TRIBUNA časopis za študente številka 4-5, letnik XLVI Izdaja ŠOU v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel.: 061 131 7010 /233 fax: 061 319 448 ^'L/ ^vLjdjai Clavni in odgovorni urednik: David Ipavec Urednikl tematik: Božo Benedejčič (ŠTUDENT) Karla Železnik (KULTURA) Peter Svete (OBVEŠČEVALEC) Manca Mirnik (TORIŠČE) Polona Dragaš (DOLCOČASNEŽ) Logotip: Robert Dolinar Oblikovanje & prelom: DIEM llustracije: Adriano Janežič Karikature & strip: Tilen Jošar Križanka: Tanja Šterk Tisk: DELO TČR d.d.. Dunajska 5, Ljubljana Naklada: 10.000 izvodov Cena: 1 SIT Časopis izhaja v slovenskem jeziku. Po mnenju ministrstva za kulturo št. 415-1007/96 z dne 9.10.1996 se časopis TRIBUNA uvršča med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Vse pravice pridržane. Kopiranje publikacije ali kateregakoli njenega deia, na kakršenkoli način dovoljeno samo s pisnim soglasjem izdajatelja. vrtoCLAVICA Tribuno so ujeli v programiran vrtinec politike, da bi jo lahko X-i in Y-i formalno nadzorovali. Pri tem pa so pozabili na njeno svobodomiselnost in neujetost v pričakovane in željene kalupe povprečja in sivine. Tribuna je stopila iz ulice v prostor, opremljen s skromno opremo, namenjeno časopisnemu delovanju in izdajanju. Spominja na medvojne tiskarne, energija delujočih pa na zanesenjaštvo ilegalcev, ki bežijo pred špansko inkvizicijo. Tribuni ni potrebno ničesar skrivati, ne enega računalnika, ne enega printerja in dveh telefonov, ne liste honorarjev. S svojim pogledom na situacijo ni figura v rokah igralcev in ne bo pustila, da jo kdorkoli razpara po šivih ali tkivu. Oblikovala bo podobo po lastni volji in impulzih sodelujočih. Naj bo napis na Tribuni še naprej Tribuna in sporočilo tistih, ki si upajo svoje misli izreči naglas in ne medij tistih, ki jo uporabljajo zgolj kot politično trobilo. Tribuna ne bo tekla ne po levi, ne po desni, ampak naravnost v tok dogajanja in sama postavljala smeri videnja moderne zgodovine. Karla Železnik, urednica Kulture ODPETO STUDENT MED DRUŽBO IN SAMIM SEBOJ Gotovo se še vsi spominjamo dogodkov izpred petih in več let. Nacionalni zanos, ponos zaradi narodne pripadnosti, slovenske trobojnice, lipov list in vse, kar spada zraven. To je bil čas, ko se je po domovih, tovarnah, gostilnah in kamorkoli si prišel poslušalo .Tofa in njegovo ekipo - to so bili časi razcveta Mladine in tudi Tribune. Ljudje so bili tedaj zelo kritični, pred seboj so imeli veliko staro Jugoslavijo, ki je vračala slovenske fante s služenja vojaškega roka v železnih krstah. Pred seboj so imeli veliko zaostalost nekaterih predelov stare države in sistem, ki je človeka oklepal v miselne spone. Študentje v Sloveniji so bili tedaj polni velikih idealov. Pred sabo je vsakdo videl veliki cilj - samostojno Slovenijo. In prav je bilo tako. Leta so minila, velike zamisli o Slove;nski državi so se v veliki meri izpolnile. Med ljudmi se je tisto prvo navdušenje poleglo. Tof je kmalu začel tolči po "svojih" ljudeh, tudi drugi časopisi se tega niso branili. Tudi študente je minilo navdušenje nad slovensko državo. Med njimi se je našlo nekaj sposobnih ljudi, ki so začeli iskati drug veliki cilj -študentsko blagostanje. Zadeli so v črno. Danes imamo študentje dobro življenjsko raven. Standard, ki je v korist nam študentom kot tudi državi. Boni, postelje v domu in cela paleta raznih popustov. Študent se opoldne lahko odpravi v najboljše gostilne v sam center mesta in tam v miru poje vsakdanji beli kruh. In prav je tako. Bojim se le, da študent s polnim želodcem postaja slep. Slep za vse tisto, kar se v naši državi še ni dokončalo. Za kup socialnih težav, za brezposelnost, ki pride za belim kruhom, ter za splošno blaginjo, ki jo mora država še pridobiti. Med odmevi, ki smo jih slišali po izidu prve Tribune je bil tudi ta, da je Tribuna premalo kritična. Gotovo res. Zato vas pozivam, da tudi vi študentje spregovorite. Spregovorite o luknjah močnega študentskega standarda. Povejte tudi več, spregovorite o tistem, kar je potrebno spremeniti zunaj, v okolju izven našega geta. Naj bo Tribuna res kritična, toda kritična s pogledom v prihodnost. Božo Bencdeičič - Filozofska fakulteta VOLITVE 96 VOLITVE 96 VOUTVE 96 VOLITVE 96 VOLITVE Studentska kultura je pod okriljem ŠOU-a poskušala zaživeti na manifestaciji Študentski kulturni dnevi. Zanjo je optimistično odprla oči Katja Vidmar, ki je poskušala v svojem članku ujeti utrip dogajanja. Kljub veliki vnemi gledalcev pa se kritično oko vpraša, kje je v umetnosti in kulturi študentarije, opaziti kaj novega, svežega, kaj šele revolucionarnega. Po večini so se preigravale stare ideje v nekakšnih novih preoblekah, kar je že utečena praksa. Kdo pa bo obrnil stopinje in markiral pot z novo idejo, je kombinacija retorike in časa. stran 5 MIR Slovenijo so v tem mesecu zaznamovale parlamentarne volitve, zato jim v rubriki ŠTUDENT namenjamo glavno pozornost. Dejan Steinbuch je analiziral rezultate volitev in napovedal, kdo nam bo vladal naslednja štiri leta, spomnil nas bo na sanjsko moštvo, ki se končno poslavlja od izčrpane Slovenije ter nam razkril nekaj zakulisnih pripetij. Andrej Novak pa je na tehtnico postavil živo težo dvomilijonskega naroda in neprizanesljivo obračunal s tistimi strankami, ki so ponovno zgolj obljubljale in spet pozabile na načelnost in moralo. Kritičnosti in prodornosti TRIBUNI torej ne manjka, zato ob njenem prebiranju svetujemo globoko in mirno dihanje. Da se ne bi komu preveč dvignil pritisk. Previdno torej! stran 2 Med vsemi pomenljivimi imeni in pojmi smo tokrat razmišljali o miru. Odkrivali smo simbole miru, iskali mir v sebi in v okolju ter se prepuščali vetru, ki naj bi nas ponesel k pomenu te mistične besede. Brez občutka krivde ali razočaranja, le z rahlim začudenjem smo odkrili, da je tudi nemir del nas samih, prav tako kot je trpljenje pot k razumu in lepim občutkom. Vse to: zlo in dobrota, sovraštvo in ljubezen, krivda in odpuščanje in nenazadnje tudi nemir in mir je del nas, del naše biti in življenja nasploh. To so večna, nenadkriljiva nasprotja, brez katerih bi bil svet morda lepši, verjetno pa drugačen, tuj in pust. Odločitev je vsekakor v naših rokah. stran 13 volitve 96 volitve 96 « Andrei Novak - Fakulteta za organizaciiske vede TEHTANJE ŽIVE TEŽE 96 Mimo so še ene parlamentarne volitve in čestitam vsem, ki so že dosegli ta nivo brezbrižnosti, da so si lahko privoščili ostati doma. Medtem so se verniki v volitve polarizirali na t.i. pomladne stranke in nekakšno levico. Razlog je verjetno v tem, da ljudje niso več zaupali majhnim strankam, ki bi v novem parlamentu bile šibke, če bi vanj sploh prišle. Večina jih je stavila na veliko zmago svoje izbire, na vlado enega bloka, vendar jih je za kaj takega na obeh straneh ostalo premalo ali pa so tisti "manjkajoči" ostali doma. Na drugi strani, pa je veliko ljudi volilo določeno stranko pod vtisom, da bo napadla stranko (in ji preprečila vstop v vlado), do katere imajo odklonilen odnos. Tako v novem parlamentu ni več eksotičnih strank, če upokojence in nacionaliste glede na število sedežev zanemarimo. Ne gre pozabiti, da pri nas še vedno volimo bolj stranke kot poslance. Zanimivo bi bilo, koliko glasov bi dobila LDS brez Janeza Drnovška, ki praktično sam zagotavlja ogromno število glasov, ter SDS brez Janeza Janše. Ostale stranke si jih večinoma zagotavljajo že z nazivom stranke, kar se je do sedaj pokazalo za zelo učinkovit prijem. Seveda nobena od strank ni direktno podpirala študentov in jih prosila za glasove. Starostno opredeljenost si očitno lahko privoščijo le upokojenci, ki imajo potencialno zastrašujoče veliko volilcev. Si lahko zamislite stranko mladih, ki je prišla v parlament predvsem s programom pocenitve bonov in lažjo prvo zaposlitvijo? Vendar tako pri nas pač je. Nekdanja ZSMS, danes pa bolj podjetniška LDS, je očitno že davno pozabila na svoje poreklo (drugače ni moč pojasniti že banalnega zapleta v zvezi s prehrano). Ostane prepričanje, da tudi v prejšnjem režimu kaj drugega kot kalilnica bodočih partijcev ZSMS res ni bila. Dejan Steinbuch -Pravna fakulteta IMPERIJ VRAČA UDAREC Uradni rezultati letošnjih parlamentarnih volitev se marsikomu zdijo nenavadni, saj v slovenski politični prostor vnašajo precej negotovosti. Na martinovo nedeljo je bila volilna abstinenca, kajpak, daleč največja na Štajerskem, kar pa ni bistveno spreme-nilo izida glasovanja. Če povzamemo volilne rezultate in jih pretvorimo v poslanske sedeže, je slika sledeča: LDS 25 sedežev, SLS 19, SDS 16, SKD 10, ZLSD 9, Desus 5, SNS 4 ter po en predstavnik italijanske in madžarske manjšine. V tem trenutku (petek, 15. nov., op. pis.) vse kaže, da t.i. koalicija pomladnih strank ni več znanstvena fantastika, čeprav bo pri glasovanju o zaupnici novi vladi šlo zelo na tesno, saj imajo pomladne stranke skupaj točno 45 glasov; potrebovale vsaj še en glas, da bi dobile kvalificirano večino. Kdo jim bo priskočil na pomoč. Bo to Združena lista, bodo to upokojenci? Na Jelinčiča namreč nihče resno ne računa, saj je znan po tem, da vedno drži obljubo. Ostanejo pa še nekateri poslanci Združene liste, ki bi bili pod določenimi pogoji pripravljeni na dogovor, zlasti če držijo trditve dobro obveščenih, da so Kocijančiču in t.i. stari gardi šteti dnevi. Če bi postkomunisti znali urediti svoje zadeve in bi v ospredje prišli mlajši, ideološko . neobremenjeni člani (npr. Borut Pahor), potem ni nemogoče, da bi ravno ZLSD rešila pomladno koalicijo. Znanstvena fantastika? Morda. Ali pa tudi ne. Če bo Državni zbor s 46 glasovi potrdil koalicijsko vlado pomladnih strank, se nam obeta vroča zima, kajti poraženci se ne bodo enostavno sprijaznili z izgubo oblasti. Razen če bo vsemogočna LDS izpolnila predvolilno obljubo, ki jo je predstavljal vzklik GREMO. Čim dlje bodo šli, tem bolje. Ob tem ne smemo prezreti, da g. Drnovška pogosto omenjajo kot možnega bodočega generalnega sekratarja OZN. Njegova angleščina sicer ni ravno kaj, toda za nekatere je prijetna že misel, da bo štiri leta stanoval nekaj tisoč kilometrov zahodneje od Murgel. Morda bodo skupaj z njim odšli še Artur in ostali člani dream team-a, kot so se narcisoidno poimenovali njegovi ministri. Priznati pa moramo, da so pretekla štiri leta ravno zaradi njih minila tako razburljivo (škandali, afere, alkohol, krediti R+3 itd.), zato bo marsikomu dolgčas, ko bodo šli. In če morebiti (spet) ne bodo šli ter bodo raje še štiri leta uvajali anarholiberalizem, nas ponovno čakajo razburljive afere. Slovenci smo lahko dobre volje tudi v primeru, da nam bodo vladali pomladniki, kajti potem sploh ne bomo imeli zime, zato nas sploh ne bo zeblo. Pa še elektrika se bo pocenila... Letošnje volitve so vsaj za malenkost posegle tudi na študentsko področje, za kar se gre zahvaliti Kristjanu Verbiču in njegovi kandidaturi. Dobro obveščeni vedo o tem "neodvisnežu" povedati marsikatero zanimivost, še posebej ker gre za človeka, ki se je še nedolgo tega kalil kot predsednik študentske vlade. Resda bolj kratek čas, a dovolj dolgo, da so se ga nekateri začeli bati, saj naj bi bil za svoja leta preveč ambiciozen in preračunljiv. Letos nas je presenetil kot kandidat na državnih volitvah in potrebno je priznati, da je svojo vlogo dobro odigral: po tiskovnem središču Cankarjevega doma se je sprehajal z nasmeškom na obrazu, družbo pa mu je delala živahna blondinka. A kdor ga je pozorno opazoval, je lahko hitro opazil, da se zaveda svojega popolnega poraza na volitvah. Morebiti bi bilo bolje, predvsem zanj, če bi bil malo manj "neodvisen" in bi kandidiral na listi kakšne stranke, recimo LDS. Tako bi bil morebiti celo izvoljen, vsekakor pa se mu ne bi bilo potrebno skrivati za svojo "neodvisno" kandidaturo. Splačalo se mu tako ali tako ni. Omenjeni osebek predstavlja tipično prehajanje nekdanjih pomembnežev študentske organizacije v aktivno politiko. To pomeni, da bomo ljudi, ki sedijo ali so sedeli v študentskem parlamentu, v bodoče redno videvali na slovenskem političnem prizorišču. Nekateri najbolj "neodvisni" se bojda že vidijo v foteljih svojih ciničnih vzornikov, ob čemer me kar zmrazi po hrbtu. -4 Dejstvo je, da tako majhna in maloštevilna država kot je Slovenija, ne bi smela itneti stranke, ki naj bi zastopale med seboj tako različne sloje ljudi. Evropa, meje, ekološka osveščenost, problemi žensk, mlade družine, pokojninski skladi in državljanstvo bi morale biti stvar narodovega soglasja (ali vsaj vključene v programe vseh strank), ne pa da si jih lastijo posamezne stranke in z njimi zavajajo volilce. Stranke bi morale bolj odražati skupino volilcev, ki jih druži skupen pogled na prihodnost. Imamo pa sistem (volilce!?), kjer je lahko dovolj, da obljubiš le večje pokojnine ali večje odkupnine mleka in si izvoljen. V našem političnem prostoru enostavno ni prostora za načelne in iskrene ljudi. Zmagajo lahko samo prekanjeni pragmatiki, ki so pripravljeni prodati dušo za vsak odstotek volilnega telesa. Kako lahko drugače razlagamo dogovarjanje med strankami, ki nastopajo v volilnem boju povsem nasprotno in končno pristanejo v skupni vladi. Ali lahko pogledajo svojim volilcem v obraz? Lahko nekdo nastopi na volitvah z izrazito odklonilnim stališčem do neke stranke in s tem sloganom tudi pridobi ogromno glasov, nato pa naredi nasprotno in s to stranko stopi v vlado? Lahko, čeprav načelno in moralno to res ni. Seveda pa o morali in načelnosti v državi, kjer kandidirajo kandidati s čudno preteklostjo, ni moč govoriti. Lažje razumem neobčutljivost Italijanov na spolne dogodivščine njihovih poslancev, ki zaradi tega ne bodo izgubili svojega stolčka. Ljubezen in spolnost je v Italiji očitno pac toliko svobodna, da pri njihovih izvoljencih celo kaže na večjo človeškost. Toda kako si razlagati položaj v Sloveniji? Pri nas lahko mirno kandidirajo osumljenci kriminalnih dejanj, bivši direktorji (ki so nakopali milijonske izgube svojim podjetjem in jih prencsli na javni dolg), člani nekdanje totalitarne oblasti (ki ni priznavala svobode govora), poslanci, ki so bili odkrito vpleteni v poneverbe, sumljive kredite ter državi škodljive posle. Sprašujem se, ali je tak narod neobčutljiv na kriminal? Je kriminal Slovencem le ena od športnih panog, kot je spolni nagon v Italiji, kjer (upešno) kandidirajo tudi porno zvezde? Pri nas medtem lahko visoko pristanejo tudi politiki, ki so si pred leti v predvolilnem nastopu upali celo izjaviti, da so čustveno navezani na Beograd. Tako pri nas ostaja boj med silami starega režima in pomladnega vetra, ki se v tem tisočletju verjetno še ne bo končal. Imamo stranke s podobnimi programi, ki jih lahko ločimo le po njihovi preteklosti. Gre za poudarjanje, kaj in kje je kdo bil v prejšnem sistemu; zapornik ali ječar. Tega se očitno najbolj zavedajo pri ZLSD, saj so se krčevito oprijemali slogana, da je potrebno pozabiti na preteklost in se zazreti v prihodnost. Na žalost se tega njena predhodnica (katere ponosni nasledniki so, kot pravijo) ni domislila pred petdesetimi leti, temveč po vojni preprosto pobila vse politične nasprotnike, med katerimi je bilo prav gotovo veliko sposobnih ljudi, ki bi lahko pomembno prispevali k obnovi porušene domovine. Slogan je prišel pol stoletja prepozno in je zastarel skupaj s stranko. Tako tudi po teh volitvah ostajajo le upanja. Lepo bi bilo, če bi Drnovšek svoji stranki končno vdihnil nekaj evropskega liberalizma, Janši pa ne bi bilo več potrebno igrati desnice in se bo lahko posvetil le sociali. Petrle in Podobnik bi lahko združila stranki, saj sta si preveč podobni(k?). V taki bolj jasni sferi, bi se lahko pojavile nove stranke s svežimi idejami in predvsem zgodovinsko neobremenjenostjo. Do takrat Slovenci ostajamo ovce, ki sanjajo da so lisice, resnica pa le dovolj prepričljivo povedana laž. Katarina Cerkez & Tania Sterk - Fakulteta za družbene vede VOLITVE NA FDV-ju 23. in 24. oktobra so na FDV-ju potekale volitve v Študentski parlament. "študentski volilci so imeli na razpolago 20 kandidatov, izmed katerih so lahko izbrali 4. Odločitev je bila težka, ker so nas preštevilni kandidati obsipavali s fantastičnimi obljubami. Zakaj so se kandidati odločili za težko in nevarno kariero in kako gledajo na svoje morebitno poslanstvo v Študentskem parlamentu, pričajo izjave naslednjih kandidatov: Štev. 16 (pridruženec ŠKIS-a) se zavzema izključno za študentske riti, da bi le-te sedele na toplem, za depolitizacijo ŠOU-a in za ohranitev študentskega življenja v regijah. Moti pa ga v glavnem to, da imajo nekateri kandidati večje reklamne plakate kot drugi. Idealna politična scena je takšna, kjer se "študenti potegujejo za študente". Štev. 2 se zavzema za spremembo študija na FDV (nižja cena vpisnine in evidenčnega vpisa predmeta, ukinitev obveznega obiskovanja vaj in predavanj) za pritisk studentske organizacije na slovensko vlado in parlament, naj sprejme ta zakon, ki bo omejil stanarine za zasebne sobe,.... Na političnem prizorišču naj bodo samo neodvisni oz. zavrača strankarstvo. Štev. 15 se zavzema za strpnost, dialog, učinkovit Študentski parlament, za ŠOU brez nepravilnosti, ki se ne bi ukvarjal satn s seboj, ampak s študentsko problematiko. Najvišje stolčke naj zasedajo sposobni ministri, ki poznajo odgovornost pred študenti in tudi pred širšo javnostjo. Zaveda pa se tudi tega, da nenazadnje študentska scena odseva stanje v nasi državi. Štev. 19 se zavzema za sprejetje študentske ustave z določenimi popravki (vsem študentom enake pravice), za en vpis manj za vpis v višji letnik, za brezstrankarstvo,.... Naj nas vodi manj politike in vec učinkovitosti. Štev. 14 se zavzema za depolitizacijo Študentskega parlamenta. Boriti se je treba za študentske koristi, ne pa za strankarske. Jezen sem, ker stranke diktirajo politiko Študentskega parlamenta. "Idealno politično prizorišče je možno, če se študenti organizirajo kot študenti in ne kot stranka". Na koncu naj vas opozorimo, da smo kandidate izbrali čisto naključno. IZ STUD. LOGOV ZMAGOVALCI Vam imena Gorazd Drevenšek, Samo Resnik in Edo Reven kaj povedo? Meni prav nič, četudi sem v tiskovnem središču Cankarjevega doma 10. novembra odkril obstoj nove slovenske politične stranke, ki se imenuje - domišljija pa takaf - NOVA STRANKA. Omenjeni trije gospodje so kajpak NOVI strankarski veljaki, ki v svojem političnem manifestu obljubljajo Slovenijo kot "deželo, v kateri se bo veliko in srečno žuralo in bo obenem civilizirana v najboljšem pomenu besede...." Nova stranka pa je tudi politična stranka slovenskega poletja, ki namerava na prihodnjih volitvah dobiti 20 - 30% glasov, ha ha ha. Nekateri imajo očitno še vedno dober smisel za humor, kar v teh časih sploh nislabo. Slaboje le to, da sta bila Drevenšek in Resnik še pred nekaj leti urednika Tribune, zdajpa sta se očitno odločila za politično kariero. Gorazd, Samo, čestitamo za novinarsko neprtstran-skost! P.S. Sedanjega urednika Davida Ipavca iz taktičnih razlogov raje nismo vprašali, če ima v prihodnosti podobne načrte kot njegova predhodnika. TRIBUNA je namreč že zdaj čisto ideološki in verski časnik, vsaj tako pravijo v naši sestrski MLADINI. SEJALCI Če povprečnemu študentu po naključju omeniš ŠOU oziroma besedo ŠTUDENTSKI PARLAMENT, tedaj bo njegova reakcija neverjetno energična in odločna: "To so male barabe, samo za denar se jim gre!" Kerje takšno mnenje prisotno pri večjem številu študirajočega Ijudstva, smo se odločilipreveriti, kajje v resnici na tem. Povprašali smo, koliko znašajo sejnine za mesec november in dobili takšen odgovor: sejnina na sejo ŠP znaša 5253 SIT, sejnina za delo v komisiji 3283 SIT, predsednik komisije dobi4596SIT. Številke same po sebi sicer niso ravno astronomske, vendar pa je treba upoštevati, da poslanec X mesečno zasluži najmanj 14000 SIT, če pa je član kakšne komisije pa še nekaj tisočakov več. Bi vam torej 20000 SIT dodatnega mesečnega zaslužka prišlo prav? Le kdo bi se temu upiral, še posebej ob dejstvu, da večina poslancev v ŠP tako ali tako ničpametnega nepočne, temvečzaspano poseda po klopeh in se kratkočasi s prebiranjem rumenega tiska. Nekateri poslanci se radi pohvalijo, da so med zasedanjem ŠP naštudirali več snovi, kot pa običajno v NUK-u. Seveda pa obstajajo tudi svetle izjeme, torej poslanci, ki nenehno sodelujejo pri razpravi in "utrujajo" svoje naveličane kolege. Sejnine pa so tako ali tako zgolj "nepomemben" dodatek k napornemu delu.... D.S. PONUDBA ŠOU Želite brezplačno telefonirati? Nujno potrebujete računalnik in bi rezultat vašega dela radi natisnili na laserski tiskalnik? Mogoče pa imate večjo količino listov, knjig, skript, Česarkoli za fotokopiranje in ste prepričani, da vaš žep ne bi prenesel dodatnih obremenitev. Vabljenif Študentje smo vsekakor ena najiznajdljivejših skupin na obrobju naše krepostne družbe in potemtakem meja ni. Prijateljem, kolegom, Ijubimcem in Ijubimkam, vsem na tem svetu se lahko omogoči to in še več. Tudi če niste velika živina na ŠOU. D.I. in D.P. Pogovarjal: Božo Benedejčič - Strojna fakultcta TEMELJNI AKT Temeljni študentski akt. Kaj sploh je to? Tako se najbrž sprašuje večina študentov obeh slovenskih Univerz. Ker v Študentskem parlamentu Univerze v Ljubljani in tiste v Mariboru prav ta akt že lep čas buri duhove, smo se odločili, da ga na tem mestu predstavimo tudi širšemu krogu študentov. Za kratko predstavitev temeljnega akta smo povprašali Gregorja Macedonija, predsednika študentske vlade v Ljubljani. Koliko ljudi je sodelovalo pri oblikovanju temeljnega akta? Kdaj so bili pravzaprav zastavljeni prvi osnutki? To je dolga zgodba. Aktivno se je k temu pristopilo lansko leto januarja, ko se je nekako sprejelo pravila po katerih bi se temeljni akt oblikoval. Izoblikovali so se štirje krogi študentov in sicer: predstavniki Študentske organizacije Univerz, predstavniki visokošolskih zavodov, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter interesne skupine študentov. Vsi ti so bili povabljeni k sodelovanju. Študenti lokalnih skupnosti so pripravili svoje predloge, ki so bile skoraj v enaki obliki vstavljene v ta akt. Interesne skupine so bile tu manj aktivne, pripravile so sicer izhodišča, a se potem niso pogosto sestajale. Visokošolske zavode nekako predstavljajo že poslanci Študentskega parlamenta. Vse delo je koordiniral odbor, ki je deloval pod okriljem Študentske vlade. 10. člen govori o avtonomnosti Študentske ustave. Ali to pomeni, da je Študentska ustava usklajena z državno? Ali mora na ta način državna ustava upoštevati študentsko? Če Študentska ustava deluje usklajeno z zakoni in pravili, ki veljajo v Sloveniji, potem se pač nihče ne sme vmešavati vanjo. Seveda pa mora biti Študentska ustava v skladu z državno. Ali bodo v Študentskem parlamentu Slovenije parlamentarci iz Ljubljane in Maribora? Ta Študentska ustava pomeni v bistvu formaliziranje vsega kar že sedaj obstaja. Tudi sedaj neformalno deluje Študentski parlament Slovenije, ki se je nazadnje sestal pred dvema letoma. Tedaj je tudi prišla pobuda za ustanovitev ŠOS. V pravem Študentskem parlamentu se bodo parlamentarcem obeh študentskih organizacij pridružili še morebitni predstavniki študentskih organizacij samostojnih visokošolskih zavodov. Kaj pa interesne skupine in študentski klubi? Ko smo sestavljali Študentsko ustavo smo imeli pred očmi, da mora imeti vsak študent, ki študira v Sloveniji možnost volitve poslancev v Študentski parlament. To lahko stori vsakdo, ki študira na eni od Univerz ali na katerem samostojnem visokošolskem zavodu. Študentski klubi in interesne skupine pa imajo svoja nacionalna sveta, ki lahko dajeta veto na odločitve Študentskega parlamenta. Ali Študentska ustava določa tudi mandat poslancev? ŠOU v Mariboru ima dvoletni mandat, ŠOU v Ljubljani pa še vedno enoletni mandat. Na tem nivoju so se lani pogajanja ustavila za kakšen mesec. Nihče se ni hotel podrediti drugemu. Tako smo formalizirali obstoječe stanje. V Mariboru velja dvoletni mandat v Ljubljani pa enoletni. Vedno glasnejši pa so zagovorniki dvoletnega mandata tudi v Ljubljani. Kako so urejeni stiki s tujino? Trenutno velja neformalen dogovor, da večino mednarodnih dejavnosti vodi ŠOU Ljubljana preko mednarodne pisarne. Seveda pa imajo tudi v Mariboru svoje mednarodne stike. Izvršilni organ študentske organizacije slovenije ŠOS naj bi bilo njeno predsedstvo, to bi bilo sestavljeno iz predsednikov obeh študentskih organizacij ter do šest drugih članov. Izhajali smo iz tega, da bi bilo težišče vseh dejavnosti še vedno na obeh Študentskih organizacijah v Ljubljani in Mariboru. Novo predsedstvo ne bo imelo novih ljudi in s tem nove administracije, ampak bo sestavljeno iz predstavnikov obeh Študentskih organizacij. Interesne organizacije morajo po sedanjem predlogu Študentske ustave imeti najmanj sto članov in najmanj 75% članov mora imeti status študenta. Ali veste koliko organizacij v Sloveniji zadostuje tem pogojem? Lansko leto, ko smo dali razpis, naj interesne organizacije pristopijo k sodelovanju se jih je prijavilo okrog osem. Sedaj mislimo, da jih bo med pet in deset. Med te sodijo združenje mednarodnih organizacij, ŠOLT, ZKŠ in druge. V Študentski ustavi je kar nekaj prostora namenjenega odnosu med Študentsko organizacijo Slovenije ter študentskimi servisi. Ali morajo vsi študentski servisi del svojih sredstev odvajati Študentski organizaciji? Da, prav vsi. Treba se je zavedati, da država daje ugodnosti servisom za opravljanje teh dejavnosti. Iz tega denarja se morajo financirati interesne dejavnosti študentov. Če so študentski servisi v krajih, kjer delujejo tudi študentski klubi, potem morajo financirati dejavnosti le teh. Servisi, ki nimajo v svojem okraju študentskega kluba pa bodo morali denar nameniti študentski organizaciji Slovenije, ki ga bo razdelila za dejavnosti študentov Koliko denarja se obrača na servisih in koliko ga gre za študente? .V študentskih servisih se vrti 10 miljard tolarjev. Študentski servisi zaračunajo 10 %, kar je pribljižno 1. miljarda. Od tega je do 60 % materialnih stroškov. Torej za vse študentske dejavnosti, vseh študentskih subjektov (oba ŠOUa, interesne dejavnosti in klubi) v Sloveniji, naj bi iz servisov prišlo od 300 do 500 milijonov tolarjev. Kje vidite sedaj največji problem, da Ustava ni sprejeta? Trenutno se dogaja, da imamo Mariborski servis, ki ima 19. poslovalnic po Sloveniji in od koder se denar odteka v Maribor. Tam pa do nedavnega ni bilo preveč posluha za ustanovitev Študentske organizacije Slovenije. Še večji problem pa je 15 privatnih servisov, ki nikomur ne dajejo nobenih sredstev. Imajo sicer koncesije, ne dajejo pa nikomur nič. V Ustavi smo po dolgih pogovorih določili, da bo moral imeti vsak študentski servis sklenjeno pogodbo s Študentsko organizacijo Slovenije, po kateri bo del svojih sredstev namenjal študentskim dejavnostim. Prepričan sem, da bi junija ta ustava prestala glasovanje. Sedaj v času volitev, pa so vplivi raznih lobijev preveč udeleženi v Parlamentu. Trudimo se, da bi Študentska ustava le bila sprejeta. Če hočemo, da različni lobiji ne bodo imeli preveč vpliva na Študentski parlament morajo namreč biti določena pravila sprejeta. Naj za konec zaželimo, da bi bila Študentska ustava še zadnji uspešno zaključen projekt stare vlade ali pa prvi zaključen projekt pod novo vlado. Kakorkoli, študentje si od ustave obetamo še več koristi in praktičnih prednosti pri organizaciji študentskih dejavnostih. DOSJEJI IKS PREMOC UBIJA! Resno razmišljanje o premogu in slovenski duši. Oktoberje tisti mesec, kipočasi, a vztrajno napoveduje usodni prihod jeseni. V Ljubljano se priplazi lepljiva megla, zrak je umazan. Iz domala kafkovskega vzdušja je zato potrebno na vsak način pobegniti. Namerno pretiravam, vendar iz točno določenega razloga; želim narnreč prikazati povezavo med slovensko samomorilnostjo ter kakovostjo - ali bolje - nefeakovostjo življenja pri nas. Žal je cena še vedno glavno vodilo energetske politike v naši državi. Raje se vsi skupaj zastrupljamo v poceni premogu, kot da bi postopoma prešli na druge (zdravju in okolju minimalno škodljive) vire energije. Koga pa sploh briga, do kakšnih genetskih sprememb lahko pride? Zaradi tako nezdravega okolja logično prihaja tudi do različnih razdiralnih procesov v človeku in njegovi duševnosti. Si predstavljate, da bi morali živeti v Trbovljah, recimo pozimi, ko se iz prav vsakega dimnika vali gost dtm cenenega premoga? Saj to je Dantejev PekeU Mar ni potem jasno, zakaj Ijudje v naši deželi tako pogosto dvignejo roko zoper sebe. Ne bom trdil, da so ekološki problemi edini, ki v Ijudeh sprožajo samouničevalnost. Upam pa si trditi, da gotovo v precejšni meri k temu pripomorejo. Pravica do zdravega življenja pa je ena temeljnih pravic človeka in sprašujem se, ali ta pravica velja tudi za tiste, ki živijo v umazanih socrealističnih industrijskih bazenih. Ali nimajo ti Ijudje pravice, da od države zahtevajo zdravo okolje, kajti država je odgovoma za sistematično uničevanje okolja (in s tem posredno tudi svojih državljanov), kerje desetletja nasilno in barbarsko "industrializirala" nekoč zelene doline in gozdove. NaŠa Sloventja je pretnajhna, da bi lahko z njo delali po sovjetsko. Na pragu tretjega tisočletja bi zato končno lahko odločno spremenili našpogled na prihodnost. Prihodnost niso neskončno dolge tovarne in visoki dimniki, iz katerih dan in noč bruha strupen dim. Todaprav takšnoprihodnost so zaneseni materialisti videli tiidi za nas in našo deželo. Na srečo je sistem, ki je opeval takšno zastrupljeno pnhodnost, pravočasno propadel, tako kot bodo morali propasti tudi vsi ti smrtonosni dimniki. Če ne bodo propadli oni, botno propadli mi, Ijudje. Le okolju prijazna energija nas bo Slovence obvarovala pred depresivnostjo. Zatorej: priključimo se na plinsko omrežje, uporabljajmo ekološko sprejemljive energijske vire. In kar je morda celo najpomembnejše: zgradimo nove jedrske elektrarne, kajti v njih je naša prihodnost! Po celotnem Krasu bi lahko postavili posebne vetrnice, ki bi našo kraško burjo predelale v energijo. Vse to bo treba narediti, da bo Slovenija spet postalu zelena dežela in da bodo njeni prebivalci enkrat za vselej opustili samouničujoče in zle misli, ki so se jih lotile zaradi drugega največjega zla pod slovenskim soncem -premoga. Dejan Steinbuch -Pravna fakulteta Andrej Novak - Fakultcta za organizacijskc vede UMIRANJE NEKECAČASA Bliža se novo tisočletje. S številkami se spreminja tudi svet. Ženske opuščajo emancipacijo, moški se je vedno bolj oprijemajo, se oblačijo v ženske in uporabljajo vazelin, ženske pa so vedno manj iz vode in vse več iz silikona. Prihaja čas, kjer bo vse nadomestljivo, sleherna želja uslišana, kibernetični prostor pa bo simuliral tudi najbolj noro spolno dogodivščino. Študent kot najbolj napreden in radikalen predstavnik ljudstva je seveda prvi zagrizel v to novo jabolko slepUa. Če ga primerjamo s študentom izpred osmih do tridesetih let, bomo opazili, da je izgubil predvsem svojo najbolj znano stvar - kritičnost. Mnogo nostalgikov, ki so bili nekoč v prvih vrstah raznih zborovanj in protestov, ne more doumeti današnjega položaja, saj so študenti postali izrazito nepolitični in nekritični. Svet vse bolj uporablja mladež, ki danes prihaja nekako v ospredje dogajanja in je za tako različno stanje veliko razlogov, ki se jih rado spregleda ali preprosto ne razume. Želodec. Pravijo, da človek ne more biti kritičen s polnim želodcem. Jasno je, da je človek najbolj napadalen, ko je življenjsko ogrožen. Težak položaj nekdanjih študentov je razumljiv, saj se je država obnavljala in ni imela dovolj posluha za študentske tegobe. Tudi danes vlada bolj gleda nase kot na koga drugega, vendar so boni v zadnjih letih vnesli veliko živahnosti med študente. Nekje je bilo moč porabiti vseh dvajset bonov naenkrat in takrat so se dogajale prave požrtije. Mnogo študentov ve o čem govorim, čeprav so si to večinoma lahko privoščili le študenti, ki stanujejo doma. Kruha in iger! Poleg bonov pa so dejavni študentski servisi. Danes je vsakemu študentu omogočeno delati skoraj neobdavčeno in si s tem krepko dvigniti življenjski standard. Malce nesramno bi lahko rekel, da veliko študentov živi bolje kot mlade družine ali nekateri delavci. Ja, študentu je danes lepo. Denar, hrana, izleti s popusti, vsega je toliko, kolikor si kdo želi vzeti. Vzporedno se je s kapitalizmom pojavila žeja po znanju, prilagodljivosti in predvsem inovativnosti. Majhna podjetja so praktično razgrabila vse razpoložljive sile med študenti, ki so se zavedli možnosti dobrega zaslužka ob študiju. Časi planskega gospodarstva so mimo in študenti danes mnogo bolj stvarno gledajo na prihodnost kot so nekoč. Delovna mesta z gibljivim delovnim časom so kot pisana na kožo študentov. Kreativnost, ki se je včasih izražala v obliki duhovith kritik tedanjega režima, danes prodaja izdelke, vabi v picerije in je prisotna celo v predvolilnih programih. Sliši se groteskno, vendar študentje se obnašajo vse bolj podjetno. Lep primer je pomanjkanje parkirnih prostorov pred študentskimi domovi. Materializem je premagal idealizem, študentje pa so siti in tihi. Spolnost, droge in 'rokenrol'. Zelo odmev-no geslo, ki se ga vse bolj oprijemajo le še ostareli radijski voditelji. Današnja mladina ubira nova pota. Sliši se smešno, vendar je virus HIV naredil mladino mnogo bolj pohlevno, previdno in seksa boječo. Časi spolne revolucije so mimo in s tem tudi nekakšna vznemirljiva povezanost mladine, ki se danes raje obnaša po pravilih biblije devedestih - MTV-ja. Seks sicer ima to moč, da vzbudi v človeku misel, da je na vrhu sveta in je sposoben vsega. Vse vojne tega sveta postanejo le manjši nesporazumi, lakota je v hipu rešljiva, vsi politiki pa grešni kozli, ki si zaslužijo smrt. Vse je jasno in razumljivo, grešniki pa zlahka določljivi. Vendar živimo v desetletju digitalne tehnologije, ko je z glasbo postal bolj čist tudi seks do te mere, da je za mnoge postal le ena izmed sprostitvenih tehnik. Nekoč je hodil z roko v roki z drogami in rokenrolom'. Slednji se umika software glasbi, sladke čase trave pa so zagrenile trde droge. Enotnosti v današnji mladini ni več. Časi trendovskih gibanj so mimo. Ni več odprtosti, ki je je bilo nekoč na pretek. V dobi interneta in popolne anarhije informacij postajajo študenti vse bolj samostojne hardware enote, ki vse bolj komunicirajo med seboj z uporabo tipkovnic. Sinergičnih učinkov tako ni in morda res revolucionarne ideje posameznikov lahko postanejo kvečjemu zanimiv grafit na steni na poti v predavalnice. Vse zanimive teme so izčrpane in so le še stara oglodana kost, ki se jih izkoplje vsakih nekaj let. Treba si je priznati, da lahko množice študentov pred parlament privabi le še ukinitev bonov. Politika. Naravnost smešno je danes gledati stare televizijske oddaje, ki prikazujejo študente demonstrirati na ulicah, ker se je zgodila krivica v neki banana republiki. Ja, nekoč srao šli na ulice, da bi pokazali solidarnost z neko organizacijo na drugem koncu sveta. Za povprečnega in racionalnega Slovenca, ki največ časa razmišlja o novem avtomobilu, je to naravnost brezumno. Vendar je bilo nekoč vse mogoče. Imeli smo eno stranko, enega velikega sovražnika ali prijatelja, odvisno od položaja. Vedelo se je, koga je potrebno kritizirati in proti komu se boriti. Svetovna politika je bila razdeljena v dva bloka, imperialistom smo tako lahko očitali vse, razen njihove pomoči, ki je prihajala v času groženj s strani bratov komunistov. Danes študente prav malo briga, kaj bo storila Nigerija s svojimi pisatelji in kje bodo pristali študenti v Koreji in Kitajski. V mislih to še vedno obsojamo, vendar ulice tega ne bodo več videle. Ideologija bratstva in enotnosti je zaspala skupaj z državo, ki jo je ustoličila. Očitno so časi politične romantike mimo in nekdaj enotna politična usmerjenost se je danes razdelila po domači politični sceni, ki daje dovolj prostora za vse, ki se s tem želijo ukvarjati. Študenti torej ne tekmujejo ve^ skupaj, temveč med seboj. Kritičnost uporabljajo za napade na druge stranke, ki so postale glavne tarče. Vse skupaj pa je celo legalno in ni nevarnosti zapora kot nekoč, kar še najbolj spominja na lovljenje rib v sodu. Majhna Slovenija je postala politično povsem samozadostna. Volitve, referendumi, afere, mafija, stvarem ni konca. Postali smo umetniki in čudodelci. Tako maloštevilen narod je sposoben svetovnih afer in se nekako ves čas izogibati ideji, da smo le malo večja vas. Šport. Ideologija je zapustila še eno vejo človeških dejavnosti. Nekdanje viteštvo se je spremenilo v trd boj za sponzorje in denar. Celo olimpijski duh (ne SCT Olimpija) se je umaknil čistemu dobičku. Pragmatičnost in nič več. Morda je bilo to moč predvideti. Težko pa bi napovedali, da se bo starost vrhunskih športnikov v nekaterih športih tako močno zmajšala. Danes starši otrokom silijo v roke teniške loparje že v planicah. Niti leto dni se več ne sme izgubiti. Dobro se namreč zavedajo, da je to ena najboljših naložb današnjega časa. Ljudje radi gledamo šport in če je potrebno, bo v njegovem imenu tekla tudi kri. Nogometne tribune so v nekdanji državi najlepše napovedovale razvoj dogodkov, ki so sledili. Šport je postal prepomemben, vendar to nikogar ne zanima. Mladi športniki imajo svoje posebne srednje šole in ko (če) se bodo vpisali na univerzo, bodo mnogi že na višku svoje športne poti. Pobirali bodo bajne vsote STopaffSKE peAWHtocje-NeKaf w 0wes M-rtac denarja in se smehljali v reklamah. Mladosti ne bodo nikoli spoznali. Čas, ko se mlad človek zave svojega okolja, ko postane kritičen do zaostalih prijemov, je zanje za vedno izgubljen. Lep primer je Mateja Svet, ki se je odločila za politiko, ko je čutila, da so potrebne spremembe. Šport je nekoč lahko bil tudi način protesta. Morda je bil in je celo najbolj vpliven od vseh. Nekoč so športniki lahko mnogo povedali z manjšimi gestami, ki pa jih danes ni več. Hitreje - višje - močneje' je geslo, ki je merljivo v dolarjih. Vsaka že manjša odvrnitev pozornosti pa izguba medalje in luknja v banki. Svetla izjema so sicer zvezdniki NBA lige, ki veliko storijo za najmlajše, vendar to so že gospodje v letih s težkimi bančnimi računi in niso primerljivi. Ostaja upanje, da šport ne bo pogoltnil vase osebnosti športnikov in bodo ti še sposobni misliti s svojo glavo. Študentska kasta se je dejansko pričela ukvarjati z mnogo stvarmi, ki odvračajo pozornost s tem, ki so bile nekoč osi družbenega gibanja. Obstajajo objektivni razlogi za drugačno miselnost, za drugačne potrebe, vendar ne gre pozabiti, da je mlad človek brez svojega mnenja že star. Če človek ni vsaj malce radikalen pri dvajsetih, bo pri tridesetih povsem zastarel in izbrisala ga bo nova, morda ostrejša generacija. Vsi verjamemo v napredek, v neke boljše čase, vendar za to potrebujemo sveže ideje, ki niso omejene le na razmišljanje o postavitvi koša pred stolpnico. Vse kaže, da višji standard pač poneumlja in nezanimanjc študentov se bo kvečjemu povečevalo. Ostali bodo redki primeri, ki pa bodo svojo nejevoljo zlivali na papir večinoma zaradi pomanjkanja orgazmov ali kakili drugih kozmično katastrofalnih primerov. Hočete kritičnost? Ukinite bone in popuste. 5RUOD TIUOLI ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER URniH REHRERCUE prazniki: sobotni urnik ZLATI KLUB-SAVNA ponedel jek, sreda,ČGtrtek, nedel ja: od 10.00 do 22.00 ura (mešano) torak: od 10.00 do 22.00 ure (ženske) petek: od 10.00 do 13.00 ure (ženske) i od 13.00 do 24.00 ure (mežano) sobota: od 10.00 do 24.00 ure (mešano) obota,nedelja,prazniki: od 10.00 do 20.00 VODHA AEROBIKA rek: od 16.00 do 19.00 ur HRANA: Kje in kako? Priznati ši moratno, da je današnje Študenlsko življenje v primerjavi s tistim, ki so ga živeli naši starši, stari starši, prastarši in še kdo, v veliki meri olajšano. Če že to ne, pa vsaj veliho cenejše, saj nam je študentom na razpolago koš najrazličnejših ugodnosti, popustov, mesečnih avtobusnih kart za vožnjo po prestolnici, gledaliških in kino abonmajev (za kulturniške duše), prehrambenih bonov in še marsičesa. Da pa ne bo naštevanja preveč, se botno za dalj časa nstavili kar pri prehrani. Bonov je na razpolago pravo malo morje, za vsak okus ati zep se najde nekaj. In ker verjamemo, da je večina med vami že našla svoj prostor pod sottcem tudi v smisht hranjenja oziroma objekta, kjer se to dogaja, si vas bomo drzntii ztnesti; »hranilišč« za študente je v Ljubljani toliko, da si je to že kar težko predstavljati. Sploh pa ni nujno, daje vaša najljubša miza ali karkoli že res »naj«. Zato vam v nadaljevanju predstavljamo nekatere od študentov oblegane prostore za gurmanske užitke. EMONSKA KLET Za nepoučene: nahaja se na Plečnikovem trgu številka dve. To je točno nasproti vhoda v Maksimarket (postavite se tako, daje vhodpred vami, pogledate na levo, vtdite tipa, ki prodaja Mladino in kakih šest metrov na desno so stopnice, ki se izgubljajo v neznane nižine. Vi se ne pustite ztnesti, ampak pogumno stopite po stopnicah navzdol. Ko je teh konec, naredite še nekaj korakov v isti smeri in se obrnite na desno. Pred vamije - Emonska klet.) Ponudba navadno obsega dva kosili -mesnega in vegetarijanskega. Prijetno vas presenetijo natakarji, ki so prijazni in (če jih ne pestijo kakšne skrbi zasebnega tipa) v vsem ustrežljivi. Skratka - nadpostrežbo se nipritoževati. Ko boste odhajali, boste resnično imeli občutek, da ste sit in zadovoljen človek. Hrana: občasno presenečajo solate; te se kdaj pa kdaj izkažejo za nekaj popolnoma novega in izvirnega, poleg tegapa so še slastne. (Zadnja opomba ne velja za tiste primerke študentskih gostov, ki se tu pa tam satni ukvarjajo s poizkušanjem v domači kuhinji in trdijo, da so »take prijeme poznali že dvorni kuharji Ludvika XVI.«) Se pa zna omenjena jed izkazati za prijetno osvežitev v že tako pusti študentski prehrani. Tudi čez ostale sestavine jedilnika se ne gre pritoževati. Včasih je človek prijetno presenečen, ko ugotovi, da še obstajajo kuharji, ki imajo domišljijo (in kuharsko žilico). Sicer pa je bon (ki ga lahko vnovčite še v restavradjiRomansa), vreden 700,00sit, vaspa bo na vseh prodajnih mestih (K4, Rožna Dolina) s potrebnimi dokaziU veljal 290,00 sit Tako. Toliko o tem. Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete izključno name. In dober tek, če se slučajno ravno v tem trenutku prehranjujete... Doroteja Praznik -Filozofska fakultcta "NE VEM, KATERIH JE VEČ: TISTIH, Kl POTREBUJEJO DENAR ALI TISTIH, Kl Bl BILI RADI UMETNIKI" To je eno izmed sporočil za Davida Grassija, ki trdi, da potrebuje denar, da bi bil umetnik. Povedal je, da je bil zelo zadovoljen, ker so ljudje brez zadržkov brskali po vsebini nabiralnikov, kradli njemu podarjeni denar in celo odpirali tuja pisma. V večino nabiralnikov so vlomili že, ko so bili še na ulicah. V najboljšem primeru pa oddajali vanje razglednice in pisma kljub štirijezičnim napisom in nedvoumni barvi Grassijevega nabiralnika, ki ima s poštnimi nabiralniki skupno samo ime. Grassi bo vse podarjeno uporabil za umetniško ustvarjanje, Ljubljančani pa so na zanimiv način pokazali svojo etično in kulturno raven obdarovanja in ogledovanja razstav. MANCA MIRNIK - FDV, FF TISTEGA LEPECA DNE... Pred kratkim so na domačem rockovskem prizorišču prišle v modo tematsko enotne kompilacije najrazličnejših izvajalcev. Ti komade (največkrat so to priredbe) napišejo in posnamejo izrecno za določeno priložnost. Plošči s predelavami Kraftwerkov in Elvisa Presleya sta naleteli na kar soliden odziv, pred kratkim pa smo dobili tudi zbirko predelav partizanskih in revolucionarnih pesmi. Nostalgično naslovljena plošča TISTEGA LEPEGA DNE pravzaprav ni nobeno presenečenje. Ni bilo malo skupin, ki so takšne in podobne predelave na svojih koncertih izvajale že prej. Številne med njimi na plošči ne sodelujejo. Vse skupaj sta namreč v zelo kratkem času ob sodelovanju založbe FV sproducirala Mladi Forum ZDRUŽENE LISTE ter ZZB NOV. Med izvajalci prevladujejo tisti s tehno elementom: MAGNIFICO (Katjuša), BORGHESIA (Guantanamera), MI 2 (Bilečanka) in DARIJ IV (Bella ciao). Seveda so tu tudi rockerji: AVTOMOBILI (Lepo je v naši domovini...), SIX PACK (Jutri gremo v napad) in GOJC & BASISTI šiuthntshi kultutni «ftievr okteber \1% ŠTUDENTSKI KULTURNI DNEVI KNJIŽNI SEJEM Po ne tako dolgem in še manj vročem poletju so že tradicionlani ŠTUDENTSKI KULTURNI DNEVI obilno nasitili kulture lačno študentarijo. Tej je bilo z enotno vstopnico omogočen vstop na vrsto prireditev, ki so se dogajale med osmim in dvajsetim oktobrom. Za nekatere prireditve pa je bil vstop celo brezplačen. Teden dni pred uradno otvoritvijo v Klubu K4 so ušesa prvih obiskovalcev prebudili zvoki Študentskega filharmoničnega orkestra iz Diisseldorfa, dva dni kasneje pa še glasovi domačega Komornega zbora Ave. Zares pa se je stvar pričela v ponedeljek, 14. oktobra, s slavnostno otvoritvijo v Klubu 4 in govorom študentskega ministra za kulturo Gregorja Verča. Po opravljenih formalnostih smo se okrepčali z lastnoročno izdelami "sendvički" iz "mizicepogrni se" in jih poplaknili z rujnim vincem. Potem so nas nad oblake odpihnili Muskafieber s svojo valujočo jazzovsko vročico. Isti večer so se zgodili tudi prvi performansi (Fly by wire), v Kudu so predstavili literarno začimbo Cimet, v Kinoteki pa so se odvrteli slovenski filmski eksperimenti 90-tih. Glasbeniki in glasbenice GILŠ-a združeni v "Pavel Vlasov sekstet" so z odlično "živo" glasbo (s katero so opremili nemi film MATI posnet po zgodbi Maksima Gorkega) dobro uro držali v napetosti polno kinotečno dvorano. Medtem pa sta se v Kapelici z verzi bojevala Aleš Debeljak in Aleš Grošelj. V zgornji dvorani MGL se je plesnim sladokuscem s solo video-plesnim projektom predstavila Nina Meško, v tunelu LGL pa sta Alexandra Schuller in Romana Ercegovič v gledališki miniaturki Tkanje, žamet in samota gledalcem odkrili zgodbo dveh žensk. Odlična je bila tudi predstava Razkrij me Nataše Tovirac in mlade plesne skupine ETCETERA in Velenja, kjer so plesalke plesale in improvizirale na zvočno kuliso tolkalista Zlatka Kaučiča. Pod vodstvom Andreja Blatnika je stekla nekajdnevna literarna delavnica, na koncu katere so udeleženci v Galeriji ŠKUC prebirali svoje prozne tekste. Prav tam pa je s performensom in McDonaldsovimi vročimi jabolčnimi pitami otvorila razstavo Play your city likovna umetnica Marija Mojca Pungerčar. Umetnica se je poigrala v svojem mestu - v Diisseldorfu s sončnikom z navešenimi najosnovnejšimi potrebščinami, v Ljubljani pa z igrico Človek ne jezi se, ki je igralca na tri različne načine popeljala na sprehod. V "modni šivalnici in svetovalnici" je nadebudnim krojačem nudila tudi strokovne nasvete. Na zadnji nedeljski večer festivala je v KUD-u France Prešeren stekel pravi gledališki maraton. Nabito polni dvorani so pihnili Metek f čelo igralci Prekmurskega študentskega gledališča, ki so svoje poslanstvo nato nadaljevali še na dvorišču pred KUD-om. Medtem se je v dvoranici že odvijala odlična lutkovno-glasbena komedija Don Juan, večer pa sta zaključila Matjaž Javšnik in njegov ročni podaljšek Drago Milinovič. Kaj naj rečemo za konec? Polne dvorane, dolge vrste (skoraj tako kot za bone) in navdušenje obiskovalcev povesta vse: Hočemo kruha in iger! KATJAVIDMAR-FF LAIBACH Jesus Christ Superstars (Mute/distribucija Dallas) Ko je Laibach obračunal z zahodnim modelom gospodarstva (Kapital) in politično delitvijo pravicc (NATO), se je obregnil še ob stvarnika. Tudi tokrat (kot že mnogokrat poprej) mu je tu v pomoč očitno neizčrpen izbor prodajalne iluzij, imenovane tudi popularna glasba. Laibach je že obeležil konec njene nedolžnosti s predelavo celotnega albuma Beatlesov Let It Be, izrabil je pesmi o vojni. Tokrat se je poslužil uporabe najvišjih verskih simbolov. Večino je tokrat izkrivil kar sam, nekaj pa jih je prevzel, ker so že bili primerno obdelani. Tema Andrevva Lloyda Webberja Jesus Christ Superstar se v te namene ponuja kar sama, The Cross - pesem (originalno jp izvaja umetnik, ki se je nekdaj imenoval Prince), je sploh eden ključnih simbolov tako Laibacha kot krščanske vere. S pomočjo lastnih prispevkov Laibach oznanja novo vstajenje Jezusa Kristusa - sedaj v popolnoma novi podobi - kot kiborga, ki ob koncu tisočletja deli instantno pravico. Jasno je tudi, da je Laibach že institucija. Album Jesus Christ Superstars je vrhunski glasbeni izdelek tako v izvedbenem smislu kot na tehnični ravni. Menim celo, da so tokrat mnogo uspešneje združili vse glasbene elemente v primerjavi z dokaj plehkim tehniziranjem na plošči NATO. Zvok je masiven, saj ga sestavljajo ostri kitarski sloji, bogata orkestracija, vzvišeni pevski zbori in še malce globji glas glavnega govorca. Ritmična osnova ostaja v okvirih skoraj plesnega rockovskega ritma, a je zaradi producentskih prijemov v popolnem skladju z zvočno nadgradnjo. Ne gre zanemariti še besedil, ki pričajo, da je v delu Laibacha vedno ždel kanček človeškega humorja, vendar prikrit z mrko držo vseh štirih protagonistov. Skratka, dosledno in konsistentno. Amen. JANEZGOLIČ (Naša vojska) ter tnalo trši rockerji: IN4S (Na juriš), COPTIC RAIN (Proleter) in DICKY B. HARDY (Domovina naša...). Pozabiti ne smemo niti free jazzerjev HEAVY LES WANTED (Odpisani) in LOLITA (Šivala je deklica zvezdo), še manj pa šansonjerskih legend: JERCE MRZEL (La Cucaracha), BARBARE PERŠUT - ex. KATICE (La Marseillaise) in JANIJA KOVAČIČA, ki je ob 50-letnici UNICEF-a napisal svojo novo klasiko NIČ NOVEGA POD MESECEM. Večina izvajalcev je pesmi prekovala v za njih značilno glasbeno zvrst in obliko. Kaj več domišljije ni premogel skorajda nihče. Bojazni, da bi se kateri od izvajalcev s preveč zavzeto priredbo osramotil, seveda ni čutiti. Vendar se kar nekako vsiljuje občutek, da so se skupine zadeve lotile preveč z razdalje - kot da se jih to, kar pojejo, pravzaprav sploh ne tiče. Po drugi plati sta si odkrit zafrkantski napad na mentaliteto prejšnjega sistema privoščila le DICKY B. HARDY in LOLITA, večina preostalih nezafrkantskih pesmi pa poslušalca bolj uspava kot pa revolucionarno predrami. Čeprav bi za zelo dobre ali vsaj solidne lahko označili vsaj polovico pesmi, so izdatnejšo mero lastne zavzetosti pokazali le JANI KOVAČIČ, SIX PACK in seveda COPTIC RAIN. Kljub temu je plošča NEKEGA LEPEGA DNE povsem primeren sprehod skozi naše polpretekle glasbene spomine. NIKOLA KLAŠNJA - FF Študentje smo si lahko od 5. do 12. novembra v sprejemni dvorani Cankarjevega doma ogledali 10. knjiži sejem Frankfurt po Frankfurtu. Svojo radovednost smo lahko napasli na preko 8.000 knjižnjih naslovih izdanih širom sveta v zadnjem letu dni. Na sejmu smo se lahko seznanili s sodobnimi trendi v svetu založništva (oz. z uporabniško stranjo teh trendov) in literaturo po konkurenčnih cenah tudi naročili. Sejem je bil, kljub relativni majhnosti (samo en ponudnik oz. zastopnik), namenjen vsem uka in novosti že(l)jnim primerkom, kamor pa bi moral spadati prav vsak študent, tudi če nima časa. V kolikor ste zamudili letošnji knjižni sejem, nikar napake ne ponovite prihodnje leto. TRIBUNA VVATCHING NINA Nino Meško ples privlači kot magnet raztresene žebljičke. V svoje razmišljanje o plesu in gibu nabira drobne življenjske izkušnje, ki prehajajo iz okolja vanjo in gradijo njeno posebno gibalno vzdušje in energijo. To je težko ujeti in še težje pa jo je spraviti v kalupe. Zanjo je pri plesu pomembna vsebina. Blizu ji je umetnost brez besed: film ali fotografija; preko vidnih vtisov dostikrat dobi močan navdih za gibanje in ples. S predstavo Watching Alice v okviru Študentskih kulturnih dnevov je Nina skupaj s soavtorico Mojco Gužič raziskovala meje med vsebino in abstrakcijo samega giba. Ples je ves čas spremljal video, ki je podvajal možnost izraza in vzpostvljal posebno razmerje med živim in posnetim delom plesa, kar je nudilo dodatne možnosti za nove perspektive. In še nekaj sta Ninini značilnosti: tankočutnost in tveganje, da si upaš oboje pokazati na odru. Nina je začela plesati s sedmimi leti samo zato, ker si je želela plesati. Ni bila obremenjena s plesnimi tehnikami. Hotela je uporabiti svoje telo za predstavitev same sebe. O plesu misli, da je poezija v gibanju. Vodi jo po prostoru sem in tja, uživa ob glasbi in sledi ritmu. Vsako telo ima sebi lastno gibanje in Nina se najlaže izraža skozi ples. V letih, ki so sledila, si je nabirala plesne izkušnje pri različnih mentorjih in plesnih šolah doma in po svetu. Njen prvi odmevnejši nastop je bil njen solo Letzte Dance leta 1991 na Dnevih plesa v Ljubljani. Od 1993 pa do letos so se ji odpirale vedno nove možnosti, sodelovala je v šestih predstavah z domačimi in tujimi koreografi ter režiserji. Trenutno Nina nabira znanje v New Yorku - v okviru natečaja ARTSLINK. KARLA ŽELEZNIK - FF kultura LJUBITELJEM FILMA Imenujem se Kinoteka, natančneje Slovenska kinoteka in bivam na Miklošičevi 28 v Ljubljani. K meni prihajajo vsi, ki radi gledajo filme. Črnobeli, barvni, nemi, zvočni, z glasbeno spremljavo ali brez nje, vsi vas začarajo in popeljejo v svet gibljivih podob. A začnimo na začetku. Luč sveta sem ugledala l.julija 1963. Mojemu rojstvu sta botrovala Društvo slovenskih filmskih delavcev in Jugoslovanska kinoteka, nad mojimi prvimi koraki pa je bedela zlasti slednja. Težila je v vseh stvareh, kot pač znajo le starši. Družinske razmere so pripeljale do tega, da so moje skrbništvo prevzeli Ljubljanski kinematografi. Ves čas otroške in mladostniške dobe, ko nas - roko na srce - vse po malem razganja, sem se trudila izpolnjevati pričakovanja svojih varuhov. Vestno sem zbirala, hranila in obdelovala filmsko gradivo zgodovinskega in kulturnega pomena. Pogosto sem tudi bedela pozno v noč in prikazovala kinotečne filme, zato pa naslednji dan poležavala. V prostetn času sem z zanimanjem brskala po literaturi filmske zgodovine. Od časa do časa sem svoje znanje posredovala tudi drugim v obliki kinotečnih zvezkov, priredila celo nekaj razstav in strokovnih srečanj. Mislim, da so bili kar zadovoljni, saj so bile te čajanke odlično obiskane - tudi zaradi pestre ponudbe. Za mojo pridnost in marljivost so me starši občasno nagradili in tako polepšali mojo zunanjo podobo. Seveda so nas kot vse ostale spremljali finančni problemi. Leta 1993 je začel zame skrbeti Slovenski gledališki in filmski muzej. Lačna in žejna nisem bila nikoli, priznam. Pa vendar to le še ni bilo to. Želela sem si svobode in samostojnosti brez neke višje sile, ki bdi nad mano. Pa čeprav me je ta skrbno hranila in varovala. 19. avgusta 1996 sem dočakala željeno. Vlada RS je s sklepom institucionalizirala kinotečno - se pravi mojo - dejavnost. Končno sem zaživela. Čeprav že v zrelih letih se zdaj počutim kot študentka, ki se je odselila od staršev in si našla svojo streho. Vendar moj nov položaj pomeni tudi nove obveznosti. Zakopala se bom v delo, da bom ustregla vam -obiskovalcem. Vabim vas, da mi pomagate. Postanite člani Kinopolisa, priskrbite si dragocene popuste in mi pomagajte pri sestavi filmskega programa. Z mano se lahko sprehajate po bogatih retrospektivah filmskih klasikov, nedeljski večeri pa bodo ob retrovizorju postali krajši in bolj zanimivi. Na filozofska in ljubiteljska filmska vprašanja si lahko odgovorite, če prebrskate mojo filmsko knjigarno. Vsak mesec boste moji člani na dom prejeli urnik prireditev s krajšo obrazložitvijo. Vsi ostali bodo novice in novičke izvedli v mojem brlogu in na kinotočkah po beli Ljubljani. Ker pa upoštevam tudi vaše mnenje, - se pravi predloge in pripombe - boste na moji blagajni našli zvešček z nalepko Obtožujem! Kar po njem! Silvan, Simon, Heide, Marcel, Denis, Miha in Vlado vas pričakujemo. Pa ne skrbite, tudi za zabavo bomo poskrbeli. Kmalu nasvidenje, vaša Kinoteka BARBARA VODOPIVEC - FDV IZ SRCA LONDONA Nekateri svoje zaslužene počitnice vedno preživijo v svoje počitniški hišici ob morju in v tem neskončno uživajo. Drugi radi vedno znova doživijo kaj novega in se podajo na pot po še neobiskanih krajih. Nekaj se nas najde takih, ki svoje počitnice podrejamo takšnim ali drugačnim ljubiteljskim strastem. Vsako leto, ko se vsaj za teden dni odpravim v središče glasbenega dogajanja, sem deležen kopice nejevemih pogledov in opazk - "že spet ta London". Ampak kaj hočem, angleška prestolnica ostaja nekakšna glasbena meka. Vsaka skupina, ki si želi odtrgati vsaj košček pogače iz popularno-glasbenega priznanja -mora nastopiti oz. se kakorkoli drugače predstaviti v Londonu. Tam so zbrane vse pomembnejše svetovne založbe, tam domujejo agentje, promotorji ter iskalci novih glasbenih talentov. Konec koncev tam izhajajo vse pomembnejše glasbene revije in tedniki. STARA ZNANSTVA Odprtost do različne glasbe se je pokazala nekaj dni kasneje, ko sem se imel priliko pogovarjati z dokaj široko druščino glasbenikov. Ti vsak zase delujejo v dokaj ostro določenih skupinah, vendar spoštujejo dejavnosti svojih prijateljev. Tjinder Singh (vodja skupine Cornershop) posega po indijskih tradicionalnih inštrumentih in jih vpleta v povsem rockovske obrazce. Obenem se nagiba v plesne vode s stranskim projektom Clinton. Kitarsko hudo našpičeni Penthouse poslušajo staro "soul" ter "funk" glasbo in so pravi ljubitelji Stax zvoka. Še bolj odprti so Quickspace Supersport, ki obvladujejo vse od Georgea Clintona do nemškega "krautrocka" in bi iz svojih modernističnih pop pesmi brez sramu naredili jungle remikse. Glavno srečanje se je zgodilo v Commercial Tavern pubu, kjer sva se najprej dobila z Jamesom Johnstonom (vodjo skupine Gallon Drunk). Srečanje je bilo toliko prisrčnejše, ker so Gallon Drunk doživeli dober sprejem aprila letos v Ljubljani. James še zdaleč ni vase zaverovan rockovski zvezdnik, ampak nadvse prijazen možakar, ki z velikim navdušenjem govori o lastnem delu in zna obenem navreči še kakšno šalo na lasten račun. Kasneje so se nama pridružili še nekateri njegovi prijatelji. Še posebej sem bil vesel ponovnega srečanja s Terryjem Edwardsem, ki je sedaj stalni član Gallon Drunk. V preteklosti pa je sodeloval s številnimi angleškimi glasbeniki in skupinami (od legende Juliana Copea, preko vse popularnejših Tindersticks, Drugstore in Polly Harvey do številnih manj znanih izvajalcev). Sedaj je sploh poln optimizma, BREZ ETIKET, PROSIM! To je zgodba o pokavcu, ki je v osnovni šoli nenehno stal pred mikrofoni, recitiral in nastopal pri vsaki pasji procesiji v mestu. Nadaljnjo zgodbo si lahko naslikate sami: usodna magnetna sila te zvleče v dramski krožek, od koder ti mentor pokaže pot do jeseniškega gledališča Tone Čufar, točneje do referata za sprejemanje mladih talentov. Urošu se je počasi jasnilo, da je to "tisto pravo", kar bi rad počel v življenju. Potem je padla v njegovo življenje akademija. In potem še vabilo kranjskega Prešernovega gledališča za vlogo v bulvarski komediji To imamo v družini. Da je deček, je vedela že mama, ko ga je rodila. Da pa je deček s čudežnim igralskim talentom, se bodo strinjali vsi, ki so ga videli vsaj v Begu iz pekla ljubljanske Koreodrame. Sedaj to ni več sporno. Pred nedavnim je dobil še uradni pečat v obliki Borštnikove nagrade za mladega igralca. Ponovil se je prizor, ki ga je vajen. Trepljanje po rami, čestitke, padanje na kolena, ker je s svojo vlogo Arthurja Rimbauda, ljubimca Paula Verlaina v legendarni strastni ljubezni svetovne literature, vse čisto povozil. Nevoščljivosti okoli sebe Uroš ne vidi. Tako vsaj pravi (in baje ni slep). S tem se ne pusti obremenjevati. Vabilaiz koreodramskih logov se je strašansko razveselil, čeprav je ostal poln "rešpekta" do prekaljene igralske ekipe, ki se mu je naenkrat strašljivo približala. Bil je presenečen, kako lepo, brez pokroviteljstva so ga sprejeli medse. Medsebojno spoštovanje je tisto, kar šteje. In to je tu našel že na samem začetku. Najti frekvenco, ki se sklada z igralskim valovanjem igralskega partnerja, ni majhna stvar. Z Verlainom (Pavletom Ravnohribom) jima je to uspelo v sekundi. Moč igralske solidarnosti je neverjetna. Predvsem oni so mu prigovarjali, da bo dobil nagrado. O podobnih šušljanjih je bil poučen, a si ni delal utvar, da je na njih kaj teže. Če jo dobim - fino, če ne - pa tudi O.K. Večine ostalih tekmovalnih predstav letošnjega Borštnikovega srečanja ni videl, tako da o možnih konkurentih za nagrado še razmišljal ni. O vsem skupaj si je raje mislil svoje. Del kritik je njegovo vlogo že od premiere naprej nosil po rokah, drugi del ga je označeval kot igralca v povojih, ki še ni dorasel vlogam v udarnih igralskih tandemih. Iz teh ni mogel izvedeti kaj dosti. V sebe pa ni tako gotov, da bi se nanje enostavno požvižgal. Seveda se pozna razlika med naključnimi obiskovalci in zvestimi pristaši Koreodrame. Slednji sprejmejo vsako novo predstavo »hipersenzibilnega«, »hiperinstinktivnega« in »hipernteligentnega« Damirja Zlatarja -Freya povsem drugače, z veliko več zanimanja in ljubezni. Sošolci z akademije so nagrado sprejeli, kot bi bil Uroš božanski odposlanec njihove celotne generacije. Sicer mu »pomp«, ki ga znajo narediti mediji, včasih zraste čez glavo. Saj ve, da je to po eni strani čisto naravna stvar, ki se ji ne moreš izogniti, a tudi tu velja: če je ne bi bilo, bi bilo prav tako vse dobro. Zdaj, ko je nagrada za njim, mu ne pade niti na pamet, da bi se kot pav šopiril po ljubljanskih ulicah. V teh situacijah bo svojo strategijo vodil še naprej po dosedanjih tirnicah skromnosti. Pa saj je samega sebe težko prenesti okoli: v njem se bosta še naprej tepla moški in otrok. In etikete bo še naprej odganjal od sebe. Ne mara jih. Ne takšnih, ne drugačnih. Ne bi rad ostal (samo) pohištveni član Koreodrame (čeprav je prav tam že začel z vajami za Genetov Balkon). Ne bi se rad zacementiral v določeno gledališče in tam obtičal na veke vekov. Rad bi delal z veliko režiserji, v veliko gledališčih, čim več poslušal, ostal čimbolj odprte glave in vanjo posesal vse, kar se bo dalo. Kot igralcu bi najraje ostal svobodnjak, ki bi imel svoje igralske sposobnosti neprestano popolnjene. A računov brez krčmarja vnaprej noče delati, da ga ne bi zarečena beseda kasneje udarila po glavi. PRIMOŽ JESENKO - AGRFT kajti z lastno zasedbo Terry Edwards and the Scapegoats je uspel podpisati pogodbo z neodvisno založbo Wiiija in snema drugi pravi album. Po posnetkih na kaseti sodeč, bo plošča zelo raznolika in do pravega izraza bo prišlo njegovo značilno igranje baritonskega saksofona. Malo kasneje je prišla Geraldine (Jamesova žena), ki ji je na novi plošči posvetil pesem. Danes naj bi se to ne počelo več. Mnogo pametneje je pisati o izmišljenih dekletih, kjer se vsaka poslušalka lahko poistoveti z besedilom. James je na vprašanje, katere skupine najraje posluša, odgovoril: "Ne poslušam prav veliko glasbe. A ravno v zadnjem mesecu je izšlo nekaj odličnih plošč: Barry Adamson, Dirty Three in Jon Spencer. Ni nujno, da imajo ti glasbeno kaj skupnega, vendar vsi delijo ljubezen do glasbe." In to velja tudi za Gallon Drunk in še posebej zajamesa Johnstona. KONCERTI V Londonu se dogajajo tudi koncerti. Veliko koncertov. Prenekateri večer je človek postavljen pred dejstvo, da bo moral na račun enega izvajalca preskočiti dva ali tri morda manj zanimive. Igrajo pač istočasno v različnih klubih. Na "srečo" so Helmet odpovedali nastop, in tako sem se lažje odločil za Prong, ki so igrali v odličnem klubu Garage. Nekaj dni kasneje sem okleval med NoMeansNo in Melvins, še dan prej med sicer manj znanimi Heave, Disco Inferno ali Ganger. Zanimivo je nekaj drugega. Vsi nastopajoči se res potrudijo, dajo vse od sebe. London je središče medijske srenje in če določen izvajalec tu zabeleži dober odziv, mu je lažje tudi v preostali Evropi. Če se je kdo morda vprašal, zakaj NoMeansNo tako radi zahajajo v naše kraje -tega ni težko razumeti. V Londonu so igrali morda pred 400 obiskovalci, v Ljubljani pa pred polno Festivalno dvorano. Tudi v Londonu si ljubitelji rocka ne morejo privoščiti obiska prav vseh koncertov, predvsem zaradi že omenjene natrpanosti izbire. Sedaj na otoku vlada brit-pop in v številki obiskovalcev na koncertu sedaj že zelo popularnih Oasis (250.000) leži drugi del odgovora, zakaj pravoverni rockovski izvajalci trpijo zaradi relativno slabega obiska. JANEZ GOLIČ INFORMATOR november 1996 A\*U 3 !• Ll* • v- * v Ljobljani Študentska organizacija Univerze v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel.: 131 70 10, fax.: 319 448 http://www.sou.uni-lj.si DRAGA ŠTUDENTKA, DRAGI ŠTUDENT, ČE TE ZANIMA: KJE lahko najkoristneje zapravljaš čas, KAJ početi, ko se ti nič ne da, KAKO preživeti zadnja meseca v letu, ZAKAJ ti v ŠOU Informatorju ponujamo čudeže. Ne verjemi v čudeže. Zanesi se nanje. ŠTUDENTSKl SERVIS Borštnikov trg 2, Ljubljana Uradne ure: pon. - pet. od 7. do I4.ure pon. in sre. od 14.30 do 17.ure dežurstvo: tor., čet. od 14.30 do 17.ure V času dežurstva ne vpisujemo novih članov in ne podaljšujemo članskih izkaznic! TEL: 125-5500, fax.: 221-244 V bližino Študentskega servisa te pripeljejo avtobusi št. 6, 1, 9 in 3. Najbližji postaji sta pred Filozofsko fakulteto in pred Dramo SNG. NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO OKTOBRA JE ŠUDENTSKI SERVIS ODPRL DVE NOVI POSLOVALNICI V LJUBLJANI, IN SICER V ŠTUDENTSKEM NASELJU ZA BEŽIGRADOM (Kardeljaeva pl.) IN V ROŽNI DOLINI (Cesta 27. aprila ) ! NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO ŠTUDENTSKI SERVIS BO DECEMBRA ODPRT VSE DELOVNE DNI. V TOREK, 31. DECEMBRA 1996, BO ODPRT SAMO DO 10. URE; V PETEK, 3- JANUARJA 1997, BO ŠTUDENTSKI SERVIS 2APRT. SAMO ZA VAS, ČLANE ŠTUDENTSKEGA SERVISA ŠOU !!! Na vašo željo smo odprli novo telefonsko številko, na kateri lahko izveste vse o svojih zaslužkih prek Študentskega servisa. Med vami so tudi študenti invalidi, ki težje dobijo primerno službo. Zato smo se odločili, da vam bo informacije posredoval eden izmed njih. Če vas bo zanimalo, ali je podjetje že vrnilo izpolnjeno napotnico, ali je račun že plačan, ali je vaš zaslužek že nakazan, do katere višine je znesek neobdavčen in podobne informacije, pokličite vašo novo telefonsko številko 090 55-54. Prijazen študent bo odgovarjal na vaša vprašanja od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro, ob petkih pa med 8. in 14. uro. Telefonska številka 090 55-54 bo namenjena izključno za informacije o nakazilih. Da vam bomo lahko na ta tako vroča vprašanja odgovorili hitro, imejte pripravljeno številko tekočega računa ali hranilne knjižice. Pokličite nas od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro, ob petkih pa med 8. in 14. uro. S Telekomom smo dosegli dogovor, da bo vaš klic obračunan po najnižji možni ceni, ki znaša le 23,40 SIT na minuto pogovora. Zaposlitve Povprečne cene študentskega dela so med 360 in 1000 SIT/h, odvisno od vrste, zahtvnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je najnižja urna postavka od 600 do 800 SIT/h. Oktobra so bila najpogosteje na voljo naslednja dela: - Za fante: anketiranje (750 SIT anketa), selitve in razkladanje (600-1000 SIT/h), proizvodna dela (450 SIT/h), figurant na terenu (450 SIT/h), terenska prodaja... - Za dekleta: prevajanje razgovorov in besedil (1500-2500 SIT/h), razdeljevanje letakov na ulici in po stanovanjskih naseljih (450 SIT/h), delo v administraciji (450-600 SIT/h), vnos podatkov (450 SIT/h), anketiranje (750 SIT/anketa), lažja ročna opravila (zlaganje v kuverte, lepljenje etiket (400-450 SIT/h)), terenska prodaja (20% od prodanih knjig), čiščenje (400-550 SIT/h), proizvodno delo (400-450 SIT/h)... Za fante so bolje plačana dela oddana sproti, delo izven Ljubljane, strokovno delo in zastopniška dela - terenska prodaja. Za dekleta so ves čas na voljo predvsem dela v zahtevnejši administraciji, prodaji, strežbi, čiščenju in akviziterstvu. Dela, ki prihajajo na ŠS beremo in oddajamo večinoma sproti, zato je potrebno na primerno zaposlitev čakati v prostorih ŠS (največ možnosti za pridobitev zaposlitve je med 7. in 13. uro). Med 10. in 11. uro si lahko privoščite malico, saj v tem času ne oddajamo del, razen v primeru, ko želi naročnik dobiti študente takoj. V vrsto čakajočih za delo je sicer vpisanih precej kandidatov, toda večina jih vendarle ne čaka ves čas na delo. Poleg tega imajo prednost pri oddaji zaposlitev tisti, ki gredo iz vrste, kar pomeni, da imaš precej možnosti, čeprav si vpisan v vrsto med zadnjimi. Kdor v dveh mesecih ne vzame dela prek okenca zaposlitve, avtomatično izpade iz vrste, zato naj se vanjo vpisujejo le tisti, ki trenutno res iščejo delo ! Dela, katerih ne uspemo oddati sproti, objavljamo tudi na informacijskem ekranu (touch screen). Na njem so v času uradnih ur Študentskega servisa ves čas na voljo tudi številne informacije o delovanju ŠOU. Tako lahko s pritiskom na ekran dobiš informacije o trenutnih cenah prehrambenih bonov, prostih stanovanjih, dogajanjih na športnem in kulturnem področju, delovanju Mednarodne študentske pisarne, Študentskega servisa in še marsičem. Banka podatkov Za dela, ki zahtevajo posebna znanja (računalništvo, znanje tujih jezikov...) kličemo študente tudi na dom, saj jih iščemo iz naše banke podatkov. Zato je pomembno, da pri vpisu izpolniš vprašalnik na osnovi katerega dobimo potrebne podatke o znanju in sposobnostih študentov. Več boš vpisal, več možnosti imaš, da dobiš zanimivo delo !!! Denama oomoč Študentski servis nudi svojim članom denarno pomoč v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina pomoči znaša 30 % od zajamčene plače v predpreteklem mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo prek Študentskega servisa. Trenutno višina posojila je 10.232,00 SIT. Posredovalnica sob V prostorih Študentskega servisa deluje tudi posredovalnica sob. Ponudba stanovanj oz. sob je trenutno kar solidna, kar je predvsem posledica manjšega povpraševanja v počitniških mesecih. Trenutno je na voljo okoli 70 stanovanjskih enot. Stanovanjske enote med katerimi prevladujejo eno oz. dvoposteljne sobe, so na voljo v vseh ljubljanskih občinah, nekaj pa tudi izven Ljubljane. Cene ležišč se v povprečju gibljejo od 100 do 300 DEM + tekoči stroški, garsonjer in stanovanj pa od 400 DEM mesečno navzgor. Posredovalnica sob deluje od pon. do pet. od 8. do 14. vire. Informacije o razpoložljivih stanovanjih oz. sobah dobite na informacijskem ekranu v času uradnih ur Študentskega servisa! ŠS-POSLOVALNICA KERSNIKOVA 4 Kadarkoli se želiš izogniti gneči (še posebno v času počitnic) ne spreglej... poslovalnice, ki se nahaja na Kersnikovi 4, v pritličju levo! V poslovalnici lahko hitro dvigneš ali oddaš napotnico, podaljšaš člansko izkaznico in dobiš številne informacije (o nakazilih, napotnicah...) v zvezi s poslovanjem Študentskega servisa. Telefonske informacije: 131-70-10 URADNE URE: PON., SRE. TOR., ČET. PETEK 8.30-14. in 14.30-17. ure 8.30-14. in 14.30-16: ure 8.30 do 14. ure OSTALE POSLOVALNICE 1. ŠS - POSLOVALNICA VRHNIKA Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, tel:754-565, fax: 754-575 URADNE URE: PON.,TOR.,ČET. 9. -13. SREDA 12. -17. PETEK 9.-12. 2. ŠS - POSLOVALNICA RIBNICA Gorenjska cesta 7,1310 Ribnica, tel, fax.: 860-710 URADNE URE: PON., SRE., PET. 8.-12. TOR., ČET. 14. - 18. 3- ŠS - POSLOVALNICA GROSUPLJE Taborska 2 ,1290 Grosuplje, tel., fax.: 761-019 URADNE URE: PON., TOR.,SRE., ČET. 13. - 17. PETEK 9.-13. 4. ŠS - POSLOVALNICA KOČEVJE Trg zbora odposlancev 41, 1330 Kočevje, tel. 855-939, fax: 855-634 URADNE URE. PON., SRE., PET. 14. - 18. TOR., ČET. 8. -12. ŠTUDENTSKA VLADA Študentsko vlado sestavljajo: resor za kulturo, ki ga vodi Gregor Verč; (tor.,čet. 11.-12.), 2. resor za izobraževanje, ki ga vodi Nataša Juranji; (tor. 8.- 10. ure), 3. resor za socialo in zdravstvo, ki ga vodi Franci Strajnar; (sre. 11.30-13.30), 4. resor za založništvo in medije, ki ga vodi Lenart Rihar; (tor. 10.-12., čet. 8.-9.), 5. resor za šport, ki ga vodi Matjaž Pečovnik; (pon. 11.-13), 6. resor zamedn. sodelovanje, ki gavodi BlažStrojan; (tor. 9-11.), 7. resor za turizem, ki ga vodi Jernej Zajec; (pon.,čet. 12.-14.), 8. resor za finance, ki ga vodi Matej Pirtovšek; (čet. 10.-12. ), 9. predsednik ŠV pa je Gregor Macedoni (uradne ure po dogovoru). KULTURA CALERIJA KAPELICA: - Od 14. novembra kiparski atelje JANJE ŽVEGELJ (od 10. do 17. ure), - 27. novembra: avdiovizualni ambient IZZA IZBA Irene Pivke in Braneta Zormana. PLESNI STUDIO INTAKT RAZLIČNI PROGRAMI, KIJI PONUJAMO: Sodobna tehnika za začetnike 1 (2>