Poit ni na platana v gotovini
Cena Din 1*-
Stev. 188.
V	Ljubljani, sobota 20. avgusta 1938.
Leto III
Sudetski Nemci brez nadaljnjega odklanjalo češke predloge:
Runcimanov načrt bo nova podlaga
■ ■
za pogajanja Iz Anglije pa prihajalo številni resni opomini na račun Nemčije
Praga, 20. avgusta, o. Ministrski predsednik b« je včeraj razgovarjal z lordom Runcimanom nad eno uro. 0 teh razgovorih ni bilo izdano nobeno poročilo. Runcimanova sodelavca Watkin in Pedo pa sta imela daljše razgovore s parlamentarno koalicijo. Odgovorni krogi izjavljajo, da so je bil Hodža že zdavnaj odločil postaviti nekatere sudetske Nemce na važnejša mesta. Notranji minister je že nekatere Nemce postavil za prefekte v mesta Asch in Trantenau in sicer Georga Rei-terja in Antona Gerla, ki sta bila uslužbena v češki upravi. Sudetski Nemci pravijo, da Anton, Gerl ni član Henleinove stranke.
Manjši incident sc je odigral včeraj v Čemu-tovu v bližni Girkova, kjer je bil Runciman gost princa Hohenlohe. Trije ljudje so bili lahko ranjeni med tistim časom, ko so tekli razgovori med sudetskimi predstavniki in lordom Runcima-
nom-	t-	,	i
London, 20. avgusta, o. Znani veljak konservativne stranke Winston Churchill je objavil v »Daily Mai-lu« zanimiv članek, v katerem se bavi z mednarodnim položajem in ugotavlja, da je sedaj usoda sveta v Hitlerjevih rokah. Churchill omenja razpoloženje, ki je vladalo 1. 1914 na Angleškem, ko je bila proglašena svetovna vojna. Tri dni prej, preden je izbruhnila vojna, so bile štiri petine angleških poslancev in devet desetin angleškega javnega mnenja proti vsaki udeležbi Anglije v vojni. Štiri dni kasneje pa se je vse to obrnilo za 180 stopinj. Prej angleški narod ni hotel verjeti, da bo Nemčija napadla Belgijo in Francijo. Ko so pa nemške predstraže vdrle v Luksemburg in začele prodirati skozi Belgijo, ko so zagrmeli topovi in se je začela prelivati človeška kri, takrat je vsak Anglež vedel, kje je njegovo mesto.
Dogodek, kakršen bi bil napad na češkoslovaško republiko, bi zaokrenil ves tok idej in privedel do katastrofe, v kateri bi Nemčija našla proti sebi vse narode in države sveta.
Runcimanov čas je prišel
Praga, 20. avgusta. Kakor se je zvedelo iz praških	krogov,	bttdo preloženi razgo-
vori. Po izjavi narodnega poslanca sudetsko-nem-ške stranke Kundta, v kalerrje podal stališče sudetske stranke glede vprašanja narodnih manjšin. Ta odgoditev poganjanj bi trajala približno teden dni. Medtem časom hosta praška vlada in lord Runciman proučila možnost določitve podlage za nova pogajanja. V zvezi s tem se more računati z aktivnim sodelovanjem angleškega poslanstva pri pogajanjih. Zdi se pa, da še ni razščičeno vprašanje, če naj bo akcija lorda Runcimana samo posvetovalna.
Pariz, 20. avgusta. Jutranje časopisje se bavi še nadalje s poslanstvom lorda Runcimana ter z zadnjih sestankom predstavkov praške vlade in sudetsko-neinške stranke. >Figaro« piše: Zastopniki sudetsko-nemške stranke so predvčerajšnim zavrnili predloge, ki jih je stavila vlada. S tem se je začelo tudi Runcimanovo poslanstvo. Ta modri in pravični mož ima v roki vse elemente, da pravično presodi položaj. Vanj imamo popolno zaupanje. Tisti, ki bi vzeli nase odgovornost, da zavrnejo njegove nasvete, bi imeli proti sebi javno mnenje vsega sveta. Blumov »Populaire« pravi: Velika Britanija in Francija moreta svetovati prijateljski češkoslovaški republiki, naj zavaruje vsem svojim državljanom brez ozira na narodnost absolutno enakost pravic, kakor tudi absolutno spoštovanje njihovega jezika, kulture in etičnih odlil?. Ne morejo pa od nje zahtevati, da se odreče svojega političnega edinstva, da žrtvuje svojo neod-
Gledališki igralci za svoje pravice
Ljubljana, 20. avgusta.
Ne samo ljubljanskemu občinstvu in obiskovalcu drame, ampak vsej naši slovenski javnosti je znana težka borba, ki jo mora skozi dolga leta biti naše dramsko članstvo za svoj obstoj. Ne mislimo pri tem le na izredne gmotne težave, nizke plače in neredno prejemanje prejemkev, ampak tudi še na vse druge grenkobe, ki jih jim prinaša njihov težki poklic. Že polnih sedem let prejemajo člani ljubljanskega dramskega gledališča svoje plače v obrokih, tako da od 20. ali 25. v mesecu dobe, ako gre vse po sreči, morda še zadnjih par stotakov, ki jih imajo dobiti in s temi obroki spretno gospodarijo v svojih družinah in pri trgovcih, ki jih že itak dobro poznajo kot plačnike v obrokih.
Skoraj lahko rečemo, da se je dramsko čian-stvo na to obročno prejemanje plače že tako navadilo, da sc niti preveč grdo ne pritožuje nad tem. Letos pa se je zgodil primer, da za bodočo sezono članstvo sploh nima urejenih prejemkov. Prvič sc je sedaj zgodilo, odkar obstoja dramsko gledališče, da ob začetku sezone 20. avgusta člani niti ne vedo, kaj bodo prejemali. Jasno je, da so za to, da bi dobili vsaj akontacijo, začetek avgusta mnogi podpisali kar prazne pole za izplačilo plač. Prav tako članstvo še ne ve, kakšen bo repertoar dramskega gledališča, javnost pa še manj. In to kljub temu, da je ugotovljeno, da je lansko leto celoletni inkaso od predstav v primeri s prejšnim letom večji za lepe tisočake.
Vsi ti momenti so privedli članstvo dramskega gledališča do tega, da je v skupnem in soglasnem nastopu sprejelo spomenico, ki jo prinašamo spodaj. Naj omenimo le, da so to spomenico podpisali vsi člani dramskega gledališča, razen dveh, ki sta bolna in izven Ljubljane.
Spomenico so izročili davi upravniku gledališča g. Otonu Zupančiču, ravnatelju drame g. Go-liji in članom sosveta uprave. Prav tako so izročili spomenico načelniku finačnega oddelka banske uprave dr, Orlu, načelniku prosvetnega oddelka
visnost ter da se odreče svoje suverenosti nad gotovim delom svojih državljanov.
Runciman gost princa Schwarzenberga
Praga, 20. avgusta o. Lord Runciman in njegova soproga se bosta danes podala na \veekend v Oberplan v bližini Krummau na Češkem, kjer bosta gosta princa Adolfa Sohwarzenberga. V informiranih krogih se zatrjuje, da je ta obisk samo zasebnega značaja.
Praga, 20. »avgusta, o. Po končanem sestanku med llenleinom in lordom Runcimanom sta se angleška člana Ashton Gwatin in Peto podala v Bruex, kjer sta zaslišala župana Otta in uradništvo sudetske stranke zaradi incidenta, ki se je pripetil v četrtek. Oba Angleža, dr. Kundt in Ott so imeli nad dveurno razpravo z generalnim inšpektorjem policije, od katerega so zvedeli vse podrobnosti
o	incidentu. Gwatin in Peto sta izjavila, da bosta vse dobljene informacije sporočila lordu Runcinm-nu, ki je zelo nejevoljen zaradi lega incidenta.
Mobilizacija in manevri so draga stvar
Berlin, 20. avgusta, o Inozemski krogi v Berlinu so mnenja, da se je pričela evropska kritična
doba od dueva, ko se je vršil niirnberški kongres, in sicer od 5. do 12. septembra lanskega leta. S tem v zvezi so vse težave in vsi dogodki tako na vojaškem kakor na gospodarskem polju. Nemčija je mobilizirala več sto tisoč delavcev, s katerimi hoče utrditi vso svojo mejo. Nakopičenje živil in vojnega materiala ter ostri policijski ukrepi, posebno zadnji čas ob mejah, kjer se vrši utrjevanje, so tudi posledica niirnberškega kongresa. Govori se, da ima vlada namen pridržali v službi vse letnike, ki bi morali biti prosti v mesecu oktobru. Do novembra bo imela Nemčija ogromno število izvež-banih vojakov, ki bodo služili kot orodje za represalije za časa pogajanj med Češkoslovaško in su-rlptslfimi Npmci.	'rj>	’	f	'tj'	V
detskimi Nemci
. I v
<1'
» i v*
-n)
^ 'f \ Vi> f*	'
....A .	^	,	V	'•	'v-
i -i i ^	'"»r	>	-v «	|	i Jt» .
i	.a i. « iJ -c*. Ti krogi so mnenja, da bo trajalo utrjevanje Nemčije skozi več let. Predvčerajšnji govor predsednika Roosevelta v Kingstonu je stvoril med nacionalističnim zakonodajalci slabo razpoloženje, niso pa do sedaj še odgovorili, niti podali svojega mnenja. V najkrajšem času se bodo sestali nemški diplomati tako iz Severne kakor iz Južne Amerike in bodo razpravljali o potrebnih korakih, kako bi zadušili protinemško gibanje.
General Franco bo udaril na vseh bojiščih
Rad bi končal vojno še pred zimo in prehitel odbor neumešavanja
Hendaye, 20. avgusta, o. V najkrajšem času bo pričel general Franco z novo veliko ofenzivo, kateri bo osebno poveljeval. Vzdolž vse fronte se neprestano opaža premikanje čet. General Franco je sklenil končati dveletno držav-ljansko vojno še to zinjo. Poročila pravijo, da se premikajo Francove navarske čete in italijanske napadalne kolone na severnem bojišču, medtem ko pošiljajo inarokanske čete na srednja bojišča. Pričakuje se, da bo izvršen glavni napad na Katalonijo in proti Valenciji, ki sta bili do sedaj najvažnejši vladni središči. Trije napadi na Barcelono, drug za drugim, in trije zračni napadi tik ob francoski meji na nacionalistični strani pomenijo, da bo general Franco v najkrajšem času pričel ofenzivo. Zračni napad na Barcelono in na obmorska mesta Sit-
lies in Vallcarca je povzročil nad 150 žrtev, kakor pravijo poročila. Nacionalisti so zaprli vso incjo ob Franciji, tako da ne more noben preko, edino tisti, ki se izkažejo s posebnimi potrdili, da imajo res važen opravek. Burgos je dal tudi nalog vsem svojini častnikom, ki bivajo na doptisttt," da se nemudoma povrnejo k svojim četam. Veliki boji trajajo le ob južnem delu reke Ebro, kjer so nacionalistične čete očistile teren, ki so ga vladne čete zavzele meseca julija. Na tem delu bojišča so bile Francove čete biokirane v hribovju Pandols, včeraj pa so izvedli oster protinapad proti vzhodu in prebili vladne postojanke. Kljub temu pa zatrjujejo poročila, da stvarno ni velike izpremembe na teh postojankah. Na srednjem južnem bojišču pa je začasno vse mirno.
Rooseveltov govor enodušno odobravajo tudi v Zdr. driavah
Amerika se boji za Aljasko
Washington, 20. avg. Glede govora, ki ga je imel predsednik Združenih držav Roosevelt včeraj v Kingstonu, v tukajšnjih političnih krogih pravijo, da je v njem še več povedal, kot pa minister Hull v svojem predvčerajšnjem govoru. Roosevelt je zagotovil Kanadi svojo neomejeno oboroženo pomoč v primeru, če bi bila Kanada napadena. V omenjenih krogih poudarjajo veliko pozornost skupnim ameriškim _ obrambnim interesom tudi glede Aljaske, kjer je treba zgraditi avtomobilske
ceste, letališča in druge vojaške objekte. Ti krogi namreč smatrajo, da sovražnik verjetno ne bi napadel dobro utrjenih Havajskih otokov, temveč bi se verjetno poskušal izkrcat na Aljaski. Ker vodi pot na Aljasko preko Kanade, mora USA za zgraditev velike strateško važne ceste dobiti dovoljenje od Kanade. Čisto naravno je, da je Roosevelt v svojem včerajšnjem govoru mislil tudi na to.
Na današniem živilskem trgu
Na ljubljanskem tTgu se zelo pozna, da smo že v poznem poletju, kajti na kmetih je vedno več pridelkov, ki jih branjevke pridno nosijo v mesto. Današnji živilski trg je bil že v zgodnjih jutranjih urah založen z najrazličnejšimi stvarmi, proti desetim pa je bil naravnost natlačen do zadnjega kotička.
Radi velike množine so cene nekaterim stvarem v primeri s prejšnjo 6oboto precej padle. To se opaža zlasti pri sadju, ki ga je na trgu vedno več, in pri živalih, predvsem pri piščancih, ki so jih danes držale branjevk« po 14 do 15 din,_ račke pa po 18 din. Na nekaterih stojnicah so bi'.i tudi kunčki, ki so jih cenili od 12 do 15 din.
Krompir, koleraba, kumare in tikve ter druga zelenjava so ohdržali približno isto ceno kot prejšnjo soboto, cenejši pa je solata, ohrovt in paradižniki, ki jih je bilo mogoče dobiti prav lepe že za 3.50 din kg.
banske uprave dr. Sušniku in finančnemu komisarju mestne občine dr. Grošlju.
Spomenica sc glasi:
Dramsko osebje, zbrano na sestanku 18. t. m. v drami, sporoča p, n. upravi, da zaradi popolnoma neurejenega in neizvestnega matericlnega kakor tudi celotnega razmerja med upravo in članstvom, v razumljivi neprestani skrbi za življenjski in duševni mir, ne more vršiti svojih delovnih obveznosti v merah, kakor nam jih narekujejo obstoječe delovne potrebe ter naia umetniška in stanovska odgovornost
Ker bi bilo navedeno stanje za obstanek slovenskega gledališča neizogibno pogubno, pričakujemo takojšnje dejanske ureditve omenjenega razmerja.
Ljubljana, 18. avgusta 1938.
Boltarjeva, Bratina, Cesar, Danes, Danilova, Debevec, Drenovec, Gabrijelčičeva, Gregorin, Gale, Jan, Jerman, Juvanova Polonca, Juvanova Vida, Kralj, Kreft, Levar, Levarjeva, Lipah, Maria Vera, Murgelj, Plut, Potokar, Presetnik, Rakarjeva, Slavčeva, Sever, Skrbinšek. Šaričeva-
Nesreča pod Triglavom
Ljubljana, 20. avgusta.
Predvčerajšnjim dopoldne se je tik pod vrhom Triglava primerila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Neki Nemec, ki je bil priča tega dogodka, se je vrnil istega dne popoldne s Triglava in ker sc mu je mudilo na vlak, je le nahitro povedal, da je bil v družbi šestih turistov, ki so šli po Tominškovi poti na Triglav in vstopili v steno. Pri vhodu, kjer »e je pred leti ponesrečil Nemec Miiller, je nekemu starejšemu slovenskemu planinarju, katerega ime pa je ta Nemec očividno pozabil, spodrsnilo in je padel v globino. Potankosti o nesreči v razburjenosti ni mogel povedati, ker se mu je mudilo na vlak, le to je še pristavil, da se je vseh pet tovarišev takoj lotilo reševanja.
Takoj nato sc je pod vodstvom Jožeta Čopa in dr. Mihe Potočnika odpravila proti kraju nesreče reševalna ekspedicija, ki je krenila skozi Vrata, a se do sedaj, ko to poročamo, še ni vrnila. Najbrž bo šla najprej na Kredarico in šele nato v dolino. Tudi drugih podrobnosti doslej še ni mogoče izvedeti, kajti domačini sploh nič ne vedo, kdo naj bi bil ponesrečenec. Ve se samo to, kar je povedal omenjeni nemški turist, da je bil namreč ta človek star že okrog 70 let in da je občudoval njegov pogum, ker si upa na tako težko turo.
Pričakujejo, da se bo reševalna ekspedicija vrnila danes’ popoldne in da bo šele tedaj mogoče zvedeti vse podrobnosti.
Krvoses v človeški podobi
Mexico City, 20. avgusta, o. Mehikanska policija je prijela človeškega vampirja, ki se imenuje Balbino Paredes Cabrera. Vampir je priznal na policiji, da je pil kri od vsake njegove žrtve, tako on kakor njegova tolpa, ki je ogrožala ves okraj Hildago. Ta razbojniška tolpa je bila ena najkrvo-ločnejših, kar jih beleži mehikanski kriminal. Vsakega, kdor so je upiral, so ustrelili, nato pa prerezali vrat in pili kri od svoje žrtve, kakor razboiuik to sam e smehom priznava
Vesti 20. avgusta
Belgijski kralj Leopold bo sredi oktobra odšel v
Pariz, kjer bo prisostvoval odkritju spomenika svojemu očetu kralju Albertu.
Krvava bitka se je bila med angleškimi vojaki in Arabci v bližini Ake. V borbo je odločilno poseglo angleško bombno letalo, ki je zmetalo na teroriste mnogo bomb in jih s tem razpršilo. 30 Arabcev je obležalo na bojišču.
Egiptski muslimanski svečeniki so izglasovali resolucijo, v kateri kritizirajo angleško politiko v Palestini. Zahtevajo, da ostane Palestina nerazdeljena ter mora ohranili svoj arabski in muslimanski značaj.
Skoro molče so prešli italijanski listi preko odločnega govora predsednika Roosevelta. Očividno listi do včeraj niso dobili navodil, kakšno stališče naj zavzamejo k temu dogodku.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Nizozemsko
so se spet obnovila. Znano je, da so se ta pogajanja sredi junija prekinila.
n Izpremembo pakta Društva narodov bo na prihodnjem zasedanju menda predlagal angleški zunanji minister lord Halifax. Tu gre za člen, ki govori o sankcijah. Če se to zgodi, bo ženevska ustanova ohranila le značaj mednarodnega razsodnika.
Italijanska trgovina za Ameriko se je poživila. V letu 1937 je Italija izvozila skoro dvakrat toliko blaga v Ameriko, kakor leto prej.
Do hude eksplozije je prišlo v četrtek popoldne
v skladišču starega streliva v vasi Dudular pri Solunu. Nad dve tretjini hiš je popolnoma porušenih, ostale pa so močno poškodovane. Raniena pa sta bila dva človeka. Oblasti so takoj priskočile na pomoč.
Italijanska nogometna zveza odločno zanika vesti, da bi prekinila svoje stike z romunsko nogometno zvezo. Te vesti so prvi prinesli nekateri romunski časopisi.
V Los Angelesu so se danes začele velike vaje
ameriškega letalskega brodovja. Vaj se udeležuje nad 300 letal.
Prvega guvernerja v Alba Juliji, odkar je bila Romunija upravno na novo razdeljena, so v četrtek vpeljali v novo dolžnost. Ko so ustoličevali novega guvernerja v osebi upokojenega generala Papa, so bili navzoči številni ministri s predsednikom vlade patriarhom vred.
Ministrski predsednik Chamberlain je že včeraj odpotoval na svoj običajni vveekend. V London se bo vrnil v ponedeljek.
Vero v mir je ohranil kljub vsem težavam predsednik ČSR dr. Berteš. Dopisniku nekega belgijskega lista je dejal, da bo storil vse, da se izogne vojne, kajti po njegovem mnenju se da vojno zmeraj preprečiti.
Svetovno zvezo Madžarov izseljencev so ustanovili v Budimpešti v okviru proslav 900 letnice smrti madžarskega kralja Štefana. Zveza ima namen krepiti stike med domovino in izseljenci. Pokroviteljstvo nad zvezo je prevzel regent Horthy.
Italijanski kolesar Batestini je dosegel včeraj nov svetovni rekord v hitrosti. 5 km dolgo pot je prevozil v 6 minutah, 20 sekundah in 4 desetinkah sekunde. S tem je potolkel dosedanji svetovni rekord nekega Holandca za nekaj sekund.
V Haagu je umrl nizozemski poslanik v Berlinu
van Rapad zaradi težkih poškodb, ki ih je zadobil pri avtomobilski nesreči.
Poveljnik poljskega letalstva general Rajski je
včeraj z večjim spremstvom priletel v Sofijo. Sprejel ga je poveljnik bolgarskega letalstva general Voljdev. Rajski bo na Bolgarskem pregledal tamkajšnjo letališče in razne letalske naprave. Obiskal bo tudi merodajne osebnosti.
Stalno letalsko zvezo z Južno Ameriko namerava vpeljati Anglija. Zato je poslala v Brazilijo posebno komisijo, ki bo uredila vse predpriprave.
Danes bo v mestu Spaa velika vojaška parada belgijske vojske, ki je sedaj na manevrih na Ardennih. Paradi bo prisostvoval tudi kralj Leopold III.
Vse vesti o stikih, odnosno poskusih pogajanj med rdečo Španijo in med generalom Francom v Bur-gosu odločno zanikajo. Razširile so se bile namreč vesti, da se bo neki nacionalistični poslanik sestal s predsednikom rdeče vlade Negrinom, ki je prišel na fiziološki kongres v Curih.
Angleški odpravnik poslov v Rimu je imel v četrtek sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in z njim pretresal vprašanja, ki se tičejo Španije.
Govor predsednika Roosevelta v Kingstonu v Kanadi je imel silen odmev ne samo v Ameriki, temveč tudi drugod po Evropi. Izjava je namreč taka, kakor jih vodilni ameriški državniki že dolga leta niso dajali.
V Barcelono so včeraj prispeli člani angleškega odbora, ki bo preiskoval škodo po napadih letal na odprta mesta v Španiji. Predsednika tega odbora je takoj sprejel zunanji minister del Vayo, nakar je predsednik odpotoval v Alicante.
Novo tovarno amonijaka bodo zgradili Angleži v Avstraliji. S tem po postala Avstralija za primer vojne neodvisna od zunanjega sveta, kar se tiče amonijaka. Tovarna bo veljala 50.0000 funtov šterlingov.
Z rekonstrukcijo rdeče španske vlade niso zadovoljni Baski in Katalonci. Pravijo, da tako imenovani zastopniki Baskov in Kataloncev niso ljudje, ki bi uživali zaupanje teh dveh narodov.
Veliko vodno letalo je padlo na tla v bližini Va-rese takoj po svojem odletu. Vsi potniki in člani posadke so zgoreli.
Tri smrtne obsodbe so včeraj v Berlinu izvršili nad obsojenci, katerim je sodišče izreklo smrtno kazen zaradi izdajanja tajnosti tujim državam.
Neki mehiški list poroča, da je v Mehiko prišel neki sovjetski agent pod imenom Jurij Miin, ki ima namen spraviti s sveta Leva Trockega.
Nizozemska prestolonaslednica Julijana in njen mož princ Bernhardt bosta sredi oktobra obiskala angleški dvor. Obisk bo zasebnega značaja.
Obsedno stanje nad vso Palestino bo bržkone proglašeno v kratkem. Arabci so svojo teroristično delavnost še podvojili in se ne zmenijo za svarila najvišjih zastopnikov kolonijalnih oblasti. Ukrep bo izdan takoj, čim bo vlada prerešetala poročilo kolonialnega ministra Mac Donalda.
Na vsak način hočejo Japonci zrušiti in uničiti maršala Čankajšeka. Tako je izjavil japonski vojni mi-| nister dopisniku »Volkischer Beobachterja«. Za ta cilj bedo Japonci žrtvovali vse, kar morejo
Uboja v Vitanju in v Hrastju pred sodiščem
Z nožem ga J« zabodel v srce, zato se bo pokoril 8 let In pol v leči
Celje, 19. avgusta.
Dva grozna zločina bo pomnila vitanjska občina, ki sta se dogodila v onem letu: strašen umor graščinskega čuvaja in uboj občinskega čuvaja Purka Viljema, ki je padei pod ostrino noža. Vsa javnost je nestrpno čakala, kako bo' sodišče kaznovalo mladoletnika, ki je umoril očeta številnih otrok. Stroga je bila kazen zanj, 20jet robije, vendar ni ustrašilu znanega pretepača, 26 letnega klobučarskega pomočnika Žal-nika Jožeta iz Brežic, ki je prišel služit svoj kruh v ta mirni kraj, da se je spozabil, zagrabil nož in ga zasadil v srce mlademu občinskemu čuvaju Purgu Viljemu.
Vino je zvabilo
usodnega 10. julija večjo družbo fantov, da so šli v gostilno, kjer so pozno v noč popivali. Med njimi je bil tudi Zalnik, ki je bil ves čas razpoložen za pretep. Ko so se ponoči vračali vinjeni skozi trg, so srečali Purga, ki jih je dostojno pozdravil. Vinjeni in podivjani Zalnik se je obregnil ob Purga in ga osorno vprašal, zakaj ga je prijavil orožnikom in ga spravil za
4	dni v zapor, medtem pa mu je že prisolil krepko zaušnico, kutero pa je Purg pošteno vrnil. Med fantoma se je vnel pretep, zadale so zaušnice, dokler ni Zalnik potegnil noža in zabodel Purgu naravnost v srce, da se je na mestu zgrudil in obležal mrtev na tleh.
Pred malim senatom okrožnega sodišča je Zalnik priznal dejanje, zagovarjal pa se je na svojo vinjenost in razburjenost, v ostalem pa je zatrjeval, da pri tem uboju ne pade krivda na Štruca in Dežmana, ki sta bila soobtožena. Zalnikov kazenski list našteva več surovih pretepov, zaradi katerih je bil Zalnik že večkrat kaznovan. Sodišče je obsodilo Zalnika na 8 in pol leta robije,
Dežmana na 2 in pol meseca strogega zapora, Štruca pa je oprostilo.
S puško ga Je ustrelil
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v elju se je zagovarjal 39 letni posestnik Narat Avgust iz Ilrustja pri Št. Petru pod Sv. Gorami.
59	letni mož je zglodal silno potrt in skrušen, na njegovem obrazu pa sc je izražala odkrita skesanost. Trdo so padale besede državnega tožilca g. dr. Fellaherja, ki je obtožil Narata, da je namenoma ustrelil 17 letnega posestniškega sina Geršaka Ivana iz Hrastja.
Usodni strel v sadovnjaku
Bilo je 21. julija okoli pol devetih zvečer. Geršak Ivan je šel iz Hrastja od svojega doma k posestnici Štancer Mariji v Srebrnik z namenom. da naprosi njenega sina Toneta, da bi prišel drugi dan h Geršakovim pomagat mlatiti žito. Iva a jo je mahnil po bližnici, ki pelje skozi Naratov sadovnjak. Ze podnevi je opazil po tleh zgodnja jabolka, ki so ležala po travi. Stopil je pod drevo in pobral nekaj jabolk, katere si je zavil v predpasnik. Pri tem pa ga je zasačil Narat ki je zadnje dni oprezno pazil na svoje jablane, katpre so mu vsa leta obrali otroci in drugi. Da bi vsaj letos to preprečil, si je sposodil pri svojem bratu lovsko puško, s katero je hotel preganjati tatove, ki bi se priklatili v njegov sadonosnik. Ko je Narat opazil moško osebo v vrtu, je zaklical: »Kdo si!«. Ivan je molčal in hotel zbežati, medtem pa je Narat že sprožil puško in fant se je zgrudil ter po nekaj minutah izdihnil. Vest o groznem uboju je silno razburila okoličane. Kmalu je bila na kraju uboja orožniška patrulja, kateri
je dejanje prijavil sam Narat, in zdravnik, ltan je dobil štiri smrtne poškodbe, zaradi katerih je takoj izdihnil.
Stlri leta robije
Sodišče je obsodilo Narata na 4 leta robije in na izgubo častnih državljanskih pravic sa dobo 4 let, na plačilo vseli kazenskih stroškov,
na 500 din povprečnine in na pogrebne stroške Geršaka Ivana. Pri kazni je sodišče upoštevalo odkrito priznanje obtoženčevo, posebno pa »e je pri odmeri kazni oziralo na dosedanjo njegovo neoporečnost in da je oče štirih nepreskrbljenih otrok.
Bil Je samomor in ne zločin
V	duševni zmedenosti sl Je mtadi Rudolf Ma>«en pognal kroglo v glavo
Maribor, 19. avgusta.
V	današnjem »Slovenskem domu« smo poročali o razburljivem dogodku, ki je danes zjutraj vznemiri Mariborčane. Pod Kalvarijo «o našli v atrugi potočka truplo mladega, 17 letnega fanta, ki je bi! aatreijen v glavo. V mrtvecu so prepoznali Rudolfa Majen«. sina sluge v I. dekl. meM. soli na SlouižkovMu trgu. V času. ko srno dopoldne poročati onAemu ljubljanskemu uredništvu o tej grozotni najdbi, še ni pregledala trupla komisija ter s« ni moglo ugotoviti, ali je postal pokojni Majcen žrtev tajinetvenega zločina, ali pa si jo sam končal življenje. Truplo je ležalo v čudni legi, z glavo
Tujsko - prometno in olepševalno društvo v Mozirju
Mozirje, 20. avgusta.
Med najlepše kraje zgornje Savinjske doline štejemo trg Mozirje, ki leži na vznožju veličastnih Mozirskih planin na severu in niž-jih Dobrovelj na jugu. Ze od nekdaj slovi Mozirje kot turističen kraj, saj so že pred 60 leti prihajali v ta očarljiv trg številni turisti iz vseh strani, največ pa je prišlo semkaj Čehov in Srbov, kar je prav ugodno vplivalo že v predvojnem času na nacionalni trg, kjer so se zbirali Slovenci, ki niso klonili pod nemškim nasiljem in ostali na slovenskem trgu, kateremu se ni poznal niti najmanjši nemški vpliv. Trg je zelo prikupen in snažen, poln rož, mimo njega teče bistra Savinja, kjer najde letoviščar prijetno, toplo in čisto kopel. Pestra okolica, lepe izletne točke v bližini in izhodišče markiranih poti v planine — vse to je privabilo v Mozirje tujce, da so prišli, vzljubili ta kraj in prihajali sem vsako leto na letovišče. Mozirjani_so uvideli, da je tujski promet dvignil Mozirje in že pred okrog 40 leti so ustanovili Društvo za olepševanje trga Mozirje, ki naj bi poskrbelo, da dobi Mozirje vse one najvažnejše pridobitve, ki so za povzdigo tujsko-prometnega kraja nujno potrebne. Krasen drevored ob levem bregu Savinje ob sedanjem kopališču je ^nasadil pred 60 leti zdravnik dr. Ley-kauf. Društvo za olepševallje trga Mozirja pa v predvojnem času ni moglo uresničiti svojih načrtov, ker ni imelo podpore od oblasti. Do svetovne vojne je životarilo, med vojno pa je delo društva popolnoma zaspalo. Šele povojna doba je prinesla^ društvu življenje, da se je lotilo dela, kar je ugodno vplivalo na razvoj tujskega prometa, ki je zadnja leta rastel in dosegel 1. 1934 _ rekordno število letoviščarjev. Tega leta je obiskalo Mozirje 385 letoviščarjev, ki so imeli nad 1600 prenočnin. L. 1935 je društvo spremenilo ime v Tujsko-prometno in olepševalno društvo. Pod agilnim odborom je društvo posebno zadnja tri leta s podporo Danske uprave povečalo kopališče in ga moderno opremilo, da je v ponos vsem Mozirjanom. Kopališče ima tekoč bazen, ki je 60 metrov dolg, 10 metrov širok z 1 do 2 ra in pol globoko vodo. Vsa dela so stala preko 40.000 din. Tujsko-prometno in olepševalno društvo ima v načrtu ureditev prostora med kopališčem in Savinjo, kjer bo okrasilo zemljišče v cvetlični park Prav čedno je že urejen pas ob Savinji, ki ga je društvo očistilo. Za ureditev kopališča v Mozirju je potrebna premestitev Mozimice, ki se izliva v industrijski kanal, v katerem je tudi kopališče. Mozirnica namreč ob vsakem večjem deževju silno naraste in poplavi medvodje, napravi pa tudi škodo v kopališču, da ima društvo
Šahovski turnir v Osjeku
Lešnik premagal Slkoška, Šiška Jonkefa
Dsjck, 20. avgusta.
Deset kol imajo že za seboj igralci šahovskega amaterskega^ turnirja za državno prvenstvo v Osjeku. Včeraj sta merila svoje moči drug proti drugemu Slovenca Sikošek in Lešnik. Lešnik, ki je igral z belimi figurami jc zelo lepo začel. Sikošek si je izbral francosko obrambo. Igra se je zavlekla v končnico, ki je sprva kazala le malo prednosti Lešniku, vendar pa se jc kmalu izkazalo, da zadostuje za njegovo zmago, posebno še. ker je Lešnik do zadnjega brezhibno igral. Šiška si je spet zaslužil
dragoceno točko z močnim igralcem Karlovča-nom Jonkejem. Tudi ta igra je bila odločena šele v končnici, šiška je imel le kmeta več, a je vseeno brž odločil igro v svojo korist. Včeraj si je tudi Rabar, ki obenem z Lešnikom vodi, priboril celo točko v igri s Turkom. Njegov nasprotnik ni bil ravno tako močan in je bila zato tudi Rabarjeva zmaga precej lahka in iuu je še vedno obdržala vodilno mesto.
Stanje po desetem kolu je tole: Lešnik in Rabar 6 in pol, šiška, Pavlovič 6, Carev, Jonke 5 in pol, Rajkovič 5, Avirovič 4 in pol, Sikošek, Martinič, Mtillet in Šubarič 4, itd.
zaradi tega vsako leto velike stroške, da ga uredi. Premestitev Mozirnice bi bila torej iz tujsko-prometnega ozira kukor tudi iz gospodarskega ozira potrebna, zahtevala pa ne bi veliko stroškov.
Ko Tujsko-prometno in olepševalno društvo v Mozirju gleda na svoje delo, je lahko ponosno, zahvaljuje pa se vsem požrtvovalnim članom, zlasti pa banski upravi, ki je pokazala ne samo veliko razumevanje, temveč tudi gmotno podprla društvo, da je moglo vsaj deloma uresničiti svoje načrte.
navzdol proti strugi, tako da je izgledalo, kakor da je nekdo mrtveca že prinesel na dotično mesto ter ga je nato vrgel čez ograjo po strmini v potok. Ker je mrtvec ležal na trebuhu, na levo stran nagnjen ter z rokami podvitim pod telo, tudi ni bilo mogoče ugotoviti kakih smrtnih poškodb. Po prihodu komisije, v kateri so bili prvi državni pravdnik dr. Zorjan. preiskovalni sodnik Rebula in sodni zdravnik dr. Jurečko. pa se je ugotovilo, da si je pokojnik sam vzel življenje. Ko so truplo obrnili, so opazili na levem sencu, na katerem je ležal, strelno rano, iz otrple roke pa se je zakotalil po tleh mali broving kalibra 6.35 mm.
Iz položaja trupla in drugih okolnosti sklepajo, da se je žalosten dogodek odigral na sledeč način: Mladi Rudolf Majcen je bil zvečer ob 7 v kinu, potem pa se je napotil proti Kalvariji. Na začetku poti se je vsedel na leseno ograjo ter se ustrelil. Prvf 6trel ni vžgal, ker je bil naboj slab. Potem je repetiral drugič in druga krogla mu je prebila sence ter obtičala v možganih. Menda je skušal sprožiti Se tretji strel, pa si je naboj zataknil v cevi. Po strelu se je zakotalil čez ograjo ter padel z glavo naprej po strmini. Vzrok samomora ni znan. Fant je dejanje izvršil ekoraj gotovo v duševni zmedenosti. Pred letom dni ga je namreč povozil avtomobil ter si je takrat močno poškodoval glavo in pretresel možgane. Postal je od tega časa čisto čudaški, izogibal se je ljudi ter je nekega dne celo pobegnil od doma v Belgrad, kjer so ga prijeli ter poslali nazaj v Maribor. Uganka je samo to, kje je fant dobil samokres in naboje.
Raznoterosti Iz dnevne kronike
Ljubljana, 20. avgusta.
Po deževnih dneh smo zopet dobili lepe dni. Vendar pa je nad mesto in okolico že začela legati megla, ki je zlasti gosta v jutranjih urah in je poleg podloska, ki tu in tam že cvete po predmestnih travnikih in navdaja človeka z neko čudno otožnostjo, prva znanilka jeseni. Počasi se bomo morali vsi sprijazniti z mislijo, da se bo treba pripraviti za zimo. Pri nekaterih se to razpoloženje že opaža in se zlasti kaže v povpraševanju po drveh, ki so sedaj že po 95 din kubični meter, kar navdaja zla6ti ubožnejše e skrbjo.
V	zadnjem času se je zgodilo vse polno raznih večjih in manjših nesreč, ki so zahtevale tudi smrtne žrtve.
Nesreča motociklista
Snoči okrog osmih sta se peljala na motornem kolesu z Ježice proti Ljubljani kovinarski tiskarski mojster Hribernik Fric. stanujoč v Maulerjevi ulici 18 v Šiški, in mesarski mojster Benčina Jože Černetove ulice 28. Nasproti jima je privozil neki avtomobil, po 6redi ceste pa je šla neka ženska, tako da se je bilo nemogoče umakniti tako, da ne bi bilo nesreče. Če bi se motor no umaknil, bi bil podrl žensko, tako pa je odletel v cestni jarek. Oba mojstra, ki sta se vozila na motorju, sta se pri padcu močno poškodovala po členkih in rešilni avto ju je moral prepeljati v bolnišnico. Drugih poškodb pa k sreči nista dobila.
Smrt pod vlakom
Včeraj opoldne se je odpravil 33 letni podjetnik Ivan Kucler iz Ligojne z motornim kolesom iz Vrhnike proti Ljubljani. Med Drenovim gričem in Vrhnike je zavozil z glavne ce6te na stransko proti Verbičevi tovarni usnja. Vozil je z brzino
kakih 40 km na uro. Ko pa je prečkal železniško progo, se je nenadoma zaletel v drugi vagon vlaka, ki odhaja z Vrhnike ob 1.45 in pride uro pozneje v Ljubljano. Vlak je potegnil Kuclerja za seboj in ga nekaj časa vlekel, tako da je potem obležal grozno razmesarjen na drugi strani tira. Pogled na razmesarjenega Kuclerja, ki je bil ua mestu mrtev, ker so mu izstopili tudi možgani, je bil naravnost grozen. Kljub temu pa se je zbralo na kraju nesreče zelo mnogo ljudi. V popoldanskih urah je prispela iz Ljubljane in Vrhnike komisija, ki je ugotovila vzrok smrti in dala prepeljati truplo v mrtvašnico v Ligojno
Litija Vat vabi
na veliko tombolo »Prosvetnega društva«, ki bo jutri v nedeljo 21. avgusta ob 3 popoldne takoj po zborovanju Kmečke zveze.
Za 3 din lahko dobiš par volov, kuhinjsko opravo, kolo, vrečo moke, prašiča, koštruna in še mnogo drugih krasnih dobitkov.
Vabljeni vsi, da se udeležite tombole in s tem podprete akcijo našega Prosvetnega društva.
jem ruj
Kamnik
Protituberkuloznl dispanzer ▼ Kamniku, v Času'0
od dne 22. avgusta do 5. septembra 1938 — ne posluje!
Zdravstveni dom v Kamniku, v času od dne 22. avgusta do 1. septembra 1938 — ne posluje!
Metelkova ulica od Vidovdanske ceste do Slomškove ulice bo zaradi tlakovanja od ponedeljka 22. t. m. dalje za vozni promet zaprta.
Sadna trgovina na Štajerskem se povoljno razvija
Lap uspah zadružne organizacija, ki ja prepražila špekulacijo z jabolki
Maribor, 19. avgusta.
Že dolgo let niso kmetje prodajali jabolk za takšno ceno kakor letos. Dasi se, je sadna trgovina prav za prav šele začela ter se sedaj trguje samo z zgodnjim sadjem, vendar se prodajajo sedaj jabolka v Slovenskih goricah že po 3 din kg. To ugodno ceiio so dosegli sadjarji samo zaradi od-ločneg auastopa, s katerim so izključili iz trgovine brezvestne prekupčevalce. V Mariboru je osnovala Kmetijska zbornica posebno informacijsko in pro-
68
Nekega dne sem jo slišala, kako je zdelavala moža:
»Kako je mogoče, da nisi prinesel se seboj svojih izkazov in listin, da bi dokazal, kdo si? Zaradi te malomarnosti bova imela tu vse mogoče neprijetnosti. Ravnali bodo z nami kakor z umazanimi delavci.«
Valentina je imela boljšo sobo. izbranejšo hrano, pozornejšo strežbo kakor pa druge bolnice v hiši.
Bolnice, ki voditeljem niso bile po godu in ki niso imele sreče ter priporočil, takih ali takih, so uživale tako postrežbo in skrb, da so bile še bolj bolne kakor pa prej, preden so prišle v zdravilišče. Jedle so navadno kašo brez zabele, brez dodatkov, črn, kisel kruh ter nekako mešanico starih, zavrženih skorij in rib. Feodosija je veliko ribarsko središče, kjer je več predelovalnic za ribe. Toda svežih rib nismo nikdar dobili.
19. marca tega leta je prišlo v jedilnici do razgrajanja zaradi pokvarjene hrane, katero so nam dajali. V zeljni juhi ni bilo drugega kakor nekaj surovega zelja, kruh je bil neužiten. To pot je bila mera polna: bolnice so se uprle in niso hotele jesti. Zvečer so nam prav to zelje prinesli na mizo v obliki zavitka. Tedaj smo sklenile, da pošljemo v Moskvo brezimno pismo in se pritožimo zaradi tega
Teden dni pozneje je Iz Moskve prišla komisija petih ljudi, da bi zadevo preiskala. Iz strašnega razburjenja, ki je vladalo v zdravilišču, je bilo lahko sklepati, da se pripravlja kak nadvse važen dogodek. Sobe so pometali in snažili kakor še nikdar do tedaj. Oddelki miličnikov so krožili po cestah v soseščini zdravilišča. Kmečke vozove so odganjali.
Enonogi vratar je dobil povelje, naj pomete blato s poti in naj jih posuje s peskom. Ves osupel je bil, ko so mu podarili čisto srajco, nove hlače in celo nogavico za edino nogo. Policija je pregnala berače Ivana, Vasilija in Kolja, ki so neprenehoma lazili okoli poslopji in iskalt skorje kruha. Premenjali so nam rjuhe, vsa hiša je bila v bojni pripravljenosti ter urejena za napovedani obisk.
Ko je komisija prišla, je tudi jedilnica spremenila svoj videz. Prti so bili beli, po mizah je bilo razporejeno tu in tam cvetje. Za zajtrk smo imele slanino, mleko, jajce — vse to je bila za nas neznana dobrina. Kosilo je bilo na višku: dobile smo krompirjevo juho, piščance, riž in pogačice. Torej smo le nekaj napredovale.
Komisija je začela spraševati bolnice o prehrani, toda nihče ni maral odgovarjati, ker so se bale posledic.
Ko je prišla vrsta name, nisem nič mečkala in sem povedala resnico o gnili hrani, o ledenih sobah, o stenicah in o umazanosti. Pripovedovala sem jim o straniščih, od katerih je po eno služilo šestdesetim osebam, moškim in ženskam.
Nisem imela kaj izgubiti, zato sem povedala vse. Tajnik komisije ai je vse zapisoval.
Ko sem izpraševala druge bolnice, zakaj so molčale, so mi odgovarjale:
»Me ne moremo reči ničesar. Nismo tujke, kakor si ti. Ti se lahko vrneš v Ameriko. Me pa moramo ostati tukaj.«
Toda kakor ponavadi se tudi zdaj ni nič spremenilo po obisku komisije. Preiskovalci so večino svojega časa v zdravilišču prebili na sprehodih z dekleti. Vozili so se z ravnateljevim avtomobilom, razkošno jedli na stroške zdravilišča ter si tlačili v žepe dnevnice, in nagrade, ki so jih dobivali za bivanje v hotelu, kamor bi bili morali iti.
Dva dni pred prihodom komisije so nam zakurili sobe, da bi bile udobne in vredne visokega obiska.
»Danes ne bo nič zdravil! Dobile jih boste šele zvečer, ko bodo moški tu.«
Komaj sem verjela ušesom. Ko so se ženske razhajale, sem vprašala eno izmed njih, ali je res, kar sem slišala.
»Tako je, kakor je dejal,« mi je odgovorila.
XXXII. poglavje.
Sonjina zgodba.
Moja žena pripoveduje:
»Bila sem v zdravilišču komaj nekaj dni, ko je prišla tja Sonja, mlada ženska kakih trideset let. Bila je članica stranke. Bila je je samo kost in koža, kakor pravimo.
Nekega dne sva se pogovarjali v moji sobi, kjer je bila še neka Tatar-ka, po imenu Nura. Ženski sta me spraševali, odkod prihajam. Po čudnem naključju sta bili obe doma blizu mojega mesta.
Ko sta zvedeli za moje državljanstvo, je Sonja pripomnila:
»Mati mi je pravila, da nas je Amerika za velike lakote v letu 1921
Komisija nas je po nekaj dneh velikodušno podpirala.«
kraljevske zabave zapustila med nadvse ginljlvim poslavljanjem ravnateljev in propagandistov. V srcu bolnic pa ni ta obisk pustil drugega kakor grenkobo in žalost, saj so morale prav tako kakor poprej spet prenašati posledice zločinske malomarnosti, ki je bila značilna za upravo tega zdravilišča.
Nekega jutra je pred vrati bolni-čarkine sobe čakala vrsta kakih dvajsetih žensk, ki so bile prišle po zdravila. Ko sem prišla do njih, sem slišala zdravnika, ki je vpil-
Na to je dejala Nura:
»Da, vi, Judje, vi ste že dobili podpore, samo mi nismo dobili ničesar. Tisoči in tisoči naših ljudi so pomrli od gladu. Nikdar pa nisem še slišala, da bi bil poginil en sam Jud. Vi ste tedaj imeli vsega dovolj in zdaj se vam godi prav tako.«
Ko je govorila, so se ji oči iskrile od ogorčenja. Ob njenem napadu je Sonja začela ihteti. Ko je Nura odšla, mi je Sonja pripovedovala svojo zgodbo
Hajno pisarno, sadjerejci posameznih sadnih okolišev pa so se združili ter so sklenili, da bodo prodajali jabolka samo tistim trgovcem, katere jim pošlje navedena pisarna. Pisarna jim pošilja samo reelne trgovce, ki imajo garancijo, da bodo plačali 6adje takoj pri prevzemu in ki plačajo poleg dnevne cene še gotov odstotek za kritje rezijskih stroškov, ki jib ima pisarna. Ker ee kmetje letos teh navodil strogo drze, so na mah izginili 6 površja vsi preštevilni sadni mešetarji, ki so poprej v poletju in jeseni preplavili sadjerejske okoliše, ponujali najboljše cene, potem pa 60 kmete odirali do živega. Izginili pa so tudi vsi nesolidni sadni »eks-porterji«, ki so se pripeljali v imenitnih avtomobilih h kmetu, jabolka pa so mu ostali dolžni in še danes dolgujejo po sto in stotisoče, katerih ne bodo nikoli plačali, ker ničesar nimajo.
Kot smo že omenili, se sadna trgovina dobro razvija ter je upati, da se bodo cene jabolk še dvignile. V Nemčiji, bivši Avstriji in Švici, ki so sedaj naše glavne odjemalke, je zaradi pomladnih mrazov sadna letina zelo slaba. Med sadjarji so se sicer pojavili mešetarji, ki jih strašijo, naj jabolka čimprej prodajo, ker bodo cene padle ter jih silijo, naj trgajo še nedozorelo sadje — češ da je sedaj cena najugodnejša. Strašijo jih, da bo tako, kot je bilo lansko leto, ko je bila cena za zgodnja jabolka določena skraja na 8.60 din franko naša meja, potem pa je zelo padla ter se je popravila šele pri zimskem sadju. Lansko leto pa je padla cena predvsem zaradi dobre letine v Nemčiji in pa zaradi tega, ker so naši trgovci začeli izvažati nedozorela jabolka ter so drug drugemu kvarili ceno. Letos pa je posegel vsem Prizad, ki preprečuje vsako prodajanje pod določeno ceno, obenem pa je uvedena na izvoznih postajah zelo stroga kontrola, ki onemogoča izvoz nezrelega sadja. Zaradi tega priporoča posredovalna pisarna Kmetijske zbornice, naj ne trgajo jabolk prezgodaj, ker s tem škodujejo sami sebi, saj jim izvozniki takega nezrelega sadja ne bodo prevzemali, ker ga ne bodo mogli spraviti v inozemstvo.
Potom informacijske pisarne v Mariboru prodajajo sedaj jabolka ekoraj V6i sadjerejski okoliši v slovenskih goricah. Potrebno pa bi bilo, da bi se osnovali tudi v drugih krajih taki krajevni odpori, ki bi ponudili večje množine sadja v nakup informacijski pisarni, ker bodo na ta način dosegli dosti višje cene. Omenili smo že, da je danes cena jabolk v krajih, kjer je prodaja organizirana potom informacijske pisarne v Mariboru, 3 din za kilogram. V Čakovcu, Halozah in drugod, kjer se prodaja vrši neorganizirano, pa plačujejo izvozni-čarji jabolka še vedno po 1.50 din. Že ta velika razlika nazorno prikazuje potrebo zadružne organizacije.
Od tu in tam
Polovična voznina j* odobrena članom združenja dijakov-vojakov dijaških čet 1. 1914/15, ki sc bodo udeležili izredne skupščine svojega združenja, ki bo 4. septembra L 1. Popust velja o<3 2. do S. septembra. Enak popust je odobren ra člane poljedelskih zadrug iz vse Jugoslavije, ki se bodo udeležili glavne skupščine Zveze poljedelskih zadrug v Novem Sadu od 3. do 5. septembra. Popust velja od 30. avgusta do 9. septembra.
Da bi se kakovost suhih sliv in drugega sadja zboljšala, se je začela na pobudo kmetijskega ministrstva velika akcija za boljši način sušitve sliv v modernih sušilnicah. Ta akcija je do zdaj pokazala dobre uspehe. S (o akcijo za graditev novih sušilnic za sadje, in sicer s pomočjo državne podpore, je treba v splošnem interesu v čim večji meri nadaljevati. Da bi dalo pobudo za graditev takšnih sušilnic, je kmetijsko ministrstvo tudi letos odobrilo gotove denarne podpore posameznim banskim upravam, posebno v sadonosnih krajih. Na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo v kmetijskem ministrstvu jc to ministrstvo odobrilo sledeče podpore; Banski upravi v Sarajevu 90.000 dinarjev, banski upravi v Banja luki 64.500 dinarjev, banski upravi v Novem Sadu 40.0000, banski upravi v Zagrebu 35.0000 in banski upravi na Cetinju 74.000 din.
Iz teh vsot bodo banske uprave dajale podporo za graditev modernih sušilnic (sistema dr. Stojkovič ali po potrebi sistema Glavinič).
Dotiskana je statistika zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za prvo polletje 1938. Knjiga se dobi za ceno 60 din pri vseh glavnih carinarnicah in v večjih knjigarnah.
Delo za dokončno organizacijo kmetijskih zbornic se bliža h koncu, Po izvršenih volitvah uprav posameznih zbornic, ki so bile izvršene konec preteklega leta, se je pokazala potreba po pravilnikih o osebju in o pokojninskem skladu teh zbornic. Šele potem bi mogle tvornice postaviti svoje stalno osebje. Do sedaj so izročile svoje pravilnike v odobritev poljedelskemu ministru tri zbornice, medtem, ko bodo ostale to v kratkem storile. Te dni je poljedelski minister potrdil pravilnike kmetijskih zbornic za dravsko in moravsko banovino, čim bodo potrjeni še pravilniki ostalih zbornic, se bo delo za organizacijo definitivno končalo, nakar bodo zbornice lahko začele z intenzivnim delom za zaščito kmetskih interesov.
Spremembo uredbe o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti točj v donavski banovini je
Predpisal kmetijski minister. Ta sprememba se glasi: ri izvajanju obveznega zavarovanja posevkov in pridelkov proti toči bosta sodelovala državna in samoupravna oblast z banovinsko ustanovo za zavarovanje posevkov in pridelkov proti toči v mejah, ki jih odobre resorni ministri ter bodo v tem primeru organi dotič-nih oblasti po splošnih predpisih odgovarjali za zadeve zavarovanja posevkov in pridelkov proti toči.
Za zgraditev severnega pristanišča v Splitu
60	zdaj končane v ravnateljstvu pomorskega prometa vse priprave. Ti načrti so tudi že poslani v odobritev pristojnim višjim oblastem. Te dni bodo razpisana tudi vsa delu za zgraditev tega pristanišča. Zaradi graditve unske železniške proge bo treba razširiti tudi železniško postajo v splitskem predmestju, po kateri bo šel promet do novega pristanišča.
Letni občni zbor Združenja gozdarskih inženirjem, ki ima svoje središče v Zagrebu, bo v Vin-kovčffi meseca oktobra. Občni zbor tega združenja je vsako leto v drugem kraju. Tako so letos prišli na vrsto tudi Vinkovci, ki so, kakor pravijo, zaradi svoje središčne lege za ta občni zbor zelo prikladni. To nedeljo se bo sestal tu upravni odbor tega združenja na sejo, na kateri bo pripravil potrebno gradivo za omenjeni občni zbor.
Svojo prvo smrtno žrtev je zahteval te dni motorni vlak, ki vozi iz Belgrada preko Užic in Sarajeva do Dubrovnika. Zaletel ®e je v kmečki voz v bližini postaje Mokra gora. Na vozu sta sedela nek tamkajšnji kmet in železniški čuvaj. Vlak je razbil voz, pri padcu pa 6e je na mestu ubil čuvaj, dočim je kmet dobil težke poškodbe in so mu v bolnišnici tudi komaj rešili življenje.
Šest konjskih razstav bodo imeli v vrbaski banovini meseca septembra. Te razstave, ki bodo v Banjaluki, v jajcu, Bosanski Dubici, Bosanski Krupi in v Bosanskem Petrovcu, bodo imele namen, da se vzbudi po vsej omenjeni banovini čim večje zanimanje za konjerejo. Kmetijsko ministrstvo je te razstave že dovolilo in je obenem tudi odobrilo vsoto 100.000 din, ki bo razdeljena v obliki nagrad lastnikom najlepših konj. Poleg te vsote pa je še banska uprava primaknila 30.000 din v isti namen.
V	loteriji je zadela 10.000 angleških funtov šter-lingov neka Zagrebčanka. To je bilo v Egiptu, kjer prirejajo tudi državne loterije. Omenjena Zagrebčanka je začela igrati pred osemnajstimi leti. Letos je njena srečka zadela. Takoj je začela iskati svojo srečko. Ni je pa mogla na noben način nikjer dobiti. Prepričana je bila že, da jo je bila kje založila, ali pa, da jo ji je kdo ukradel. Sporočila je banki, da je njena srečka zadela 10.000 funtov, toda tu so ji dejali, da ji prej ne morejo tega denarja izplačati, dokler ne prinese srečke. Obenem so ji obljubili, da jo bodo obvestili, kdo bo z dotično srečko prišel po denar. Pozneje pa je omenjena Zagrebčanka še enkrat pretaknila na svojem domu vse kotičke, da bi našla srečko. Res jo je dobila, in sicer prav v onem predalu, ki ga je bila prej že večkrat natančno preiskala. Toda, zdaj banka ni več hotela izplačati denarja, ker je bil rok žc zamujen. Pozneje se je ugotovilo, da je to srečko ukradel nek Arabec, ki pa jo je pozneje prinesel nazaj, ker je spoznal, da ga bodo prav gotovo zaprli, če bi skušal dvigniti dobitek. Zagrebčanka si je najela enega najboljših egiptovskih advokatov, ki bo skušal dobiti od banke to lepo vsoto 10.000 funtov ali v našem denarju
2,300.000	dinarjev.
Vrelce zdravilne vode so odkrili v zadnjem času ob reki Korani. V teh krajih se je mudilo še več geoloških strokovnjakov, ki raziskujejo tla okoli te reke. Že svoj čas je prof. Janeček naletel na izvir vode, ki ima v sebi precej joda, pa tudi drugih mineralnih snovi. Pozneje so v tamkajšnji okolici odkrili še en tak vrelec. Voda obeh studencev ima v sebi radioaktivne snovi. Ker so ti izviri prav blizu kopališča ob Korani, se je vzbudilo v zadnjih časih prav živo zanimanje za to kopališče.
Plavalne tekme za državno prvenstvo juniorjev so se danes začele v Novem Sadu. Tekmovali bodo v plavanju, skokih v vodo in waterpoolu. Za tekme 6e je prijavilo 11 klubov s 347 plavalci. Med drugimi sodelujejo tudi »Ilirija« iz Ljubljane, Viktorija iz Sušaka in »Jug« iz Dubrovnika.
Pedagoški tečaj za učitelje bo od 22. do 27. avgusta t. 1. v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta) v Ljubljani. Pričetek bo v ponedeljek 22. t. m. ob 9. Na prošnjo pedagoškega društva je kr. banska uprava dovolila vsem udeležencem, da smejo ostati v Ljubljani do vključno 27. avgusta 1938. (Odlok kr. banske uorave IV. štev, 13.172, 7. dne 16. avgusta 1938.?
Počitniški domovi za valence
Počitniške kolonije — prva naloga bodočnosti
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Zdravstveno stanje vajencev in vajenk je malo zadovoljivo. Ogroža jih zlasti tuberkuloza in razne prebavne bolezni. Pogosto se opaža, da so zaostali v rasti in da so slabokrvni. Nujno j« (»trctmo obrniti skrb za vajence v preventivo, v prepreče-nje obolenj, ter jo v tem pogledu' ustanovitev počitniških kolonij za vajence prva naloga bodočnosti. Poglejmo, kako so naši sosedni narodi rešili to vprašanje in kako se pri njih obne8o vajeniški domovi, oziroma kako delujejo.
V bivši Avstriji
Sosedna Avstrija — sedanja Ostmarka — dasi majhna, je imela vendar najlepše organizirano socialno zaščito za delavsko mladino.
Vajeniška skrbstvena akcija je bila ustanovljena leta 1918, in sicer najprvo za vajence, dve leti pozneje pa za vajenke. V brošuri, ki jo je izdalo ravnateljstvo dunajske bolniške blagajne, se imenujejo vajeniški domovi »torišča telesnega in duševnega zdravja«. Najprvo je država dala na razpolago domove in nekaj denarnih podpor, dokler niso bolniške blagajne vso stvar pravilno organizirale in denarno fundirale. Zlasti dunajska uolniška blagajna je leta 1935 oskrbovala 75% vajencev in 32% drugih ostalih blagajn. Ta socialna akcija se je vkljub revolucionarnim dogodkom leta 1934 nadaljevala v istem človekoljubnem duhu. Vsi činitelji so priznali stvarno delo, ki so ga izvršile počitniške kolonije za vajence.
Vajeniška skrbstvena akcija na Dunaju je imela 6 počitniških domov. Oskrbovalni prispevki tjolnišklh blagajn so bili določeni z 2.70 šil. za dunajske bolniške blagajne, za izven Dunaja pa 3 šilinge dnevno. Gojenčev prispevek znaša že več let od 30—60 grošev na dan.
Prispevale so pa bolniške blagajne posameznih zveznih dežel, v letu 1935: Dunaj 141.584 šil., Nižjeavstrijsko 14.028, Zgornjeavstrijeko 684, Sol-nograško 294, Štajersko 11.283, Tirolsko 32, Gradiščansko 399 šilingov. Skupaj same bolniške blagajne so dale 168.244 šilingov.
Izven prispevkov bolniških blagajn so dodatke prispevali še razni zavodi in uradi. Dunajska mladinska pomožna akcija 66.964 šil. Subvencija dunajske občine 50.000 šil. Subvencija obrtnega nadaljevalnega šolskega sveta 20.000 šil. Zbornica za delavce in nameščence 20.306 šil. Delavski brezposelni uradi 9388. Prispevki ojencev 62.102 šilingov. Nižjeavstrijska deželna vlada 1200 šil. Otroška počitniška akcija domovinske fronte 31.695 šiilingov. Razni dohodki 5010 šil. Skupaj 266.665 šilingov.
Z vsemi temi viri dohodkov se omogočuje vajeniški skrbstveni akciji njeno plodonoeno in uspešno delovanje v dobrobit delavske mladine za časa oddiha v počitniških domovih.
V Švici
imajo mladinsko-počitniška potovanja kakor v Nemčiji. Švicarska zveza za mladinska prenočišča je imela leta 1925. 35 prenočišč domov, leta
1936. pa že 190. Te domove |e obiskalo leta 1925. 2193 oseb, leta 1936 pa 68.000 oseb. Tu imajo pravico na prenočišče vsak akademik, srednješolec, trgovski in obrtniški pomočniki, vajenci in vajenke kakor tudi kmečki fantje, ki s« morejo nekaj prostih ur utrgati za potovanje. Ta splošno narodni značaj mladinskih počitniških domov je velikanskega pomena, ker nobenega sloja ne izključuje v teh mladih srcih tudi smisel za splošno sožitje med stanovi. Vsako društvo ali organizacija, ki plačajo letno najmanj 30 frankov za mla-dinske počitniške domove, postane član omenjene zveze in imajo njeni člani pravico do prenočevanj in drugih ugodnosti v prenočiščih.
In pri nas
Taka organizacija, prikrojena in prirejena na naše razmere in po možnosti nepristranska, bi lahko storila mnogo dobrega za delovno mladino samo, zraven pa silno mnogo za zdravo državljansko vzgojo doraščajočega delavnega rodu.
Omeniti moramo še tole: Posvet o vajeniškem vprašanju, ki jo je sklicala lansko leto 25. marca Delavska zbornica v Ljubljani, je zainteresirala razne činitelje, med temi tudi OUZD v Ljubljani, ki je dal takoj izdelati bolezensko statistiko o vajencih in vajenkah.
OUZD namerava v Ljubljani v kratkem sklicati posvet in na njegovo pobudo se misli ustanoviti posebna »delovna skupnost za zdravstveno zaščito vajencev in vajenk«. Namen te skupnosti bo skrb za zdravje onih vajencev, ki so zavarovani za primer bolezni, pa so v primeru obolenja ali	zaradi nevarnosti	obolenja	zaradi neugodnih	socialnih razmer	potrebni	posebnega
skrbstva za povrnitev osnosno utrditev njih zdravja preko okvira dolžnosti, ki jih ima do vajencev nosilec bolniškega zavrovanja.
Nameravana delovna skupnost bo morala v prvi vrsti voditi evidenco o zdravstvenem stanju vajencev ter na podlagi tozadevnih podatkov ukreniti	V6e potrebno za	čimprejšnjo izločitev
bolnih ali od bolezni ogroženih vajencev in vajenk iz	delavnice in jim	omogočiti	zdravljenje
oziroma bivanje v posebnih kolonijah, da se okrc-pe. Zato bo v prvi vrsti organizirala
sistematične zdravniške preglede
vajencev in vajenk ob vstopu v službo in med učno dobo.
OUZD pa je letos kakor lansko leto po vajeniškem posvetu omogočil Društvu za varstvo delavske mladine v Ljubljani, da je šlo lansko leto 25 vajencev na Lom nad Tržičem in letos v dveh skupinah 50 vajencev v Možjance pri Pred-voru nad Kranjem. Morske višine je 70 m, taborilo je 50 vajencev v 7 šatorih pod vodstvom gospoda Mihelčiča, kateheta na ljubljanskih vajeniških šolah. Prihodnji teden pa gredo prve vajenke v počitniško kolonijo na Velesovo nad Kranjem. Omenjeno društvo sprejme še nekaj vajenk za to počitniško kolonijo. Začetek počitniških kolonij je tukaj tudi pri nas v Sloveniji.
Drugi dan tekmovan|a za državno lahkoatletsko prvenstvo:
Polak zmagovalec v deseteroboju
Ljubljana, 20. avgusta. Včeraj popoldne se je nadaljevalo tekmovanje v deseteroboju za državno prvenstvo ter v hoji na 50 km in teku na 3000 m kot samostojnih disciplinah. Razpoloženje in naval občinstva se nista prav nič spremenila. Tekmovanje se je zaradi priprav zavleklo čez napovedano uro in je trajalo, ko je bila že noč, tako da končne borbe za deseteroboj na 1500 m nisi mogel več opazovati, ampak si slišal samo cepetanje nog.
Sedemnajst minut pred drugo uro je startal Belas (Maraton, Zagreb) kot edini tekmovalec v hoji na 50 km. Ta disciplina je nova olimpijska točka in je bila včeraj prvič na programu. Prej se je v tej disciplini tekmovalo na 25 km. Proga je vodila iz Ljubljane v Kranj in nazaj. Cas, ki ga je Belas dosegel, je 5 ur in 26 minut, 52 sekund. Gotovo bi bil ob dobri konkurenci dosežen boljši rezultat.
V teku na 8000 m so se prijavili sami Slovenci in to: Kien Lado, Srakar Ivan, Krevs Ivo (vsi Primorje) ter Glonar Jože (Ilirija). O zmagi Krevsa ni nihče dvomil in je res dosegel dober čas. Takoj je prevzel vodstvo in ni dal do sebe. Toda Srakar in Kien sta dobro »stiskala« in Krevs razdalje ni mogel povečati. Na cilju so se zvrstili takole: 1. Krevs Ivo 10:15 2/5, 2. Srakar 10:46 2/5,
3. Kien 10:47 4/5, 5. Glonar 11:07 1/5.
Vse ostale discipline so bile nadaljevanje deseteroboja. V teku na 110 m z zaprekami so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Polak 20.2 (372 točk),
2.	Kosec 20.3 (360), 3. Hlade 21 (322), 4. Bolgari 22 (266). Petrušič je bil diskvalificiran, ker je .prestopil progo. On in Smejda sta tekla skupaj. Smejda je že vodil, pa je prevrnil zapreko in ko jo je postavil 'ter tek nadaljeval, se je Petrušič na klic iz publike :nazaj! ustavil in hotel iti res nazaj. V tem pa je zagledal Smejdo, kako jo pobira za njim ter tudi sam začel teči. Tako je zgubil precej točk.
V naslednji točki, v metu diska, je zmagal Smejda, dočim je Polak dosegel slab rezultat. 1. Smejda 36.92 m (622), 2. Kosec 34.36 m (552), 3. Hlade 34.17 m (547), 4. Petrušič 32.56 m (504).
V skoku s paliro Smejda ni skakal, ker ni imel izgledov. Tudi Petrušič je kmalu nehal. Ta točka se je najbolj zavlekla in sta Bolgari ter Kosec dosegla enako višino. Rezultat skoka s palico je sledeči: 1. Kosec 3 m (501), 2. Bolgari 3 m (501), 8. Polak 2.80 m (431), 4. Petrušič 2.45 m (315), 5. Hlade 2.35 m (285).
V metu kopja je bilo gotovo, da bo zmagal smejda, ki bo tekmoval v tej disciplini kot samostojen poleg Kovačeviča in Markušica. Šlo je samo za Polaka in Kosca, ki 6ta korakala v točkah precej vštric. Izgledalo je, da bo Polak precej odnesel, Pa s® mi' ie Kosec z dobrim metom precej približal. Končni rezultat: 1. Smejda 50.09 m (580), 2. fe,nru,S1,c io ?5 m	3-	Hlade 41.58 m (440),
4. Polak 38.89 m (396), 5. Kosec 37.38 m (325).
_ Kot zadnja točka deseteroboja je bil tek na loOO m. Smejda in Petrušič nista nastopila. Vprašanje je bilo samo za prvi dve mesti. Ker je Polak tudi v tej panogi dosegel nekaj točk več kakor prej v metu kopja, si je osvojil prvo mesto in prvenstvo v deseteroboju. Rezultat teka na 1500 m: 1. Boleari 4:51 2/5 (468), 2. Hlade 5:03 4/5 (395), 3. Polak 5:05 (386), 4. Kosec 5:11 1/5 (3o4).
S	tem je bilo tekmovanje za državno prvenstvo v deseteroboju končano in vprašanje državnega prvaka rešeno. Zdi se pa, da so nekateri tekmovalci imeli v nekaterih disciplinah, kjer so se počutili bolj slabe, premalo poguma in volje. Cernu odstopati? Saj ni, da bi samo eden vse v vrečo pobasal. Smisel tekmovanja je borba in ue resignacija
Končno ee iz doseženih rezultatov vidi, da črte, ki bi odgovarjala sorazmerno posameznim panogam, ni. Prevelike so razlike med posameznimi disciplinami. Sorazmernost pa se da doseči samo s smotrno vajo. In to nekaterim ni nedosegljivo. Končni placement deseteroboja je sledeč:
1. Polak (Primorje) 4758 točk;
2. Kosec (Primorje) 4685 točk;
3. Hlade (Železničar, Maribor) 4500 točk;
4. Bolgari (Železničar, Maribor) 4105 točk;
5. Petrušič (Hajduk, Split) 3679 točk;
6. Smejda (Jugoslavija, Belgrad) 3623 točk.
Kot samostojna disciplina se je vršil tek na 400 m z zaprekami, kjer 60 bili doseženi sledeči rezultati: 1. Pleteršek (Primorje) 57.8, 2. Skušek (Primorje) 59.9, 3. Branščak (PSK) 64.2, 4. Ferkič (Slavija, Varaždin) 68.2.
Danes se prične tekmovanje v posameznih disciplinah in se obeta napeta borba. Pričetek ob 17. Tekmuje se 100 in 400 m predteki, kopje, skok ob palici in v daljavo, 1500 m, 110 m zapreke, 100 in 400 m linale ter štafeta 4x100 m.
Upajmo, da bodo naši slovenski tekmovalci na srednjih progah izboljšali dosedanje rekorde.
Jutri Ljubljana : BSK
Upajmo, da so časi, ko smo trepetali za točke, mulili. Po igri, ki nam jo je pokazalo preteklo nedeljo moštvo Ljubljane, 6memo jutri upati na dober uspeh, čeprav je BSK v zadnjem času zopet začel prihajati v staro formo. Pričakujemo, da bodo naši fantje zaigrali vsaj tako kot preteklo nedeljo in tako se lahko zgodi, da bo tudi BSK odšel kakor v nedeljo Hajduk: prvič poražen na naših tleh.
*
Državno kolesarsko prvenstvo, ki bi se imelo vršiti jutri, je odgodeno na prihodnjo nedeljo. Kakor smo že poročali, je preteklo nedeljo tretjina tekmovalcev odstopila in smo prepričani, da se to ne bo ponovilo.
*
Grafika: Reka
Jutri ob 10 dojjoldne se bosta srečala na igrišču S. K. Reke na Viču imenovana kluba v prijateljski nogometni tekmi. Oboje moštev igra tehnično tako lepo, da bo tekma gotovo zanimiva in lepa, posebno ker sta moštvi prilično izravnani.
V	kolikor ima Reka plus s svojo napadalno vrsto, bo skušala Grafika uvesti v svoje vrste več borbenosti in odločnosti, ki sta za uspeh na zelenem polju brez dvoma najbolj potrebni. Obe moštvi bosta nastopili z vsemi novimi pridobitvami, ker je važno, da bosta temeljito pripravljeni za prvenstvene tekme, ki so pred durmi.
Vabimo vse športnike in ostalo občinstvo, da nas posetijo jutri na igrišču Reke na Viču. Vstopnina nizka.
Lahkoatletsko državno prvenstvo. Jutri se začne tekmovanje z« državno prvenstvo v lahki atletiki na Stadionu že ob 15 in ne ob 17, kakor je bilo prvotno javljeno.
*
V	lahkoatletskem dvoboju med Nemčijo USA je skočil Nemec Leichum 7.61 m daleč.
Dne 20. in 21. avgusta letos bodo v Belgradu ženske lahkoatletske tekme za prvenstvo Jugo slavij*
Krai	l.a. s g o s s <® £ ® a*	Temperaturi! v C'		c* c t> fr — ce • s £►	C o oc ar- š=	Veter (smer. lakost)	Pada- vine	
		i * “g	CQ 1 ** °s				a s	vrsta
Ljubljana	7018	25-3	13-0	92	mL 10	0	—	—
Maribor	760-0	23-4	12-0	90	0	0	—	—
Zagreb	703-5	27-0	12-0	90	7	s,	120	dež
Belgrad	704 5	2r0	11C	90	0	0	—	—
Sarajevo	705-3	2T0	110	90	5	0	0-4	dež
Vis	761-7	2j"U	19-0	90	0	0	—	—
Split	761-7	31-0	190	50	0	0	—	—
Kumbor	759 /	28-U	201)	50	0	NNE»	—	_
Rab	762 2	-26-U	19-0	0	3	0	—	—
Ouoravnlti	759-7	27-0	17*0	40	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma jasno, zmerno toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo zjutraj megleno.-Ob 7.10 se je pričela megla dvigati. Ob 7.30 je popolnoma zginila, nato pa je bilo oblačno. Ob 9.30 se je oblačnost pričela redčiti in se je do 11 popolnoma zjasnilo. Jasno je ostalo do 14.30, nato pa sc je nekoliko pooblačilo, toda ne za dolgo, ob 17 je bilo zopet jasno in je tako ostalo tudi ponoči.
Koledar
Danes, sobota, 20. avgusta: Bernard.
Nedelja, 21. avgusta: Ivana.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7.
Obvestila
Na Krvavcu bo jutri, v nedeljo, slovesno žegna-nje. Ob 10 dopoldne bo sveta maša, ki jo bo daroval prof. Jeglič.
Zveza gospodinj v Ljubljani neumorno deluje za gospodinjsko vzgojo našega ženstva. Ob letošnjem jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra bo zveza zopet stopila na plan s skrbno urejeno , razstavo >Naši gostjec. Naša dežela je po svojih naravnih lepotah svetovno znana. Zato je pri nas tujski promet važen gospodarski činitelj. Potrebno pa je, da nudimo tujcu, ko je pri nas v gosteh, isto in tako udobnost, da se bo počutil med nami kot doma, da bo povsod pripovedoval o našem gostoljubju in domačnosti, da do k nam še prišel in privabil tudi druge. Glavni del te razstave bo pokazal naloge in delo žene v tujskem prometu. Drugi del razstave je namenjen družinskemu krogu in njegovim gostom. Tretji del razstave pa bo pokazal pravilno ravnanje z namiznim orodjem, porcelanom in perilom. Poleg tega bo podala razstava gospodinjam še mnogo migljajev in praktičnih navodil, ki jih bodo mogle kar najbolje izkoristiti v svojih domovih.
Stanovanjska kultur« je merilo splošne kulture. To velja posebno za današnje razmere. Pri nas je stanovanjska kultura na precej visoki stopnji, to pa ne samo po zaslugi modernega stavbarstva in sodobnega načina življenja, ampak tudi razvite pohištvene obrti in industrije. Sloves naše pohištvene obrti sega daleč čez slovenske meje in z izdelki naših mizarjev so vsi odjemalci zadovoljni. Da se je razširil glas o našem pohištvu tako daleč, je • predvsem zasluga Ljubljanskega velesejma, ki že skoraj 20 let z dragoceno smotreno propagando pospešuje to panogo naše domače obrtne in industrijske delavnosti. Krasne moderne izdelke, luksuzne in preproste, bo pokazala pohištvena panoga na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra.
Pri IV. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske dne 16. avgusta 1938 so bile izžrebane naslednje obligacije: po
10.000	din: serija A št. 15, 76, 82, 103, 172, 278, 392, 885, 425, 446, 582, 583, 653, 660, 701, 761, 792, 818, 879, 901, 945, 949, 1030, 1059, 1066, 1108. 1131, 1141, 1148, 1172, 1222, 1237, 1267, 1273, 1296; po 5000 din: serija B št.	34, 48, 49, 66,	146, 149, 215,
259, 413,	501; po 1000	din:	serija C	št. 38, 48, 96,
143, 296,	410, 429, 463,	488,	511, 573,	615, 617, 632,
«33, 643,	688, 737, 738,	769,	825, 830,	845. 851, 859,
912, 958, 963, 1011. 1040, 1167, 1184, 1384, 1451, 1477, 1553, 1572, 1580, 1739, 1776, 1840, 1880, 1890, 1905, 1948, 1978, 1999. Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. februarja 1939 pri mestni blagajni v Ljubljani.
Polovico potnih stroškov sl prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 1. septembra prične ljubljanski jesenski velesejem, ki traja do 12. septembra. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni postaji se mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani, na velesejemski blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu 6tara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra.
Odlikovanje ljubljanskih brivskih mojstrov.
Ob jubileju brivske organizacije so bili odlikovani organizatorji in brivski mojstri g. Engelbert Fran-chetti z redom sv. Save IV. stopnje in g. Podkraj* šek Matija ter Navinšek Emil z redom sv. Save V. stopnje. Za vee brivski stan našega mesta častna odlikovanja je danes opoldne izročil župan dr. Juro Adlešič odlikovancem z najlepšimi čestitkami. Čestitamo!
_	ženska	realna	gimnazija	(mestni	licej)
VT • J	P°Pravni	izpiti po	razporedu	na šolski deski.	Vpisovanje	domačih	učenk dne	2. sep-
tembra od devetih do enajstih v lanskih razredih. Vpisovanje gojenk z drugih zavodov dne 3. septembra dopoldne v ravnateljevi pisarni. (Krstni ust in zadnje spričevalo z odhodnim dovoljenjem!) Začetna služba božja bo v nedeljo, 11. septembra ob osmih v stolnici. Po maši objava urnika na zavodu. V ponedeljek, 12. septembra, Teden pouk.
Trgovski tečaj na liceju. Vpisovanje 10. septembra od devetih do enajstih	v pritličju	mestne
gimnazije.	Pogoji za	sprejem:	1. uspešno	oprav-
ljena mala matura ali završni izpit na meščanski šoli, 2. uspešno opravljen pismeni sprejemni izpit iz slovenščine, računstva in nemščine (diktat). Dan, uro in kraj sprejemnega izpita izvedo kandidatke pri vpisovanju. — Enoletni trgovski tečaj na liceju je last mestne občine ljubljanske, priključen mestni gimnaziji, obstoji že 39. leto in ima pravico javnosti. Poučujejo izprašani strokovnjaki.
Promenaden koncert v Rožni dolini na križišču cest V. in - VITI. priredi drevi ob 20 turistični odbor za mesto Ljubljano. Koncert izvaja godba Vič-Glincc, odpade pa koncert »Sloge« v Zvezd’
in nemški
Predstojnik glavnega štaba francoskega letalstva general
lja nemška častna
Kri umorjenih žrtev je pila,
kri, „ki daje plemenu Arantov moč in ulravfe"
Milch, ki ju pozdrav-
Hermannsburg je ena najbolj poznanih misijonarskih postaj v Avstraliji. Mesto leži ob Finke River, zapadno od Aliče Springs v centralni Avstraliji. Pred leti je osnoval to misijonsko postajo nek Nemec. Tu prebiva črno pleme Arantov, ki se je po kratkih letih naučilo poljedelstva in živinoreje.
Začetek tega leta pa je bil usoden za naselbino. Iz Melbourneja sta prišla na obisk k misijonarju njegov brat z ženo. Misijonarjev brat je kar na lepem izginil. Nekega večera je odšel v naselbino črncev, da bi ogledal njihovo gospodarnost in šege. Do takrat se nobenemu belcu še ni nikdar pripetilo kaj hudega niti na misijonski postaji, niti v naselbinah črncev. Vsi so domnevali, da ®e je misijonarjev brat nekje ponesrečil. Zena se je morala sama vrniti v Melbourne.
Druga žrtev
Dva tedna kasneje pa je razburila misijonsko postajo vest, da je izginil neki vodnik karavan. Mož je bil mešanec, ki je zalagal naselbino s kokosovimi orehi, sladkorjem, tobakom in konzervami. Popolnoma izključeno je bilo, da bi se pripetila nesreča, kajti pogrešanec je izvrstno poznal pokrajino in tudi je bilo nemogoče, da bi sc dal zvabiti v past.
Misijonarji so stali pred uganko; priredili so pravi lov, pregledali vse koče, zaslišali vse svoj« črne gojence, toda niti najmanjšega znaka niso mogli zaslediti, da bi izvedeli, kaj se je zgodilo z nesrečnim možem. Kamele pogrešane žrtve so kupili misijonarji in izkupiček poslali sotrodnikom.
_ Detektiv v naselbini
Komaj je preteklo šest tednov, ko je spet izginila že tretja žrtev. Sedaj je bila to petletna hčerka nekega farmerja Trankina. Najbolj čudno je bilo pri vsem, da niti eden od črncev ni izginil. Misijonarji so bili silno vznemirjeni. Iz sosednje postaje Deep-Wel so poklicali nekdanjega angleškega detektiva Mac Christophena. Mac Christo-phen je bil znan kot izredno dober detektiv, ki je nešteto primerov razrešil z veliko spretnostjo. Vendar tudi spretni detektiv ni mogel zaslediti ničesar, kar bi vsaj malo osvetlilo zagonetne nesreče. Nepoznani zločinci so se celo norčevali iz njega. Na dan, ko je hotel odpotovati, je izginil mlad pastir. Christophen je ostal na postaji in se ponovno loti.1 raziskovanja.
Nočni sestanki
Nekega večera je opazoval Arante. Imeli so nekakšen sestanek, sedeli so v krogu, tesno drug poleg drugega in mrmrali nerazumljive besede. Končno so zaključili svoj sestanek s plesom. Mac Christophen ni mogel razumeti, kaj so črnci govorili pri tem sestanku, vendar je bil kar najbolj prepričan, da je sedaj na pravi sledi.
Nočni sestanki so se ponovili in pri enem teh je detektiv opazil neko žensko, katere še dozdaj
ni videl. Ni-bila ravno stara, toda njena zunanjost je bila prav divjaška. Mac Christophen je po končanem sestanku sledil tuji ženski.
Na sledu
Zenska, je izginila v neki globeli ob Finke River. V naslednjih dneh je pridno opazoval okolico ob reki; toda šele po štirih mesecih so Christophen iij njegovi pomočniki spet videli skrivnostno divjakinjo. Zenska je bila gotovo ves ta čas odsolna. Zasledovalci sq, udrli v njeno skrivališče, kjer so našli obleko pogrešanih žrtev. To je bil jasen dokaz, da je divjakinja kriva njih smrti!
Zeno so potem po težkem naporu prijeli in zaprli. Zvita divjakinja dolgo ni hotela ničesar priznati; • trdovratno je molčala. Po dolgem času so jo pripravili do tega, da je priznala svoje zločine in povedala, da je s pomočjo nekaterih črncev zaklala pogrešance. Kri umorjenih žrtev je potem spila s svojilni skrivnimi pripadniki. Ti zločinci so bili privrženci stare vere, ki je učila, da morajo Aranti piti človeško kri, ki daje njihovemu plemertu moč in zdravje. Skrivnostna tujka je prišla od zapada in je skušala zopet zbudili strašno praznoverje med plemenom Arantov. Zdaj jo čaka pravična sodba-
Neprostovoljno potovanje
Enake usode kakor judje v Nemčiji, so bili deležni tudi judje v bivši Avstriji. Nenaden piš jih je raznesel na vse strani. Dogodki, ki so jih nekateri doživeli, so prav zanimivi.
Kapitan nekega angleškega parnika, ki je pluj po rokavu la Manche, je v daljavi opazil čoln, ki je plul, kakor- da ne ve kam. Ko je natančneje pogledal, je videl, kako moli roka iz čolna in maha s kosom blaga. Ustavil je parnik in poslal čoln z mornarji pregledat, kaj je. V čolnu sta ležala moški in ženska, oba čisto iz.črpana in onemogla. Natovoril ju je na ladjo in izvedel njiju usodo.
Bila sta dva zakonca, ki sta bežala iz Avstrije. Ko 6ta srečno prekoračila avstrijsko-švicarsko mejo, sta pozneje prišla v Francijo. Ko sta prebredla že vso Francijo, sta prišla nekega dne v Cherbourgh brez počene pare v žepu. Ker nista imela prenočišča, sta se zatekla v nek ribiški čoln. Čoln pa je bil po nesreči slabo privezan in ga je ponoči morski tok odnesel na odprto morje Ker nista imela niti vesel, si nista mogla prav nič pomagati. Končno 6ta sc morala sprijazniti z neprijetnim položajem in čakati, kaj bo. Ladja ju je odpeljala v Brixhawn, kjer pa bridkosti še ni bilo konec, ker nista imela potnega lista in nista mogla do*biti porokov, so ju zavrnili. Hočeš, nočeš, sta morala v Alžir, kamor je bila ladja namenjena.
Pritlikavi pianino
V	Budimpešti je nek amater napravil pianino, ki je najmanjši na svetu. Narejen je po vzorcu velikega pianina, velik pa je komaj sedem centimetrov. Glas mu je zelo čist, toda tako tih, da ga je treba poiačati z mikrofonom, ki je jzvezan z zvočnikom, Na ta način se da doseči glas pianina normalne velikosti. Ta »Liliputanec« ima klaviaturo, ki obsega dve oktavi.	Tipke	so	pa seveda tako majhne, da	se 6	prsti	ne da	igratj. Če
hočeš igrati, se moraš poslužiti dveh zelo majhnih palčic.
Za to delo je ta človek potreboval štiri mesece in ga je naredil	med	svojim prostim	časom.
Pianino so prodali za	tako	ceno,	ki je	ne	bi do-
segel najboljši »Steinschwarz«. Kupil ga je neki petičen zbiralec takih zanimivosti.
Blato - bodoče kurivo
Pri čiščenju kanalov naberejo v Parizu letno okrog 80.000 kub. metrov blata. Znano je, da je blato dobro gnojilo, manj znano pa je, da je tudi dobro gorivo. Prišli 60 na to, da daje blato pri vrenju razne pline, »blatne pline«. Kalorična vrednost teh plinov se da primerjati z vrednostjo plinov premoga. Tako bi lahko tudi mnogo pro-
metnih sredstev vorilo e pomočjo »blatnih plinov«. Baje so že zgradili tovarno, katere stroje ženejo plini, ki jih proizvaja blato pri vrenju.
Če je to res in ima praktično vrednost, potem Ljubljančani zaradi kuriva ne bodo v zadregi.
Pred 6.000 leti
Približno pred štiri tisoč leti pr. Kr. je Menes ali Mini, ustanovitelj Memfida, ustvaril egipčansko monarhijo, ki je trajala štiri tisoč let in je štela trinajst dinastij. Po šestdesetletnem vladanju je umrl za rano, ki jo je dobil na lovu na povodne konje.
Na številnih lončenih posodah v podzemlju, na stenah grobnic, na tisočerih primerih so našli napis »Aha«. Ko je angleški egiptolog Walter Emery pregledoval grobove, ki jih je našel v Sahari, 50 km južno od Kaire, je naletel na skrivnostni pečat iz žgane ilovice — pečat faraona Menesa. Nemalo je bil presenečen, ko je spoznal ta žig.
Po vsej verjetnosti je poslednje bivališče prvega faraona odkrito, in vse, kar so .tu našli: vaze, poslikane s prizori iz lovskega življenja, izrezljana slonova kost, ostanki oprave, papyrusi so tu že šest tisoč let.
Najstarejši egipčanski spomenik, ki so ga do danes z gotovostjo dognali, bi bila piramida faraona Zezona iz tretje dinastije.
Shirley Temple je bolna
Shirley Temple se ne počuti dobro. Naboljši zdravniki se trudijo okoli nje in jo zdravijo, čeprav ni imela še nikoli pokvarjenega želodca.
Shirlej Temple je bolna prav tako, kot so bolni običajno otroci njene 6taro6ti. Primera se pa tudi s tem konča, kajti kadar se Shirley Temple ne počuti dobro, tedaj se nabere okoli velikanskega Ritz-hotela v Bostonu, kjer igralka trenutno stanuje, velika množica ljudi in s strahom čaka novega zdravniškega poročila od bolniške postelje male zvezdnice. Časopisni poročevalci se drenjajo v hotelski veži, da sporoče razvoj in stanje bolezni vsemu svetu. Zdravniki z resnim obrazom gledajo termometer, ki kaže 38 stopinj vročine. Naslednji dan je temperatura padla in manager Shirley Temple vesel sporoča, da se bolezen obrača na bolje. Mala igralka je ponosna na to, da vlada za njeno zdravstveno stanje vsepovsod tolikšno zanimanje. Sama pa 6edi v postelji obkrožena s pol ducata punčk, najnovejšimi ilustracijami in radio-aparatom. Naslednji dan je že zdrava. To bi bila zgodba priproste devetletne deklice, če bi slučajno ne bila že filmska zvezda. Shirley je na svojem potovanju od mesta do mesta prišla v Boston; sedaj nastane največja skrb, kakšen zajtrk ji ne bo škodil, odkar je prišla iz Newyorka. Mister Muleahy, njen manager, meni, da je vzrok bolezni dolga pot v tej hudi vročini. Drugega razloga pač ni mogoče najti. Shirley je že od meseca maja na potovanju, in to je oči-vidno prenaporno zanjo. Shirley bi morala nadaljevati pot, toda v zadnjem trenutku je bilo odločeno, da odpotuje na zapadno obalo, kjer si bo otrok lahko privoščil mir in zdravje. Shirley se veseli, ker je vesela, da bo lahko taka, kot so drugi otroci.
Programi Radio L|ubl|ana
Sobota, 20. avgusta: 12 Plošča za ploščo veselo igra, vsakdo veselje naj svoje ima — 12.43 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo veselo igra, vsakdo veselje naj svoje ima — 14 Napovedi — 18 Za delopust! (igra Kad. ork.) — 18.40 Pogovor s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Slovenska ljudska šola za časa Napol&ouove Ilirije (Viktor Pirnat, Ljubljana) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 VIII. večer muzi-koinedijantov —, 22 Napovedi, poročila —s 32.15 Plošče.
Drugi programi
Poljske kmetice in kmetje v narodnih nošah na velikem kongresu poljske kmečke mladine.
Sobota, SO. avgusta: Belgrad: 20 Nar. pesmi. 21 Zab. koncert, 22.20 Kavarniška godba — Zagreb 20 Violinski dueti, 20.50 Sopian, 21 Vojaška godba, 22.20 Ork. konert — Praga: 19.20 Pozdrav poletju. 20.35 Češka filharmonija, 22.90 Plesna glasba — Varšava: 20 Izseljenska oddaja, 21.10 Moniuszkova opora »Splavar«, 22.35 Lahka in plesna glasba — Sofija: 19.45 Klavir, 21.45 Lahka ln plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Igra. 21.25 Filhar. orkester — Trst-Milan: 21 Mascagnijeva opera «ParisiDa« — Rim-Bari: 21 Igra — Dunai; 20.10 Iz ital. oper. 22.30. Zab. _n plesna glasba, 24 Nočna glasba — Hamburg: 20.10 Operetn: odlomki — Kriln: 20.10 Zdraviliški koneert (iz Aachna) — Strasbourg: 20.30 Ljudski koncert, 21.10 Danski skladatelji 21.50 Debussyjeva kanta-ta »Izgubljeni sin«.
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Angelo je obdajala velika gotovost, nkak srečna naravnost; ki Je bila brez napak in katero je Antonio že od začetka imel rad. Rodila se je iz silnega telesa svoje matere, kakor nenaden nežen popek na lesenem čoku, in iz popka je pognala vitka vejica. ...
Kadar je deklica sedla k Antoniu na voz, so se ji pogostokrat Se lesketale v laseh kaplje od kopeli v vodnjaku. Njen dih je bil sladak, njen obraz rjav in trden s temnordečimi ustnicami. Zdelo sa je* kakor da je ravno prišla čez travnik, kjer je pred sončnim vzhodom Iskala gobe. Njene rjave oči so ga brez hlimbe gledale in imele veselje nad njim. Ležala sta tako, dokler ni voz odpeljal in gledala drug drugega s tihim navdušenjem.
Polem je prišla velika Angela in zlezla na vozilo. Onadva, sta pogledala iz svojega zavetja navzgor, videla ogromne oblike Ženske pred seboj, videla sta, kako prestoluje nad njima in sta se morala smejati.
Kako drugače jo bilo to od njiju dveh!
Bič je počil, mezeg je odpotoval po cestah, ki so bile še prazne in skozi'mestna vrata, ko so■ ravno sprožili jutranji top na staTem gradu. Potem je vozilo krenilo ven na dolgo belo cesto proti Pizi.
Po navadi so šli po tej poti. Na sveže pokošenem senu je še ležala rosa in iz vlažnih kapelj na Angelinih laseh se je iskrila mavrica. '/, domačij, mimo katerih so vozili, je donelo rezko kikirikanje in odmevalo čez griče, dokler se ni iz teh vzklikov razvil ,en sam oddaljen in trajajoč jutranji spev.	_
Otroka sta s hreščečimi glasovi posnemala peteline. — Velika Angela tam gori pa se ni nikdar ozrla na njiju. Njen hrbet je bil veliko preširok, da bi bila hotela kaj takega tudi samo poskusiti, da bi bila hotela videti vse tisto, kar se je godilo za njim.
Debela Angela je poznala vso okolico, kakor kuharsko knjigo: tam je bilo najboljše olje, ondot so imeli najdebelejše race, na,.oni domačiji je rasla najbolj sveža kreša in najslajše cvetno zelje. Ustavljali so se lam, ustavljali tu, se pogajali in kupovali, dokler niso prišli v gore. Znova in znova se je oglašalo prerekanje baranta
jočih glasov, žvenketanje majhnih bronastih in srbrnih novcev. Voz je pri tem dobival vedno bolj videz, kakor da se pomika po cesti kos visečega babilonskega sadovnjaka na kolesih.
Sodčki zadaj so se napolnili z vinom, v košarah pod komolci debeluhinje je kokodakalo in vreščalo. Med rebri vrbovih košev so se silile kačje sikajoče glave gosi. V pokriti košarici je petelin s svetlim krikom pozdravljal varljivo jutranjo zarjo. Pesa, zvežnji česna in čebule, glave solate in sadje je bingljajo z drogov na strehi, v vOzu pa se je obupno valjal prašiček, ki so mu trdno zvezali nogei
Nad vso to krasoto in razkošjem pa je prestolovala gorasta ženska z rožo v žarečih laseh. Na poglede je bila živa podoba polnosti, kateri krade v jesen svoje sadove.
Blažena obraza otrok, zadaj na opažu se je zdelo, da se norčujeta iz lakote in iz popotnikov, ki so šli mimo.
Pogosto jih je pot privedla dovolj daleč, da so lahko videli v dolino Arna, koder se je reka vila med debelimi vasmi in sivimi nasadi oliv. Zdelo se je,‘ da vali pokrajino s seboj proti morju.
Videli so, kako so drobcene človeške postave obdelovale vinograde pod živimi ;debli rožičev. Beli voli so orali in otožno mukali. Na zahodu se je kar naprej lesketalo morje v sinjih trakovih. Ko so s vozili nazaj, je ^Antonio lahko gledal proti severu, kjer so se v svetlobi in sopari izgubljali Apenini, ki so pa postajali jasnejši iri bolj zeleni, čim višji je bil dan.
Na koncu stranske poti je nekoč videl tudi rdečo streho samostana.
Njegovi golobi so še vedno krožili okrog drevesa — kako daleč je že bilo to, kdaj je že preteklo!
Pri mestnih vratih je bil vedno prepir, koliko mitnine naj plačajo. Med grmečo vožnjo po mestnih cestah sta se Angela in Antonio držala objeta. Na dvorišču sta se polem ločila in odšla svoja pota. Ona v. kuhinjo, on v pisarno.
Miš,ter Bonnyfealher je te izlete trpel in je imel najbrž nad njimi celo skrivno veselje. Male Nab je morda delal kisel obraz, a ToussAint se je smehljal-
Samo Fides ni bila za te jutranje dogodivščine, a ni rekla ničesar. Po njenem se je Antonio veliko preveč preganjal z Guessippi. Kadar in kjer se je le dalo, je nalagal mali Angeli delo, in skrivanje ter preganjanje z otroki po kuhinji je bilo vse težavnejše.
Antonio je naglo rasel. Fides mu je znala to po svoje dopovedovati. Njen vpliv nanj je bil poln čudnih nasprotij. V njeni prisotnosti se je čutil starejšega, manj v zadregi, toda še vedno ga je Fides spravljala v posteljo, kakor majhnega otroka.
Sedemnajsto poglavje.
Modroslovski popoldnevi.
>Gospodu Toussaintu Clairbeauxu, korespondentu, v hiši!
Zelo spoštovani gospod, moja želja je, da bi pri mladem Antoniu Adversu, ki je zdaj zaposlen v moji hiši kot učenec, prevzeli- nadaljni pouk in sicer z namenom, da ga temeljito izobrazite v naslednjem znanju: tekoča in berljiva pisava v dopisovanju v knjigovodstvu. Vzorce pisav in številk, ki jih boste pri tem uporabljali, vam jih bom dal poslati.
Spretno računanje s posebnim ozirom na našo lastno knjigovodstvu. Geometrija s posebnim ozirom na škripce, vrvje in moijeplovstvo. Zemljepis (globus že pozna): tu naj se nauči na pamet popolen seznam krajev in zemljepisnih razmer, s kratka vse, kar je zaznamovano na angleških zemljevidih, ki vam jih bom poslal.
P r i r o d o p i s j e v vseh podrobnostih, da bo gojenec poznal izvor in najdišča različnih zemeljskih zakladov. Zgodovina trgovine, vsaj tako daleč, da bo gojenec razumel izvor in pomen trgovskega prometa, njegova pravila in določila ter zakone, ki danes na splošno veljajo za blagovni in denarni promet. K temu spada tudi spoznanje različnih vrst in kakovosti surovin in izdelkov, naravnih pridelkov in rudnin. Za to panogo pouka boste tri ure na teden in sicer v ponedeljek, sredo in petek poklicali v naših skladiščih na pomoč gospoda Williama MacNaba. Pouk v latinščini bom nadzoroval sam. Za nakup knjig, katere se vam zde potrebne, vam je glavnemu knjigovodju na razpolago kredit. Prosim vas pa, da najprej pregledate mojo lastno knjižico in se s tem zavarujete, da ne bi kupovali dvakrat.
Poznam vas kot moža prosvetljene vzgoje in vsestranske izobraženosti, čeprav imate manj sreče v lastnih poslovnih zadevah. Zato sem se odločil, da vam zaupam Antonia Adversa. Za učni jezik uporabljajte, vljudno prosim, francoščino. Kot vodilo (to naj ostane zaupno), naj vam služi ozir na to, da morate fanta vzgojiti za kariero velikega trgovca. Za dopolnilo ga opomnite na tista dela modernih enciklopedistov, modrosiovcev in učenjakov, katerih podajanje je vam najbolj priročno. Seveda se morate pri tem ozirati na nežno starost gojenčevo. Voltairea moram izmed njih izključiti.
Imejte se, prosim za popolno odgovornega mladeničevega vzgojitelja. Do nadaljnega imate na razpolago popoldneve: vi in vaš gojenec sta od kosila do petih popoldne oproščena dela v uradu.
»Slovanski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din. la inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva'ulica 6/IU. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica G.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joto Košiček.