Politiški oddelek.
Srednja stranka na Češkem.
V zadnjem deželnozborskem zasedanju se je že kazalo neko nasprotje mej češkimi konservativnimi veleposestniki. To nasprotje se sicer v plenarnih sejah ni videlo, ali v klubu veleposestnikov je vrelo. V tem klubu je namreč precej močna skupina, ki sicer hodi s konservativnimi posestniki, ali ne iz narodnih, ampak političnih ozirov. Ko se je začel razgovor o tem, da se sprava odloži, so se ti gospodje temu upirali. Naposled so se vendar udali večini. Ko so se pa nasprotja zadnji čas poostrila in se je pokazalo, da hoče vlada preko glave deželnega zbora izvršiti spravo in je pričakovati v deželnem zboru hude borbe, je ta skupina, jednajst poslancev, odložila mandate. Ta svoj sklep je naznanila preisedništvu deželnega zbora. Vrhovni deželni maršal ga do danes ni objavil, kajti nadeja se še vedno, da pregovori gospode, da še obdrže mandate. Mnogo upanja menda ni, da bi ti poslanci ostali v deželnem zboru. Najbrž ostanejo pri svojem sklepu. S tem je pa napravljen razkol mej veleposestniki.
Kaj da vse to skupino nagiblje, da se odloči od svojih dosedanjih zaveznikov, ne vemo. Nekoliko je pač k temu pripomoglo napadanje Mladočehov. Ti veleposestniki si pač mislijo, čemu bodemo podpirali Čehe, če nas večina zastopnikov češkega naroda napada pri vsaki priliki. Kot rojeni Nemci Windischgratz in tovariši itak niso posebno navdušeni za Čehe. Pa tudi za češko državno pravo se posebno ne zanimajo, nekaj jih bolj vleče na Dunaj. Le konservativna politika v druzih ozirih jih je dosedaj vezala na zgodovinsko veleposestvo.
Posebnega pomena bi to ne imelo, ko bi omenjeni veleposestniki zares izstopili s političnega delovanja, ali bati se je, da se povrnejo v deželni zbor kot nova stranka, ki bode nasprotovala češkim težnjem. Vedeti treba,   da   imajo mej veleposestniki veliko somišljenikov.
Seveda sami večine nimajo, ali zanje se zanima ustavo-verno veleposestvo, ki bode pri dopolnilnih volitvah zanje šlo najbrž v volilni boj. Vlada bi tudi rada videla, da v češki deželni zbor pride nekaj ustavovernih veleposestnikov, ali pa neka srednja stranka, katera bi podpirala izvršitev dunajskih punktacij.
Ko bi bili Windischgratz in tovariši pred jednim letom odložili mandate, bi se ne bilo ničesa bati. Danes je pa drugače. Levica je dobila velik vpliv na Dunaji, katerega si bode izkoristila. Grof Taaffe mora ž njo računati, ker brez nje nobene večine več nima. Levica bode gotovo zahtevala, da vlada porabi svoj upliv, 4a se mej Windischgratzovo skupino  in  vstavovernim vele-
v
posestvom na Češkem napravi kompromis za bodoče dopolnilne volitve. Windischgratzova skupina naj bi v bodoče, kakor srednja stranka na Moravskem, lepo hodila pri volitvah z ustavovernim veleposestvom. Znano je še, da je na Moravskem tudi vlada sedanjo srednjo stranko poklicala v življenje in poskrbela, da se je mej njo in liberalnim veleposestvom napravil pri volitvah kompromis in   tako  zagotovila   Nemcem  večina v deželnem   zboru.
v
Zakaj bi vlada na Češkem ne poskusila tega, kar se jej je na Moravskem tako lepo posrečilo. S tem bi za več let zopet odkrižala se češkega državnega prava. Če bi deželnozborska večina bila nasprotna temu pravu, potem bi bilo pač za dolgo let pokopano.
Sicer bi po dopolnilnih volitvah v češkem deželnem zboru še rte bilo nemške večine, ali s kompromisom mej srednjo stranko in liberalnim (ustavovernim) veleposestvom bi bila napravljena pot bodoči nemški večini v deželnem zboru po prvih občnih volitvah. Nad sedanjo konservativno večino visel bi v deželnem zboru potem Damo-klejev meč. Kadar bi se vladi zdelo, lahko jej vpiše luč življenja, razpustivši deželni zbor. Da bi taka večina ne imela v sebi več nobene uporne moči proti vladi, še omenjati ni treba. Ponosni konservativni veleposestniki bi pa morda še čakati ne hoteli novih občnih volitev, temveč bi se kar sami umaknili, videč, da se večina volilcev več ne strinja ž njimi.
260
Tak prevrat na Češkem bi pa ne ostal brez prevrata na Dunaji. Grof Taatfe bi seveda še ostal, ali njegova vlada bi se bistveno spremenila. Trdovratno se poslednji čas napoveduje, da bode v kratkem grof Hohen-wart prestavljen v gospodsko zbornico in da ministri grof Falkenhaym, baron Pražak in grof Schonborn izstopijo iz ministerstva. Kdo ve, če te vesti niso v nekaki zvezi z najnovejšimi dogodki na Češkem.
Seveda vsa stvar bi se še dala poravnati, ko bi Mladočehi premenili svojo politiko in se zavezali s Staro-čehi in veleposestniki. Konservativni elementi pri vladi na Dunaji bi s tem dobili novo podporo, da bi se mogli
v
ustaviti napredujočemu levičarskemu vplivu. Zal, da Mladočehi z ozirom na javno mnenje ne morejo lahko zasukniti svoje politike in politični voz bode torej drdral po tiru vedno bolj na levo stran.
v
Kaj da bode pomenjala taka prememba za Češko, o tem nas prepriča pogled na Moravsko. V tej deželi je celo razmeroma več Čehov nego Češkem, ali vendar imajo vso deželno upravo Nemci v rokah. V deželnem zboru se sklepajo zakoni naperjeni proti Čehom in v deželnem odboru odločujejo tudi Nemci. Ravno tako bode tudi na Češkem. Iz Prage in Dunaja bode brila po čeških pokrajinah močno nemška sapa.
Najžalostnejše pri tem bode pa to, da se tega nemškega jarma ne bodo mogli otresti. Položaj bode neugodnejši nego je bil pod Auerspergom. Tedaj je le s s krajnim pritiskom in z ne baš poštenimi sredstvi se drsala nemška večina, sedaj bode pa imela trdno zaslombo v sporazumljenji mej srednjo stranko in liberalci. Koliko si že prizadevajo na Moravskem, da bi se znebili nemške
v
večine v deželnem zboru, ali vsi napori Cehov pri volitvah so zastonj. Vidi se, da rešitve ne bode prej, da kaki posebni politični dogodki položaj premene.
Nova večina v deželnem zboru bi nadaljevala spravo. Razdeljevala bi okraje prav po svoji volji. Celo vrsto čeških občin bi vvrstila v nemško zaključeno ozemlje. Da bi v tem zaključenem ozemlji češka beseda ne imela nobene pravice, za to se bode že skrbelo. V zmislu zakona z dne 7. julija 1876. leta drž. zak. št. 72. bi na podlagi nove razdelitve okrajev že tako prestrojili deželnozborski volilni red, da bi Nemci še nekaj mandatov pridobili. Za premembo volilnega reda na podlagi tega zakona ni treba dvetretjinske večine.
Češki narod bode potem že spoznal, kako napak je imel, da je poslušal Mladočehe, ali tedaj bode prepozno. Pridobitve Staročehov bodo druga za drugo izgubljene. Pa ne le za Češko, temveč tudi na druge avstrijske kro-
v
novine bi take spremembe na Češkem napravile neugoden vpliv. Tudi na Slovenskem bi se ponemčevanje začelo s podvojenimi močmi. Kdo ve, če se ljubljanski gimnaziji in pa novomeška popolnoma ne ponemčijo, ko se na Dunaji še bolj utrdijo levičarji. Pri uradih bode se nemško uradovanje zopet bolj razširilo.
Kdo poreče, da rišemo prečrno. Mi želimo, da se motimo,  ali žal,  da politično vreme res nič dobrega ne
obeta. Le jedna stvar je, na katero mi stavimo svoje nade. Nemci niso tako jedini, kakor so bili nekdaj. Meji nemškimi nacijonalci, zjedinjeno levico in pa protisemiti je hud boj. Ta borba bi se pa povekšala, ako se Nemcem politični položaj izboljša. To domače nasprotje bi utegnilo-zopet pokončati nemško moč in Slovani se zopet povzdignemo. Nove skušnje bodo pa pač tudi nas Slovane spametovale, da le v slogi kaj dosežemo, da vsaka bodi še tako odločna in radikalna politika, če nas cepi in mej drugim plemstvo odganja od naroda, nas avstrijske Slovane vede le v pogubo.