, kaj naj sc stori med tem časom z jetniki. " Kraljica je odgovorila, da morajo ostati v njegovi oskrbi in da naj se dobro postopa ž njimi. Nato je prosil Peter, naj mu dajo boljšo Celico, v kateri bo manj podgan in več svetlobe. " Kraljica se je nasmehnila ter rekla, da se bo to zgodilo, a do-stavila, da je primerno, da ostane ločen od svoje zaročenke, ki naj bo skupaj z očetom. Ko pa je zapazila žalost na obrazu obeh, je dostavila : — Mislim, da se lahko Sestaneta vsaki dan na jetniškem vrtu. Margareta se je priklonila ter se zahvalila, nakar jii je rekla kraljica: — Pridite semkaj, senjora, ter sedite nekoliko poleg m>eme. Pri tem je pokazala na pručico, ki je istala ob njenem vznožju. — Ko boni opravila ta svoj posel, hočem izpregovortti par besed z vam/i. Vsfled tega so povedi i Margaa-eto po stopi jicah navzgor in v resnici krasna je izgledala, ko je sedla na pručico, vzvišeno nad visoke graoide. Castedla in Petra pa so odvedli nazaj v ječo in Peter je še skrajno nerad. Nekoliko pozneje, ko so bili slučaji zaključeni, je kraljica odpustila dvor, z izjemo par ljudi, ki sojpstaili v primerna razdalji. Obrnila se je proti Margareti ter rekla: — Sedaj, lepa deklica, /ni povej svojo povest kot jo pripoveduje ženska ženski in ne boj se izjaviti ničesar, kar bi se moglo uporabiti v procesu proti vašemu zaročencu, kajti proti tebi sami ni bila dvignjena še nobena obtožba. Povej najprvo, če si res zaročena s tem visokim plemičem in če sii je res pridobil tvoje srce. — Celo moje srce, vaše veličanstvo, — je odvrnila Margareta; — in midva sva obila pretrpela radi te najine ljubezni. Nato je s par besedami povedala svojo povest in kratica jo je z zanimanjem in pozorno poslušala. — Res, čudna storija dn če je resnična, tudi sramotna, — je rekia kraljica, ko je Margareta končala. — Kako pa je prišlo, da je sedaj Morella poročen s tvojo spremljevalko in sorodnico, če je hotel vzeti pravzaprav tebe? Kaj mi zadržuješ? — Vaše veličanstvo, — je odgovorila Margareta, — sram me je bilo govoriti o ostalem, a zaupati vam hočem ter vas prositi odpuščanja, če sem v silni zadregi izvršila nekaj, -kar ni prav. Moja so-rodnica, Betty Dene, je plačala markiju v njegovem lastnem laži-zlatu. Pridobil si je njeno srce in obljubil ji je zakon, an na riziko svojega lastnega življenja je zavzela moje mesto pri altarju ter omogočila ostalrim beg. — Junaško dejanje, čeprav dvomljivo, — j* rekbe kraljica. — Ne vem, če bo mogoče vzdržati tako poroko. Izključno le stvar Cerkve je odločati o tem. Jaz sama ne morem nič več -govoriti o tem. Kaj ti je Morella obljubil, ko ti je obljubil zakon v L/ondoamT — Vaše veličanstvo, ofoljubal mi je, da me bo dvtugnil visoko, celo ... je nadaljevala obo{avljaje, — celo na mesto, na katerem sedite vi. Izabeia je nagubila čelo, a se nato nasmehnila ter rekla: — In dobro bi ti pristojalo to mesto, — boljše kot meni. Ali je rekei še kaj drugega? — Veličanstvo, rekel je nadalje, da ne ljubi vsakdo kralja, njegovega strica. Rekel je, da iina dosti prijateljev, fai se spominjajo, da je bil njegov oče zastrupljen od očeta 'kralja, ki je bžl stari Oče More lie; da je* bila njegova mafti maroška princesinja in da bi se mogoče združil z Marokanco, če bi ne mogel na druga način doseči svojih ciljev. — Tako, tako, — je rekla kraljica. — Čeprav je Morella. dober sin cerkve, ter ga ima kralj rad, ga vendar nisem jaz nikdar ljubila. Zahvaljujem se ti za svarilo. Ne smem pa gotvoi&ti o takih- vi- t stvareh. Ali me hočeš še kaj prositi? USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; — VZEMITE SEVERA'S COUGH BALSAM Pravi odpomoček — prijetno zdravilo — 25c in 50c. Severa'« Cold and Grip Tablets povzroče takojšno od pomoč o 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....&25 IG plačamo poštnino. 3. februarja: President "Wilson, Trst: Muenehen, Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: , . tj France, Havre. 5 februarja: -Alb?rt Ballin, Boulogne in Hamburg 10. februarja: Arabic, Cherbourg in Hamburg. 14. februarja: Olympic, Cherbourg: George Washington. Cherbourg in Bremen; Dulllo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grasse, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: A(!UtUmi.\ Cherbourg; Pittsmirgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Rocsevelt, Cher-bourg. - .u^d 24. februarja: Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 2E. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria. Cherbourg. Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—Dl/BROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in r.azaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253. EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Presidente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z leznico. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tanfno i>oucen o potnih listih, prt ljafri in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem« dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 11)24, znmurejo tudi nedr^avljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dslj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na«elniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi i New Yorku preti odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslh vije bo pripuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi pn&o Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Koledar za leto 1925. Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. Pozor čitatelji. Opozorit« trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglaiujejo v listu "Glas Naroda", 8 tem boste vstregU vsem. Uprava "CHas Haroda9*