70, iteÄka*
j$0$F Foaafcmmirnim	itui 12 f,
Maribor, due 2, septembra 1918*
Naročiima listu : — Celo leto . . K12'— Pol leta . . .	„ 6 —
Četrt leta . .	„ 3 —
Mesečno. . .	, 120
2unaf Avstrije :
Celo leto . .	„ 15‘—
Posamezne Številke —	16 vinarjev. --
Inserati ali oznanila
se računajo po 18 via. od čredne petitvrste: prt večkratnih oznanilih velik popust. —
«Straža*4 izhaja v pon- ? deljek in petek popoldne.
Roi<^^i*^TO^račaj<
Uredništvo in upravnIStvo: Maribor KoroSka ulica. 5. — Telefon St. 113.
I
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Slovenska	soc Zrezala
Slovenska Straža.
Občni zbor in redni letni posvet krščansko-so-cijalnih izobraževalnih društev R K. Z. za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in Trst se vrši. v torek, dne 10. septembra 1918 v Ljubljani. Predpoldne zborujejo odseki po sledečem, redu:
I.	Kmetijski odsek.
Zborovališče: Velika dvorana Uniona. Poročevalci: Poslanca Hladnik in Pišek ter župan Brodar. Pričetek ob 9. uri dopoldne.
II.	N a r o d n o - g o s p o d a r s k i o d s e k.
Zborovališče : Orglarska šola v Alojzevišču na Poljanski cesti. Poročajo: Narodno-gospodarski položaj: dr. /Jakob Mohorič. Obrtne in trgovske zadevo: 'dr. Jež, Ljubljana; Ferjančič,. Trst.
III.	Odsek za obnovitev Goriške.
Zborovališče:. Posvetovalnica Zadružna Zveze, Dunajska cesta št. 38, II. nadstropje. Poročajo: O obnovitvi Goriške: prof. Bogumil Remec, dr. Ličan, Župan Rejec, urednik Alojzij Ver to vide. Pričetek ob 10. uri dopoldne.
r	IV. Pr osvetni o d s e k.
Zborovališče: Posvetovalnica Katoliškega tisk-društva. Poročevalci: Izobraževalno delo: prof. dr.
J.	Puntar, Igre v naših prosvetnih društvih: pisa telj župnik Filnžgar. Petje v naši prosvetni organizaciji: kanonik dr. Kimovec, Pričetek ob 11, uri dopoldne.
V., Mladeniški (t e 1 o v ad n i) o d s e k,
Zborovališče :, Sentpetersko kršč.-GOc. prosvetno društvo, Sv. Petra cesta, šentpeterska mežnarija,
1.	nadstropje. Poročajo: urednik Anton Komljanec , poslanec dr. Verstovšek. (Štajersko), dr. Ličan (Go -riško), ured. Smodej (Celovec). Pričetek ob 1L uri 'dopoldne.
VI.	iN a r o d n o - o b r a itn b n i odsek in o bèni -z b o r Slovenske Straže.
Zborovališče: Šentjakobsko kršč.-soc, prosvetno društvo, Florijanska ulica št. 15, I. nadstropje . Poročata: poslanec Evgen Jarc in urednik Ant. Pe~ stotnik. Pričetek ob 12. uri opoldne.
VII.	Odsek za Narodni Sv e t,
Zborovališče: Knjižnica Katoliškega tiskovnega društva. Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Poro -Čajo: dr. Jerič, poslanec dr. Korošec in ured. Smodej. Pričetek ob 11. uri dopoldne.!
VIII.	Delavski odsek.
Zborovališče : Tajništvo S, L. S., Katoliška tiskarna, TL nadstropje. Poroča dr. Jakob 'Mohorič. Pričetek ob H. uri dopoldne.
I X. Ženski o d s e k.
Zborovališče:	Društveni prostori Katoliškega
društva za delavke v Ljubljani, Poljanska cesta, A-lojzevišče. Poročajo: urednica Ivanka Klemenčič in Petrič iz Trata, Pričetek ob 9. uri dopoldne.
Glasno : biro v arie m občni zbor S. K. S. L.
Zborovališče v veliki dvorani Uniona, Pričetek ob 3. uri popoldne.
Spored:
a)	Poročilo predsedstva, .
b)	Narodna izobrazba: govori Fr. Finžgar.
c)	Narodno gospodarstvo: govori dr. Jak. Mohorič.
dS Žensko vprašanje: govori Ivanka Klemen -5lČ0V3 ■
e) Volitev odbora S. K. S. Z.
Prijateljski v e č e r.
Na predvečer v ponedeljek, dne 9. septembra, prirede nepolitična ljubljanska prosvetna društva — Članice S. K. S. Z. — prijateljski večer s petera in godbo v veliki dvorani Uniona.
Posvet poročevalcev
.i zboroval v ponedeljek, dne 9. seolerr! ra 1918, ob
8.	uri zvečer v posvetovalnici tajništva S, L, S. v Katoliški tiskarni. II. nadstropje.
Prosimo: Vsa kršČ.-soc.. prosvetna društva naj se Častno udeleže občnih zborov osrednje S. K. S. Z. in Slov. Straže.
Z Bogom za slovensko ljudstvo!
Slovenska Krščansko Socialna Zveza v Lj ubijani,
Slovenska Straža v Ljubljani.
Dne 28. avgusta 1918.,
I
lova trozveza»
Pod tem naslovom piše starčevićanski list „Hrvatska Država“ (dne 29. avgusta) naslednje:
„.Nemci so vrgli v svet idejo „centralne Evrope.“ To bi naj bila Nemčija, a okoli nje v politični , gospodarski, financPelni, kulturni in vojaški odvis nosti vsi mali narodi srednje Evrope: Flamci, Danci, Holandci, Ceho-Sìpyaki, Poljaki, Litvini-Leti, Running Madžari, Jugoslovani. Bolgari, Albanci in Grki. Ti narodi bi naj, bili srečni, da se jih poaemčuje in da bodo orodje v rokah „Previdnosti“, koja se zove — Nemčija. Kdor si upa upreti se tej temeljni misli nemškega „Drangh“, ali je potem Belgija ali Srbija,, Ceho-Slovaki ali Jugoslovani, bo strt z vso težo naroda in države. (Zaplenjeno.)
Tej pangermanski ideji srednjeveške centralne Evrope, koja ni od včeraj, so vsi veliki umi imenovanih malih narodov — tudi Madžari, dokler se niso povsem in nepreklicno vdali v, nemške roke — stavljali nasproti idejo nove, demokratične in napredne srednje Evrope, utemeljene na sklad in zvezo malih narodov, ki živijo od Balta do Sredozemskega morja: Poljaki, Ceho-Slovaki, Rumuni, Madžari, Jugoslovani, Bolgari, Albanci in Grki.
Kar so nekdaj bile nedosegljive sanje poedinih ljudi širnega horizonta — vsaj Strosstóayerja. in Starčeviča — stoji danes pred ostvarjanjem. Mirovna konferenca, ki se bo po končani vojski morala baviti z vprašanjem takozvanih malih narodov srednje Evrope, bo morala imeti pred očmi tudi ono politično gospodarsko zvezo malih narodov osrednje Evrope . Naslanjajoč se na novo in vstalo federativno Rusijo, bi ta zveza bila najboljša garancija za mir in najjar čji zid proti vsakemu nasilnemu in osvajalnemu prodiranju na vzhod. (Zaplenjeno.!)
Toda o čem se more že govoriti kakor o temeljnem kamnu one velike zgradbe, to je zveza, treh slovenskih narodov: Ceho-Slovakov, Pollakov in Jugoslovanov. Ti trije slovanski narodi nimajo absolutno nikakih nasprotujočih si interesov, pač pa jih vsi pozitivni in negativni razHogi tirajo enega v naročje drugega. Vežejo jih vezi slovanske kulture, Z gos -podarskimi interesi so vezani tako, da bi bili navezani drug na drugega tudi takrat, če tudi jih ne bi vezale vezi krvi in kulture. (Zaplenjeno.)
Politična in gospodarska zveza teh treh narodov daje predpogoj za oStvarjenje zveze malih narodov srednje Evrope. Omogočuje nemoten razvoj naroda velike zavezne ruske države. Že sama po sebi je močan zid zoper pangermansko invazijo.
Toda tudi v, današnjem položaju je ta zveza velikega upliva na razvoj dogodkov v srednji Evropi. Blok poljskih, čeških in jugoslovanskih zastopnikov, ■v Avstriji onemogoeuje vsako ustavno in parlamen -tarno delo, naperjeno zoper Slovane, a zveza onih narodov vodi osvajalno pangermansko politiko v monarhiji ad absurdum. (Zaplenjeno.)
S to zvezo se naposled polagajo delovni temelji ideje slovanske solidarnosti, katera je prešla vse faze, od ruskega panslavizma do aystroslavizma, in katera najde svojo rešitev v svobodni zvezi svobodnih in ravnopravnih slovanskih narodov.“
Nepričakovani z mgovornik Slovencev
List „Militärische Rundschau“ je objavila program. v katerem priporoča rešitev narodnega v p farsa n.ja. Program sam kot tak odklanjamo, ker se držimo naše majniške deklaracije, o kateri vemo, da se bo uresničila. Bistveno se navaja:
Uradi in šolo slede večini prebivalstva v občini, okraju in v deželi, upoštevajoč manjšino. Mini -strstva ne morejo uradovati v raznih deželnih jezi -
kih in naj kakor dozdaj posreduje splošno razširjena nemščina. Polagati se mora važnost in se mora.nor-mirati za hitro napredovanje v službi brezpogojno nogo i anauje še enega, posebno kakega v Avšfriji' - do -mačega slovanskega, na Tirolskem italijanskega jezika v besedi in pisavi. Javni uradi ne smejo odklBrni ati v kakem drugem avstrijskem deželnem jeziku vloženih vlog in dopisov. V železniški službi naj se varuje, v kolikor to zahtevajo koristi službe in obrata, nemški jezik, toda nikakor se ne sme predpisati nemški državni jezik., Noben deželni jezik, Četudi ni še na višku svoje izobrazbe, ki je materni in obče -valni jezik prebivalstva velikih ozemelj, se ne sme izključiti iz urada in iz šole. To velja posebno o slovenskem jeziku v obširnih ozemljih od srednje Drar ve do Jadranskega morja. Državne koristi zahtevajo absolutno, da se Nemci s Slovenci sporazumejo. Dalje zahteva program lista „Militärische Rundschau“ narodno samoupravo koroških in štajerskih Slovencev in narodno Šolo. Odpravi deželnih mej se upira, pač pa pravi dobesedno: Dolžni smo. da se naspiati
S..r vencem v snu.« n ob boječe ustave marsikaj popravi, kar se je zamudilo!“
Madžari zoper federalizacijo Avstrije«
Vest o reviziji avstrijske ustave je zelo razburila madžarsko časopisje.. List „Das Neue Pester Journal“ n. pr. piše: „Mi Ogri imamo vzroka dovolj, da z velikim začudenjem in nevoljo sprejmemo té vesti, ki prihajajo iz češkega vira, kajti — nostra res agitar (gre za nas). Federalizacija Avstrije M po menila uničenje temeljev dualizma, na katerega je z-grajena avjstro-ogrska monarhija. Sklenili smo nagodbo z enotno Avstrijo, A ko razpade Avstrija v 4 zvezne države, se zruši celo poslopje dualizma. Glede tega vprašanja imamo tudi mi pravico do besedice, in sicer do zelo važne besedice. Brez našega privoljenja ne more biti Avstrija federali zi ran a. če se hoče, da še nadalje obstoja državnopravno razmerje med obema državnima polovicama. Vsled tega bi bil skrajni čas, da se ogrska vlada zanima za zadevo, ter izreče svoj svarilni glas, da se ne da iznenaditi i o dogodku, ki bi bil ne le za monarhijo, ampak tudi za Odrsko katastrofalnega učinka. K uradnemu komunikeju, ki ga je avstrijska, vlada med tem razglasila, pripominja list: „Je dementi, ki je zamotan in nejasen, kolikor le mogoče, in ki nikakor ni tak, da bi nam dal pomirjanje za to, da ostane dualisti-čni temelj naših odnošajev do avstrijske državne polovice nedotakn jen in nepremaknjen. Ta komunike priznava v zvijačnih, stiliziranih in zasukainih besedah, da pripravlja Avstrija, kakor ji nalaga dolžnost, revizijo ustave, toda še ne smatra za primerno, da bi stopila v j almost s sklenjenimi načrti. Zopet več vzrokov za našo vlado, da si pripravi pozitivno spoznanje o tem, kaj se tam onstran kuha v politični vražarski kuhinji.“
Kako bo Avstrija preuredila svojo ustavo, je pač strogo notranja zadeva Avstrije, v katero se nima vtikavati nobena ogrska vlada. Upati je, da boto naša vlada prav jasno povedala ogrski vladi. Strah. Madžarov p,red federalizacijo Avstrije izvira iz bo -jazni, da bi tudi Ogrska se morala pretvoriti iz nenaravnega nestvora madžarske države v zvezno državo svobodnih narodnih držav. Ker Ogrska zatira vse nemadžarske narodnosti in hoče z novo volilno preosnovo te narodnosti še hujše usužnjiti, meni, da bi tudi v Avstriji moralo vladati in ostati tlačanstvo vseh nenemških narodov. Madžari se naj bojijo in ugovarjajo, kakor hočejo: to- in onstran Litve bode zmagalo načelo narodne pravice in samoodločbe vseh narodov. Tudi madžarski globus bo dob'1 — drugo obliko.
Pometajte pred svojim pragom
Vsenemško-lutrovska „Marburgerca“ si je privoščila sledečo notico: „Iz Ukrajine javljajo: Roko v roki z ustvaritvijo ukrajinske narodne, države gre ustvaritev ukrajinskega jezika. Vsak teden se ustvari nekaj sto novih besed. Ravno tako se je in se še dela pri nas novo-windiš jezik, ki ga slovenski kmetje seveda ne mmn-j'. “ Nemci nimajo v tem oziru prav nikakega razloga, da bi se usa.jali nad nami Slovenci. Oni sami morajo še danes kovati nove besede za pojme, za katere imamo mi Slovenci že davno svoje pristno slovenske izraze. Umazana mariborska cunja naj tore) o slovenščini lepo molči in naj
rajši pometa pred svojim pragom.
(Toda zanimivo je poročilo, da morajo še le kovati besede za ukrajinski jezik. Saj vendar pripovedujejo Nemci, da so LJkrajinpi 35milijonski narod . Tak narod bi vendar moral imeti tudi svoj jezik. A kako, da ga nima? No, stvar je enostavna: Ker tudi ukrajinskega naroda ni! Kjer ni jezika, tudi naroda ni! Ukrajina je navadna ruska pokrajina in jezik, ki gla govore JUkrajinci, je navadno ruskoi narečje . Ukrajinski narod so ustvarili še le Nemci, ki so potrebovali ukrajinske pomoči proti Poljakom. Saj le phano, da. jé veš ukrajinski pokret dobival denarno podporo iz Berolina in Berolin je ob asistenci Dunar ja m Rudiinpešte ustanovil tudi ukrajinsko državo N feiner mi ne verujemo, aa di duo irena uacrajmuern res kovati nove besede. Saj imajo vendar ruski U-krajinoi precej razvito književnost v svojem narečju, ki se razlikuje o-1 ruščine v, glavnem le po fonetiki, to obliznil, a v, t istvu so besede iste. Ako Nemci sedaj vzto iCi.ni jošdiajo v svet take vesti, morajo i -meti zato kake posebne razloge. Vsekako pa bo brez-flvovfnno vsa ta ukrajinska juha končala tako, kalbte je končala ukrajinska moka!
Trgovska zveza med Avstrijo in Nemčijo.
Te dni je vojni odsek nemškega kmetijstva glede vprašanja o trgovsko-politični zvezi z Avstrijo storil sklep, v katerem se izjavlja, da se bo ugodnost trgovsko-političnega zbližan j a med Nemčijo in Avst-ro-Ogrsko mogla z gotovostjo presoditi še le potem, ko bodo pojasnjena vprašanja nemške trgovske politike, povzročena vsled, vojne. Pozdraviti se mora u-trditev in okrepitev politične in vojaške zveze. Predaleč segajoče gospodarske zveze bi pa vsled neenar kosti gospodarskih interesov in raznolikosti narodnih, kulturelnih in narodno-gospodarskih razmer kakor tudi zaradi naravnih produktivinostnitì pogojev preje imele za posledico ogroževanje, nego okreplje -nje take zveze. Take zveze bi nadalje ogroževale no-S0 ureditev nemških svetovno-gospodarskih odnoša -jev do drugih držav, Id so za naglo zopetno zgradbo nemškega gospodarstva zelo velike važnosti.
Končno se ugovarja proti temu, da bi se naj nameravana gospodarska zveza s privolitvami odkupila na račun nemškega kmetijstva. Kapram Avstriji morajo Še nadalje obstojati carine najmanj v sedanji višini, in sioer carine pred vsem na žito, koruzo, živino in hmelj. Za vinske pridelke je istotako potrebna primerna carinska zaščita, ki odgovarja neugodnim produkcijskim pogojem. V .interesu nemške živinoreje je tudi brezpogojno odklanjati vsako olajšavo, nemškega vajrstva živinskih kuž.nih bolezni.
Končno se zahteva, da djplomatični zastopniki pravočasno poslušajo zastopnike nemškega kmetijstva, predino storijo važne ukrepe.
Za slovenski trgovski
naraščaj.
• • > « ---------------"■"!*
Gradec, 30. avg.
Kot mirni opazovalci narodnega probujanja tu-ib nas Gradčane veseli, da se samozavest našega slovenskega ljudstva vedno bolj Širi.
Za vse stanove se že pripravlja, a kaj se stori za trgovski stan na Slovenskem Štajerskem? Večina trgovin in podjetij je v nemških ah nemškutarskih rokah. 'Je tudi peščica zavednih slovenskih trgovcev, ali pri teh je do sedaj našlo le malo slovenskih negovskih izobražencev zaslužka in torej je bila večina prisiljena iskati si kruha v tujini, ker narodu z-vestemu trgovsko izobraženemu Slovencu je bilo in je stališče tam isto, kakor državnih nastavljen cev : večno zbadanje, zapostavljanje itd., ako ni sii spre -menil svojega prepričanja.
Da nam manjka slovenskih trgovskih šol — o tem še niti govora ni, ko še slovenskih ljudskih šol v mestih nimamo; največ je krivo, da ima 'Slovensk; Štajer jako malo zavednega trgovsko izobraženega naraščaja, ker v nemških trgovskih šolah je moral biti slovenski dijak pač mož jeklen, ako ga ni strah in izpostavljanje nemških kolegov predrugačilo, ter Lahko smelo trdim, da med 100 mladeničev, je najmanj« 75 uskokov, oziroma plašljivih, kateri pa so potem največji nemčurski zagrizene!.
Le en sam primer : Pred 12 leti na trgovski šoli v X 17 slovenskih dijakov v I, razredu, v II, razredu isti, 1 izstopil, 14 se jih je prelevilo v nemčur-je, ostala sta reci in beri še dva Slovenca, Od tedaj se Še razmere gotovo niso dosti izboljšalo.
-Zato pa se nas peščica tukajšnjih slovenskih trgovskih uslužbencev in sotrudnikov veseli, da se bodo razmere spremenile, ko bo tudi slovenski trgovec in uslužbenec lahko samozavestno nastopal V to so nam 'zagotovila: Jugoslavija, naši voditelji in Narodni 'Svet.	F- K,
Francosko bojišče.
Nemci se omikajo na celi črti od Yperna v Belgiji do reke Aisne. Umaknili so se med Ypsrnom in La Bassee ter prepustili Angležem važne postojanke kot gorovje Kemmel, za katero se je prelilo že veliko krvi, nadalje so se umaknili na Črti Arras — Cambrai, kjer se bijejo zelo hudi boji. Tudi na tej črti so Nemci prepustili Angležem več važnih postojank kot Decoust, Oulcourt, Mor-
val in Se več drugih. Dalje proti jugu na črti Ba pesame — Noyon pa napadajo Francozi nemške postojanke. Tudi na tem delu fronte se Nemci stalno umikajo. Važne postojanke kot Coaibles, Peronne, Chaulnes, Monchy, Nesle, Roye ter Noyon se že nahajajo v francoski oblasti. Istotako so ; se umaknili med rekama Oiso in Aisno na črti i Chauny — Braye, kjer so prepustili Francozom I Charlepont, Blezan, Court in še več drugih važnih I postojank. Med Oiso in Aisno se bije že tri dni i velika bitka. Ententina veleofenziva, ki že traja ; deset dni, se nadaljuje na celi črti od Yperna do 1 Aisne.
■ ■- 1 * • •
J Nemško večerno poročilo.
Berolin, 1. sept. zvečer.
Boji med Scarpo in Sommo. Angleški napadi so se tukaj v velikem izjalovili ; na posameznih mestih so vpognili naše črte krajevno nazaj. Med Oiso in Aisno so bili delni napadi Francozov odbiti.
Amerika s 13 milijoni novih vojakov.
Wilson je podpisal nov bramirai zakon, po \ katerem se bo severo-ameriška armada povečala I m IB milijonov mož. Vsi moški med 18 in 45 I letom, ki so zdravi in brez družine, se bodo moji rali vpisati v armado. Wilson je dostavil: To je I naša slovesna prisega, da hočemo dobiti odločno j zmago z orožjem in posvetiti večji del narodove I vojaške moške sile uresničenju za te namene.
J	Druga bojišča,
I	■ : :
Razven poizvedovalnih prask in živahnih letal-
! skih bojev nobenih važnejših vojnih dogodkov, j Meja med Italijo in Švico je še nekaj dni popol-l noma zaprta, ker se vršijo velika prevažanja in I premikanja čet, kar bi pomenilo, da se Italijani j pripravljajo na ofenzivo. — Na albanskem bojišču I boji v dolini reke Semeni. — V Tripolitaniji, in j sicer v francoskem delu so vzplamteli novi boji j v katerih (so baje bili Francozi hudo poraženi.
p
Napad na Lenina.
I	;	'V"’’	* , ”	;	'
V Moskvi se je dne 30. avgusta zvečer izvr-| šil napad na Lenina, ko je zapuščal delavski shod.
I Dve ženski sta ga ustavili in ga klicali na odgoji vor glede zadnjega ukrepa radi dovoza živil v Moa-jj kvo. Med pogovorom so padli trije streli, od ka-I terih je bil Lenin ranjen na roki in na hrbtu. Strele I je oddalo dekle iz inteligentnih krogov. Storilko I so prijeli. Lenin je težko ranjen. Ena krogla je šli j pod levo ramo v prsno votlino in je ranila gornji J del pljuč potem je obtičala v vratu. Druga kroglja i ga je zadela v levo ramo, je zdrobila kost in je j obtičala pod kožo levega ramena. Obe rani sta I povzročili notranje krvavenje. Lenin je pri zavesti.
I Poklicali so zdravnike. Zarotnice zoper Lenina so j pristašice revolucionarjev. Napadalka, ki je streljala l na Lenina se zove Dorge Kaplan Id je rodom iz ! Kijeva. L. 1907 je bila radi napada z žepnim noji na orožniškega poveljnika Novickega obsojena na I 13 let prisilne delavnice. — Med ruskim ljudstvom j je sploh nastalo veliko sovražno gibanje zoper one, j ki so prijatelji Nemčije. Boljševiki so s silo prišli j do vlade in se s sili vzdržujejo na vladi. S silo i se jim sedaj ustavljajo njihovi nasprotniki, ki jih I vodijo socialni revolucionarji. Lenin si je bil v j svesti, da se proti njemu pripravljajo nasilni na-J padi; zato se je obdajal z močno telesno stražo. I Pa ga ni mogla varovati pred napadi»
! Ljudski komisar Urickij umorjen.
Istočasno kot se je izvršil napad na Lenina, f je bil v Petrogradu umorjen ljudski komisar za f notranje zadeve Urickij. Morilec se zove Kannegie-I ser in je voditelj prešnje ljudsko socialistične sku-I pine.
Politične vesti.
Zakaj delaje škof Mahnič za jugoslovansko deklaracijo. Škof Mahnič je izjavil napram uredniku tržaške »Edinosti«, ki je rekel škofu, da mu je narod brea razlike iz srca hvaležen na njegov odločen nastop za Jugoslavijo: »Nikoli se nisem rad vtikal v dnevno politiko. Sedaj pa so časi, ko moramo tudi mi škofje kaj storiti za svoj narodi«
Dr. Korošec pri Hussarekn. Za včeraj, dne i.
I sept. je bil pozvan načelnik Jugoslovanskega klu-
Iba dr. Korošec k miniatrkemu predsedniku Hussa-reku na razgovor.
Vselovansko zborovanje v Krakovu. V parlamentarnih krogih se govori, da se bo v kratkem vršilo v Krakovu vseslovansko zborovanje. Pri tem zborovanju bodo češki in jugoslovanski poslanci izključno samo gostje dr. Glombinskega in grofa Skarbeka.
Parlamentarna posvetovanja. Da bi omogočil parlamentarno zasedanje, se ministrski predsednik Hussarek posvetuje s strankami. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada nima namere Sklicati državnega zbora samo radii tega, da bii spravila podstreho svoje finančne zahteve, temveč vlada polaga veliko važnost na to, da ostane zbornica zbrana Še nadalje v svrho rešitve vseh važnejših vprašanj. Hussarek je pozval poslance, s katerimi se je (So sedaj posvetoval, da želi vlada, naj ji zbornica dovoli vsaj del kritja za primanjkljaj 1900 milijonov K. Ukrajinci so izjavili, da so zelo nevoljni, ker je vlada na ljubo Poljakom opustila misel na delitev Galicije v u -krajinskem smislu. Hussarek je odgovoril, da se vlada glede vprašanja delitve Galicije ni vezala prav na nobeno stran. Dunajska poročila, pravijo, da bodo imeli Cehi, Poljaki in Jugoslovani skupno posvetovanje glede stališča napram vladi in njenim zahtevam. Z veliko napetostjo se pričakujejo izjave slo vanskih strank.
Vsenemška zlobna domišljavost. (Vsi vsenemški časopisi prežvekujejo vesi ki jo je nedavno priobčila „Reichspost“, češ, na Češkem kroži vse polno zlatega denarja nove češko-slovaške države. Zlat denar : ima baje napis „20 sokolov“, na eni strani s sliko ! Hradčanov, praškega kraljevega gradu, na drugi pa ; dva sokola, ki si dajeta roko, nad njima pa ptič sokol. Napis je češki in francoski. Večje vsenemške z-lobne domišljavosti si pač ne moremo niti misliti, saj I dobro vemo, da že štiri leta pri nas v, Avstriji ne vi-j diš nikjer drugje zlata, kakor v cerkvi na pozlače -nih svetnikih.
„Slovenskemu ljudstva ni treba šol.“ Tako je j zaklical v Loki pri Žusmu nek mogočen nemški ; gospod. In res! Najprvo so to začeli prakticirati v Loki sami. Tamošnja ljudska šola je imela dolgo vrsto let svoje prostore v tovarniškem poslopju. Letos pa je tovarna kar nenadoma odpovedala te j prostore in je vrgla ljudsko šolo na cesto. Tako je i sedaj Loka brez šole in celo brez nadučitelja, ki so ga odpoklicali. Nemci bi radi, da bi Slovenci I ostali inalfabeti, da bi lahko potem na naših hrbtih sekali drva. Ali za Loko ne velja zakon a varstvu najemnikov ? Kje je šolska oblast, da ne stopi i nemški gospodi na prste !
Hertling in Hintze na Dunaju. Nemški državni kancelar grof Hertling in tajnik za zunanje stvari Hintze prideta danes, dne 2. septembra na Dunaj j da nadaljujeta tamksj posvetovanja glede re tve ; poljskega vprašanja.
Koroški nemčurski poslanec Nagele je na m
zborovanja izjavil, da ue bo več kandidiral.
Tedenske novice.
iz učiteljske službe. V Kapelah pri Brežicah j®
! razpisano mesto učiteljice; prošnje do dne 30. sep» j tembra.
Iz jnstlčne službe. Sodna svetnika Jožef S ?-
! ger v Maribora in Hubert Wagner v Celju sta iiua-; novana za višjesodne svetnike. Prvi državni prt f-aik v Maribora dr» Ferdinand Duchatsch je imenovan m višjesodnega svetnika v Maribora.
Nabori letnika 1901. Obč, uradi so dobili p > ziv, da sestavijo imenik mladeničev rojenih 1. 19CL Porišanje ? službi finančne straže. Respire is : Anton Fabian v Slov, Bistrici in Jožef Volava*, v
I Radgoni sta imenovana za nadrespicijenta; sfarai aa. višja nadzornika Franc Jodl in Matevž Pogoreus v Maribora pa za respicijenta.
„Ob vojski." V Katoliški Bukvami v Ljubljani I je izšla knjižica »Ob vojski«, igrokaz v 4 slikah,
I spisal f dr. Janez Ev. Krek. Cena knjige ni navedena. Knjiga bo dobrodošla za naše društvene ©-dre na deželi. Toplo priporočamo! Knjiga se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje da* rovali: Janko Pelci, posestnik v Policah, nabral na : posti ji Jakoba Nedok z gdč. Roziko Hamer dne Ubav usta 20 K; upravništvo („Slov, Naroda* 12 kron Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani., nabrano na veliki skupščini dne 11. avgusta 33 K;< upravništvo „ Slovenca* za g, Henrika Lašič v imenu goških di « jakov in (dijakinj, nabrano na veselici v Gočah 395 K! Janko Korže, učitelj v Braslovčah, nabral namesto venca na krsto gdč, Angele Zdolšek, učiteljice v Orlivasi, 67; K; dr. Sandor HraŠoveo v Celju, na« brano na njegovi poroki dne 24« avgusta 50 Kjj Ms Stefancioza, Stojno selo pri Rogatcu, nabral med
I brati 26,50 K; Danuška Plahuta v Ljubljani, nabrali otroci G6tzl, Martinec, Plahuta, Jančar, Pristov, Korenčan in Hribar pri prireditvi domače veselice 43 K? Julin Rajh, Bä D.rbttn p*i Ptuja, pebrano K fwsk
geli družbi v kleti g Hauptmana v Doliču 10 K; J. Golob, učitelj v Vuzenici, nabral v veseli družbi pri „Tetici* v Vuzenici 40 K; upravništvo „Slovenskega. Naroda“ 60 K; vas St. Vid na Dolenjskem 244 K in goriški begunci 100 K (oba zneska po c. g. dr. Ant. 'Korošcu); ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ormožu, delni prebitek tombole, prirejene . 0ne 15. avgusta v proslavo rojstnega, dne presvitlega 'cesarja,: 200 K; gdč. Ma|rija Je>äov\nik, nafraalia v i Braslovčah 460 K in sicer so prispevali : 5. g. Jak.
! Hribernik 50 K, Jakob Bohak 10 K, Albin Slavec 10 j K- Josi ) Pauer 50 K, Marija Pafuer 10 K, Karl Mar-I gchitz 10 K, Marija Marschitz 10 K, Viktor Rössner j 5 K, Anica Niefergal 5 K, Anton Plaskan 10 K, An-i ton K ar ni čni k 6 K, Albina Zottor 10 K, Janez Lo n -čar 2 K, Ivan K refi 6 K, Dominik Vovšek 10 K. F.
1 Ludvig 2 K, Vinko Rojnik 4 K, Lovro Plaiskan 10 K, Liza Plaskan 2 K, Marija Hribernik 15 K, A». Sluga g K, Marija Robida 4 K, Helena Kukenberg 10 K , Jernej Kukenberg 10 K, Pavla Schuster 5 K, Fran Korun i K, J. Krašovec 5 K, A. B. 5 K, Vinko Bri-i gnile 6 K, Jožef Mežner 2 K, Ančka Cene 6 K, K. P.
( t K, Povodni k 2 K, Fr. Lokan 8 K, M. Slavec 2 K, Kat. Smajs 3 K, M. Zajc 2 K, Neža Kodre 6 K, Anton Brinovec 1 K, Karl Prettner 10 K, Pavla Peršuh J K, Marija Ješovnik 10 K, Zofija Šketa 5 K, N. Po-gej 6 K, Leo Rataj 5. K; diletantinje igre „Vnukinja
j larovuioo“ 100 K; po stotniku Slav,kotu Novaku v ßelgradu-Topöider : Ivana dr. Tatičeva 100 K, Sojka Pastrmao 20 K, profesor Nikola Polovnia 10 K; z-birka gdč, Marijance Požar v Vojniku pri Celju 280 K; Ji Koropec v Šoštanju, nabrale gdč. Grebenšeko-fa, Klemenčičeva, S torova in Volkova za prodane šopke o priliki koncerta Celjskega, pevskega društva r Šoštanju dne 4. avgusta 200 K? Maks Ašič, kapi.
, r St Petru, 50 K ; J. Blažon, davčni upravitelj v Celju, nabral na gori Urški pri Slovenj gradcu dne 25. avgusta v veseli družbi celjskih, slovenjgraških,
! goštanjskih ter mariborskih Slovencev in Slovenk K 31 ; Ivj&n Klemenčič v. MoŠkanjcih 10 K;( slivniška MarLina družba 100 K; Mica Majcen, Vičan skl vrh, JO K; Vinko Potočnik v Loki nad Framom 8 K'; Josip Žabker, sprevodnik in posestnik v Krčevinah namesto venca na krsto Iv. Šušteršič 20 K; Neimeno-ran v Počehovi 10 K; slivenski pevci in pevke pri Sv. Barbari po gdč, Krajnc K 116; Simon Milač, če-. tovodja v Thalerholu, 3.50 K; Josip Sigi, župnik v Trboniah, 50 K; Središki diletantje 250 K; Ludovik Petek v Celju 31.44 K; Alojzij Musi, kaplan na Bi-eoljskem. 50 K; nabrano v družbi KJun-Arko, Ribai-ea-Dolenjsko, 1Ò0 K; Jurij Bezenšek, župnik v Ca,d-ramu, dar novoporočencev Ludovika in France Sevr §ek 20 K; upravništvo „Slovenskega Naroda,“ 118.50 1 K. - Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blar , gajnik Franc Pišek, Narodni dom). — Šolski odsek,
Savinjska podružnica S. P. D. obhaja letos ISletnico svojega obstanka. Na večih krajih so se u-Bfanovjili posebni odbori, ki hočejo društvu gmotno pomagati s tem, da nabirajo ustanovnike, letne, nove liane in častna darila, Ustanovnik plača enkrat za rsele) 100 K, letnik pa 6 K in 2 K vstopnine, V zavedno narodnem trgu Žalec je nabirala gdč. Angela Sodnikova in je dobila sledeče ustanovnike: Janko Boater, trgovec; Vilko Kukec, veleposestnik; Vinko Kveder, veleposestnik! Vinko Vabič ml., vjeletržec;
• veleposestnik ; Ivan Vizovišek, trgovec! Rud. Lor-,mi, v St. Petru, Kot letniki so pristopili: Fran Piki, gdč, Angela Hodnikova, vsi v Žalcu; Lojze Sribar ber, poštar; Vilko Senica; Edvard Kukec, velepos.; L g. dr. Josip, Jeraj, kaplan; gdč. Malika Varga-ton, poštna uradnica; ga. Mici Pilih, trgovka; dr. Rihard Bergman, zdravnik; Josip Kore, živinozdrar mik; ga, Julka Kodre, soproga živinozcSravnika; A. Mikuš, občinski tajnik.; Fr. Hodnik ml. ; dr, Kunst, tdravnik, vsi v Žalcu; Ivan Naraks, veleposestnik E Gornji Ložnici; ga. Minka Detičekova v Kraljevih Mynohradyh. Častno darilo je plačal g. Fr. Roblek , veleposestnik v Žalcu, 10 K; ravno tako dr, Rihard Bergman; drugi so plačali svojo navadno letino. Lepa planinska hvala vrli nabirateljici gdč,! Ang. Hojnikovi za nabrano svoto 766 K, Dal Bog, da bi se i (trugod našle tako požrtvovalni nablirateljioe in po-aogle društvu, da lahko svoje plodonosno narodno tn plabinsko delovanje nadaljuje ter obrani naše lepe Dianine v slovenskih rokah.
; Pisarna S. K. Z. in Poslovalnice slovenskih Ptajierskih poslancev je zaključila minulo soboto prvo četrtletje svojega poslovanja. V tem času je po-Islovalnica odgovorila na več kot 800 pismenih vprašanj, posredovala pri raznih oblastnijah v več kot 800 slučajih in vložila preko 250 vlog na razne ob -tastnije, V pisarni se je zglasilo preko 500 strank za fazna pojasnila, >Te številke dokazujejo najjasnejše, Ikako potrebna je bila ta ustanova. iV ogromni večini slučajev, v katerih se sjranke obračajo na pisarno, se gre za vojaške dopuste in oproščenja ter za pod-! pore- Potem še obračajo stranke na pisarno v zade-i vi rekvizieij, v davčnih zadevah itd, Gotovo je ni gospodarske panoge, da ne bi se bili ljudje obračali na pisarno za nasvet. Tako je ustanovljena s pisarno vez, M spoja stalno ljudstvo in narodno vodstvo, — Pisarna se nahaja v Mariboru, Koroška cesta št. 5, L nadstropje, lev®.
Izžrebani porotniki mariborskega okrožnega sodišča. Za tretje porotno zasedanje mariborskoga o-krožnega sodišča so bili izžrebani za porotnike sle-fteči : Andrej Bombek, hišni posestnik, Maks Gränic, •krznar, Karel Jarčič, hišni posestnik in Robert Li-! cinger, vinsM. trgovec, vsi iz Maribora, Iz mariborskega okrajnega glavarstva: Vinko KronvogeJ,, vele-
posestnik v Gočovi ; Franc Karčič, posestnik v Iho-vi; Ignacij Kocbek, posestnik v Samarkovi; Franc Serneo, posestnik v Gradiški; Avgust Brudermann, posestnik v Leitersbergu; Avgust Gornik, posestnik; Franc Jošt, posestnik. Rošpoh; Karel Ingmann, posestnik, Viltuš; Alojzij Pečnik, pek, Selnica ob Dravi ; Konrad Zamolo, trgovec, Fram; Luka Schweiger, posestnik, Legen: Jožef Peršouneik, posestnik , Pivola: Jožef Schmiermaul,• posestnik, Pobrežje; M. Katz, posestnik, Razvili a : Janez Lešnik, posestnik, Radvanje. Iz mesta Ptuj:	Hugon Heller, trgovec;
Alojzij Kraker, posestnik:- iz ptujskega okrajnega glavarstva: Jožef Požun, posestnik, Krčevina; Oton Schwairsehnig, veleposestnik, Majšperg; Ferdinand Kralj, usnjar, Ormož; Alojzij Miki, graščak, Velika Nedelja.; Janez Bjaumamn, pjosestflik, Har<lek> Iz ljutomerskega okrajnega glavarstva: J. Hausmann, posestnik, Muta: Frie Semlič. posestnik, Ljutomer ; Leopold Viher, klobučar, Ljutomer; Feliks Hedžetti, gostilničar, Veržej; Janez Slavič, posestnik Vučm-vas: Alojzij Kardinar, posestnik, Krapje. Iz slov. -graškega okrajnega glavarstva: Franc Mörth in J. Schober, oba posestnika v Marenbergu. — Kot na -domestni ptìrofjnifcil: Aleksatoder Mjjdlil, posestnik, Feliks Mihelič, trgovec, Franc Nerat, orožn, straž -mojster v pokoju, Ferdinand Potočnik, mizar, Janez Poš. trgovec, Janez Scheweder, posestnik, J. Sirk , trgovec, Janez Sirak, ključavničar in Jožef Škof, restavrator, vsi iz Maribora.
Mladeniško slavje v St. Djn. Dne 8. septembra se bo v St, liju v Slov. gor. blagoslovila zastava mladeniške Marijine družbe, Slavnost bo združena s sestankom mladeniških Marijinih družb iz celih Slov. gor. Mladeniči, pridite dne 8. septembra v obmejni St, lij!
Zvišanje cen za šolske knjige. Naučno ministrstvo je dovolilo zvišanje cen zo šolske knjige novih izdaj in sicer za 600/°. Nove zvišane cene morajo biti označene na vsaki šolski knjigi nove iz-
Novi petroleja! izvirki. Po skrbnem Iskanju so I našli v Egipta nove petrolejne izvirke, ki dajejo 1 na dan do 100 ton petroleja. Nove izvirke so še I tudi našli na otoku Borneo pri mestu Tarakon in I v ameriški ljudovladi Venezueli, kjer dobijo na dan do 1000 ton surovega olja.
j Q@sf®đarsk# noviee« •
I Prosto nalrapovanje žita prepovedano. Ministr-! stvo za ljudsko prebrano razglaša: 'Žetev je spravil Ijena, mlačva se je začela. Po tednih pomanjkanja bi I zopet mogli vsi Avstrijci dobiti toliko kruha in mo -
Jke, kolikor pripade po pravici iz donosa domače ze -ml j e na posameznika. Toda sebičnost in brezobzirna * lakomih ost začenjata pridelke raznašati i'n ogrožata, j s tem zasigurano razdelitev. Ljudje, M hočejo dose-! či oderuških dobičkov ali zasledujejo sebične intere-I se, hodijo na kmete, oškodujejo na neodgovoren na-j čin polja in nadlegujejo kmetovalce, da bi poljske I pridelke dobili v neopravičeno posest. Ker le morejo t dobiti, se porabi neprimerno in potratno. Kdor pa v j resnici trpi pomanjkanje in mora pičlo izhajati, kdor i opravlja svojo dnevno službo, kdor ne hlepi, da bi se I obogatil, je v nevarnosti, da. mu sebičnost in oderu-i štvo vzameta pravico do kruha. Vzajemno preponu -i janje se je začelo. To nezagovorno početje se bridko I maščuje na kmetskem kakor tudi na mestnem prebi-I valstvu. Večina meščanov je zaradi koristi nekate-I rui brezobzirnežev izpostavljena najhujšem poman; -I kjanju, kmetskemu stanu pa preti nevarnost, da ne I bo mogel oddati predpisanih množin zrnja itd., da I se izognejo neprijetnim rekvizicijam. Raznašanju pri-I delkov se bo državna oblast z vso mOČjto ustavljala . t Lakomnost in krivica se morata zatirati, zakonu se ! mora pridobiti spoštovanje in veljava. Poljedelcu se I mora zagotoviti mir pri njegovem ciragocenem delu ,
I on se naj ne izpostavlja vsled ponudb vsiljivih tjho-\ tapsfcih kupčevaleev. strogim globam, meščanu pa naj I bo brez zapravljanja časa in denarja možno dobiti \ po pravičnih jen ah najvažnejših Živil. Vlada je trd-! no sklenila, roezpogojno zabiraniti ponovitev težav ,
I pod katerimi je trpela preskrba prebivalstva v pre -j teklem goispodarskem letu. Ona bo torej z vsemi sre-! dstvi skušala 'zabraniti vsako prosto prodajo pol j s -I kih pridelkov, ki so pod državno upravo, zlasti kraji §n»ga žita,. Kazni zapora se bo nalagala v najvišii I dopustni meri kupcu in prodajalcu in poleg tega naj-! višja dopustna denarna kazen. Pri tem se ne bo ozi-I ralo na stan in dostojanstvo. Nedovoljeno nakuplje-I no žito in moka zapade neprizanesljivo zasegi in si* j cer tudi v najmanjših množinah. Ravno tako se do I loča, da zapade izkupiček in sicer denar, kakor tudi j menjalno blago. Zakon se mora uveljavljati v. polni j strogosti, da se odpravi protipravno in ode raško na-\ kupovanje, kajti le popolna pridobitev in pravična I razdelitev domačega krušnega žita nas bo varovala I najhujšega pomanjkanja ter obranila notranji mir v I državi in nas približala miru.
\ Prepovedan nahrbtnik. Prehranjevalni ministre I Paul |e izdal ostro prepoved, da ne sme nihče pod I roko nakupiti žita, moke, krompirja in enakih ži-I vil Predpisane so selo stroge kazni. Vlada hoče j torej promet z nahrbtniki popolnoma odpraviti. —-I Vse se lepo sliši, a C® hoče vlada zabraniti, da bi l se ljudstvu samo preskrbelo živila, ker mu jih via-i da ne preskrbi, pa je prva dolžnost vlade, da os-
krbi vsako družino in vsakega posameznika z živili tako, kot so preskrbljeni ljudje, ki izdajajo te oeredbe. Pri zeleni mizi in polni skledi se lahko pišejo prepovedi in ukazi, lačni želodec pa govori drugače.
Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) bo imela oddati svojim članom v manjših množinah originalno rdečo resasto semensko pšenico. Posestniki, ki bi radi dobil! semensko pšenico, se naj o-glasijo nemudoma v pisarni posojilnice (Narodni dom), kjer se jim bodo tudi naznanili nataučneji pogoji.
Rekvizicija vina? »Male Novine< poročajo, da se je vojno ministrstvo obrnilo na hrvatsko vlado radi pokritja potrebe vina letošnje letine za armado. Vojno ministrstvo namerava v zasedet h faraonskih in srbskih krajih zaseči okoli 800,000 hi vina. Trgovce z vinom nameravajo prisiliti, da spravijo vino v skupna skladišča in da od tam dobi armada vino po ceni, kakor je bila določena po ministrski odredbi, t. j. za belo K 4.60 in za rdeče K 4.80 liter. Trgovci nameravajo od nakupne cene pri vinogradniku odbiti 6% dogovorjene cene. — Tako nameravajo na Hrvatskem. Ali bo tudi pri nas prišlo do takih odredb glede vina, ni znano.
Skupščina vinogradnikov se Je nedavno vršila na Dunaju, kakor smo že kratko poročali. Na le-tem. sestanku so mnogi povdarjali, da je vlada, namera-vala letošnje vino rekvirirati in nastaviti zanj najvišje cene — 3 K liter,, Vinogradniki so ogorčeno u-govarjali proti taki nakani vlade. Tak nepremišljen korak bi pomenil ugonobitev našega vinogradništva. Ob koncu se je sprejela resolucija: Od vlade se zahteva, da ukine obstoječe ravnalne cene za vino in da popolno svobodo vinskemu prometu v Avstriji, in naj od tega ne izključi vojna ozemlja, kakor se postopa v Nemčiji in na Ogrskem.
Slabo vreme. Skoro ves mesec avgust, smo i -meli deževno vreme, nalive in povodnji. Skoda na polju je velika. Krompir gnije, posebno v nižinah, i-stotako fižol, si ionie plesni in poganja, proso in ajda sta poteptana k tlom, koruza, ki je lansko leto ob sedanjem času že lepo zorela, je še popolnoma nežna in zelena. Najslabše pa je z vinogradi. Plesu iver; že močno napada grodje, ki je še večinoma trdo, Na mnogih krajih je od dolgotrajnega deževja začelo lepo 'Tozdje pokati in gniti. Ce ne bo september pri -nesel boljšega vremena, bo letina slaba, vino pa. kislo. 'Slive tudi. pokajo in gnijejo. Poginilo je rano« r> otave, ker je kar 14 dni lil dež po njej, kjer Je bila pokošena ali pa kupih. Povodenj je poplavila v tfoli-nah cele travnike in njive. Pesniška dolina je bila vsa v vodi in je bila podobna velikemu jezera.
Sladkor za zboljšanje vinskega mošta. Pid c. kr. kletarskem nadzorništvu za Štajersko smo izve -deli, da še letos ni izdala vlada nobenih navodil za izboljšanje vinskega mošta s sladkorjem. Za napravo petijota se je nakazalo za celo deželo samo pet vagonov surovega sladkorja, kar je zelo malo. a iz -boljšanje, t. j. sladkanje vinskega mošta, ki r, letos vseboval malo sladkorja, rabi Štajerska, po dosedanjih izkušnjah najmanj 20 vagonov kristalnega sind-korja, Sladkorna centrala se izgovarja, da Še razumni sladkor ne dobi vagonov. In res še prehranjevalni uradi naših okrajnih glavarstev niso dobili nakazanega sladkorja niti za mesco avgust, Ce; rala m tozadevni referenti pri vladi na vloge niti n od -govarjajo. Tudi sladkorja za vkuhavanje še ni. Radi tega je slabo upanje', da bi letos vinogradniki ’cibili kaj sladkorja za izboljšanje vinskega mošta, !e bo zadeva ugodno rešena, bomo vinogradnike i ravo-časno obvestili;
Dopisi«
niše:
Maribor. C. kr. okrajno glavarstvo nam Znano je, da je bil vlč. gospod dekan Franc Bohak v Slov. Bistrici odlikovan z vitežkim kr deem Franc Jožefovega reda in velečastiti gospo ’ župniki Mihael Lendovšek v Makolah, Franc	aber
na Sp. Polskavi in Janez Medvešek v Tinjah z zlatim zaslužnim krilcem s krono. Odlikovanci so povodom tega Najvišjega odlikovanja podarili vsak po 100 K. zakladu v podporo vdov in sirot po padiih vojščakih iz mariborskega političnega okraja.
Maribor. Na slavnost v Št. Lenart bo šla večja dražba mariborskih Slovencev v nedeljo dopoldne peš. Zbirališče v Melju pri »Zelenem travniku« ob
9.	uri.
Maribor. Okrajno finančno ravnateljstvo je v Marburgerci objavilo, da kadilci v Mariboru in okolici odslej ne bodo dobivali več 12 smodk oziroma 36 cigaret na teden, temveč samo 9 smodk, ali 27 cigaret. Ker je oblast to odredbo poslala samo nemškemu listu, »Straži« in »Gospodarja« pa ne, smatramo, da velja skrajšanje tedenske količine samo za Nemce in nemčurje. Slovenci še moramo tudi zanaprej dobivati >12 smodk ozir. 86 cigaret na teden.
Prihodnjo nedeljo 8. sept. vsi k Sv. Lenartu v Slov. gor. na narodno slavnosti
RcdMna Arsenšelf-cva izreka vsem, ki so se dne 29. avgusta 1918 udeležili pogreba rajnega gospoda
trgov«» in pesestiiilcft v Straliciti,
iskreno zahvalo. Posebno se zahvali sorodnikom, preč. gg sosednjim duhov nikom, bogoslovskemu profesorju velč. g dr. Lukman-u, osobito domačemu vlö. g. župniku Viktorju Preglej za tolažilne obiske in vso ljubezen, ki jo je skszoval rajnemu v življenju in smrti. Potem se lepo zahvali blagor, g. Rudolfu Roger, c. kr okr. sodniku v Konjicah, prijateljem in znancem iz Konjic, Vitanja in ZreC, in domaCim faranom, ki so rajnega v častnem Številu spremljali na njegovi zadnji zemeljski poti.
Imenovana rodbina tudi priporoöa rajnega Ivana v blag spomin 'm pobožno molitev.
Stranice, dne 29. avgusta 1918


Leltersberg-Krčevine. Gospod Berničnik, nemški nadučitelj, pripoveduje po občinah z veliko pne-pričevalnostjo, da je slovenska šola popolnoma nepotrebna. Njegova ponemčevalniea je pa seveda na višku popolnosti in edino dostojna izobraževalnica za slovensko deco. Tako gospod nemški nadučitelj. ~-Starši pa spoznavajo, drugače in to spoznanje gre še vedno naprej. Oblastnemu gospodu je v resnici samo na tem, da ima zapisanih kolikor mogoče visoko število otrok, da se potem postavlja z imenitnostjo te svoje Šole. Ce pa otroci tudi res šolo obiskujejo, če tudi res napredujejo, to mu je pa deveta briga. Še bolje je, da so doma. Saj so Slovenci in čim manje pridejo v šolo, tem večji nevedneži bodo ostali. Za slovenstvo so pa le izgubljeni in v zapisniku v nemški šoli je zapisano črno na belem, da so to sami trdi Nemci ! — O, da ! Ljudem se oči odpirajo in samo sle oi In zaspanci gospodu Berničniku še kaj verjamejo.
Sv. Peter pri Mariboru, Naš župan Jožef Lorber > dobil te dni priposlano veliko in malo srebrno svetin o, s katerima je odlikovalo vojno poveljstvo še le sedaj njegovega padlega sina Pepo]a, — Viničar-ka Marija Kaloh iz Ruperč te šla v, gozd drv sekat. Vsekala pa se je s sekiro v desno nogo tako močno, da je na potu domov izkrvavela in pri sosedni hiši umrla, — Vsako večer le kar mrgoli Vojakov tu pri nas. Nimajo nikakih vaj, ampak kradejo sadje, da je groza. Najejo se sliv, potem pa nesejo še polne vreče in nahrbtnike v mesto, kjer jih prodajajo. 0-rožniki so jim sedaj za petami in so vzeli dvema vojakoma vrečo s 23 kg sliv. Čuvajev je treba, pa jih ni!
Sv. Lenart v Slov. gor. Mariborsko Dramatično društvo priredi na občno željo tukaj v nedePo , dne 8. septembra 1918, v posojil niških prostorih veliko „Narodno veselico.“ Začetek ob 8. uri popoldne. Vstopnina 2 K. Vspored: 1. Godba, 2. Petje mešanega zbora Dramatičnega društva v Mariboru. 3. Šaljiva pošta. 4. Prosta zabava z najraznovrsiuejšim programom.
Fram. Za veledušno darilo v znesku 800 K, ki so mi je naklonili gospodje častniki in moštvo, baterije Štev, 4-1 22, po junaški smrti mojega moža Štel. Pulko v južnih Tiroiih, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo! — Ana Pulko.
Iz ptujske okolice. Eldorado ptujskega mestnega urada, mestni mlin, podal nam je zopet povod — senzacijonelnih razkritij. Manipulacije v tem. mlinu , znane že iz časa njegovega prejšnjega lastnika in sedaj nega poslovodja Rengo-ta, vršile so se z občudovanja vrednim preziranjem obstoječih oblastnih odredb, Kupčije, mletje brez kart itd. so'stvari, o katerih ve javnost več kot dovolj in če ne ibi naših razmer poznali, bi se čudili prizanesljivosti naših slavnih oblasti, Namestništvenim organom, ki so v zadnjih dneh izvršili pregled mlina, nudila se je velika zaloga, mnogo „hvaležnega“ posla.“ Govori se, da je v mlinu 11 vagonov zrnja v skrajnem neredu naku -pičenih, od teh velik del brez mlevskih kart. Večje množine so vpisane na ime meščanov, ki so si baje zrnje priskrbeli z Ogrskega. V koliko je to zrnje res last ptujskih meščanov, nas ne zanima toliko, kakor vprašanje, kdo bo povrnil škodo kmetom za ono zr -nje, ki se jim je zaplenilo? Kako pridejo ubogi^ po bobneči reklami ptujskih mogotcev zapeljani ljudje do tako občutne škode ? Radovedni smo, ali bo v tem Slučaju občina poklicana na odgovor in v koliko so utemeljene trditve, da ima zaslombo od zgoraj in aa sme delati 'kar hoče. Cesarsko namestništvo poživljamo, da ta slučaj strogo preišče ter zasluženo kaznuje krivce. Obljubljamo mu, da bomo s paznim očesom zasledovali tozadevne dogodke ter opozarjamo našega državnega poslanca g. Brenčiča na ta slučaj, ker to ne gre, da bi bil samo ta od občine Ptuj v najem vzeti mlin tako protežiran, med tem, ko se druge naše mline strogo nadzira in se jim nič ne prizanaša.
Stranice. Tako veličastnega pogreba, kakor je bil mrtvaški sprevod trgovca g. Ivana Arzenšek, še naša župnija ni videla. Ljudstva se je kar trlo. -Gotovo je bilo nad 1000 ljudi iz domače župnije, potem iz Konjic, Zreč, Vitanja, Celja in drugod. Vse je pričalo, kako priljubljen je bil blagi pokojnik. Sprevod je vodil brat rajnega preč. g. kanonik Alojzij Arzenšek iz Maribora v spremstvu sedmih čč. gg. duhovnikov. Zagrebli smo moža, ki je bil res dika in ponos Arzenšekove hiše. domače župnije in slovenske domovine, Rajni Ivan je bil trden v veri in zvest narodu. Njegovega, katoliško-narodnega prepričanja mu ne bi nihče odkupil za. vse bogastvo sveta. Mlad je moral leči v grob kot žrtev nevarne bolezni — vnetja trebušne mrene. Za njim plaka neutolažljiva vdova in šest malih otrok. Bodi vsem tolažilo, da ločitev ni večna, Ivanu pa, bodi slovenska zemlja lahka!
Dobrna, Jugoslavija, prihaja, vse nasproti ji hiti. le Dobrna še spi. Ni res! Že vstaja! V nedeljo, dne 15. L m., popoldne po večernicah, b(o občni, zbor našega Bralnega, društva, iOd hiše do hiše, od osebe do osebe nai gre agitacija, da bo občni zbor prav dobro obiskan! Tam se zmenimo, kako bodemo nadaljevali pri nas zastalo narodno delo!
Dobrna. Dne i5. septemnra i. i ob 9. uri dopoldne je občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice. Ste vabljeni. Spored je kakor navadno.
Polzela v 'Savinjski dolini. Strahovita,, kri iz-sesujoČa vojna je uničila že mnogemu polzelskemu možu in mladeniču življenje ter marsikateri družini strla bodočnost. Blizu 60 najboljših naših je poginilo na bojiščih, drugi so umrli za domovino na tujem, otroci in žene pa žive doma v strahu in obupu, s plašnim očesom zroče v bodočnost, povrhu Še pa v bedi in pomanjkanju. Dne 21. avgusta je izdihnil junaško svojo dušo 211etni mladenič. Satler Andrej iz drove vasi, Nad 32 mesecev je kljuboval vsem sira -hotam in smrti na frontah v Srbiji, na Tirolskem,
dokler ga ni sedaj raztrgala ob Pijavi mina. Uboga družina, ki je doslej trepetaje pričakovala zaman poročila o najstarejšem sinu Francetu že več let, je dobila v tem težkem, pričakovanju strašen udarec j o kruti vesti o smrti svojega zadnjega najmlajšega sina Direjca. Preselil se je iz doline krvi v lepše, ljubezni in veselja polne višave rajske, rešen trpljenja in skrbi, srečen, ker se mu je izpolnila želja, da tira rje za domovino, kajti bal se je velino le tega, da bi pohabljen moral trpeti Še dalje ter biti sebi in drugim v nadlego Težk i udarca sta, zadela nesrečno družino Satlerjevo, a vendar jo lahko tolaži zavest, da sta padla junaka vse 'mestala ter sta sedaj srečna nad zvezdami, rešena vsega nadaljnjega trpljenja, dia bivata sedaj v domu srečne ljubezni.
Petrovče. V prelepem svetišču petruvške Mat. božje se vršita v mesecu septembru dva velika ro -marska shoda., in sicer na praznik Rojstva Marije Device dne 8. septembra, in teden pozneje na praznik Imena Marijinega., dne 15. septembra. Na predvečer vsakega teh praznikov so slovesne večernice, na praznik sam na prvo sv. opravilo ob sedmih, drugo ob desetih dopoldne. Za spovedovanje in prejemanje sv. zakramentov bo dobro preskrbljeno, zato pohitite romarji oh teh dveh praznikih v krasno spodnjo Savinjsko dolino.
Celie. Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 8. septembra, ob pol 8. uri zvečer, v celjskem Narodnem domu koncert s sodelovanjem salonskega, orkestra šentpetersfcega prosvetnega društva v Ljubljani. Spored je sledeči: orkester igra: 1. Uvertura Veseloigra, Bela Koler. 2, Mascagni: Cavalleria rusticana. 3. Dvospev A. S rahle a: Dal ma tinski
šajkaš. 4. Soračanje (R. Klaič). 5. D. Jenka dvospev Na tujih tleh. C. 'A. Dvoršak: Humoreska, Celjsko pevsko društvo pa poje: L Slovenske narodne pesmi: Kako te bom ljubila m Kranjčičev Jurij. 2. F.:
S.	Vilhar: Proljetni zvuci. 8. Dr. A, Schwab: Dobro jutro. Pevski valček s spremljevanjem glasovir-j ja. Po sporedu prosta zabava v vseh gornjih prostorih Narodnega doma,x sodelujeta salonski orkester in pevski zbor. Prireditev se vrši v dobrodelne namene j in obeta enak uspeh, kakor ga je Doseglo Celjsko pevsko društvo v Soštapju in v. Slov, Bistrici. Zato vabimo zlasti vsa ona društva, ki vabijo nas na poset v oddaljene kraje, kamor nam branijo prometne tež-j koče. — Odbor.
Zabukovje pri Sevnici. Težko izgube m žalost j je zadela rodbino Rožu n - iz Bukovja. Pred kratkim ie \zela smrt edini dve hčeri Cecilija, staro 27 let in mlajšo Karolino, staro 14 let. Umrli ste po kratki in j mučni bolezni in so bile pokopana obe en dan in v eno jamo, Bini s*.u žeto priljubljene pri starših In pri znancih. Njune prijateljice so darovale sv. obhajilo v prid njenim dušam v večnosti. Rajnima svetila večna. luč!
pstnSe«
K.	B. v M: Vprašate nas, ali je res, da Hin. denburg kupuje Bežigrad pri Celju. Nam o tem ni j ni nič znanega. Obrnite se na kompelentnejše me ? sto
Kislo vodo
in vino
razpošilja
A, Oset, p. Guštani
Koroško.	70
lède se
za Maribor služkinja za vse. Naslov v upravništvu.
Kovačija na vado bo takoj knpi. Ponudbe z naredba eene aa Iran Oder, Sr. Lorrenc n. Mar. 1110
Zavoljo starosti in bolezni želim menjati s posestvom. Dam večje posestvo za manjše. Moje večjepoaestvo je: in siaer v izmeri 6 oralov. ! Vrt, lepe njive, senožet, sa-I donosnih in lep kostanjev in I dragi gozd. Zadosti drv in : in nastelje jz vinograda se j lai ko pridela 50 polovnjakov j vina. Prostor za vilo, lep I razgled in zdrav zrak. Ogla-; sijo se naj taki, ki nimajo ! posestva daleč od cerkve. ! Podrobnosti m ti sam opišem. I Naslov v upravi pöd „Pc-: sestvo št. 1140.“
1 ffajmje dovolilo Njegovega ces. fg| in kralj, apostolske^ Mtom
45. ces. kralj, državna loterija
za civilne dobre delne namene.
Ta loterija w denarju vsebuje 22.747 dobitkov
w gotovini v skupnem znesku 700.000 kron. Glavni dobitek znaša:
250.0
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
3. oktobra 1918. Cena srečke 5 kron.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX:, glavno carinsko poslopje, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojav-nih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za k&pce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. lir. lénerslne ravviste tistve sa državne SeterJje
(oddelek za detbrodelne loterije}.	i
! JBKPSBS
• 1 ’!‘k “