t.....*....................................................*.
Vzor klerikalnega župana na Kranj- j
skem obsojen.
«                                                                                                                                                                                     ¦
Kakor je svoj čas v Ljubljani vladal, v prah gazeft vso pravico in vse postave, zloglasni dr. Šušteršič, deželni glavar kranjski in vodja slovenske klerikalne stranke, tako je v Žužemperku na Dolenjskem ga hote i posnemati njegov zvesti pristaš Ivan Veho« vec. Tudi ta je hotel v svojem kraju kot župan popolnoma samolastno gospodariti. Gorje onemu, ki bi se upal ustavljati se mu. Porabil je vsa sredstva, da ga uniči. Jasno se je pokazalo to pri sodni razpravi, ki se je dokončala te dni pred ljubljanskim, sodiščem.
Notar   Carli   v Žužemperku   se   namreč ni hotel ukloniti vsem nepostavnostim Vehov-čevim. Ker ga Vehovec pred vojsko   ni   mogel izpodjesti, storil je to ob izbruhu svetovne vojne.    Udinjal se je takrat avstrijskemu ovaduškemu sistemu.   Notar   Carli ni bil vo- i jak in  kasneje potrjen   v   črno   vojsko   imel pravico, da ga puste doma.    Vehovec  pa je , napel vse moči, da je notarja spravil   k   vo- j jakom, trdeč celo, da v Žužemperku   ni tre- i ba notarja.   Za svoje sorodnike  pa se je se- i veda   pobrigal,   da so bili oproščeni   vojaške ! alužbe.    Ovajal je   tudi drugo svoje nasprot- j nike in jim tako Škodoval.   Kričeč je primer j občinskega svetovalca Košička.    Ta je   ležal j kot   vojak   rekonvalescent   v   neki   dunajski j bolnišnici, ter prosil, da bi ga poslali domov v nadaljno zdravljenje. A župan Vehovec je to preprečil, češ da mož nima   sredstev,   čeprav je bil KoSiČek premožen.    Značilno je,, kako opisuje prvi   sodnik   Vehovca:   „ Videli bomo,   da  je   zasebni    obtožitelj    (Vehovec) poln    zavisti,    maščevalnosti,   Škodoželjnosti, preganjanja,   sebičnosti,    samopašnosti,   ova-duštva   in   še drugih slabih lastnosti,  ki jim ne   moremo   najti označbe.    Gorje   mu bilo, komur  je   sreča   bila   tolikanj nemila, da jo padel pri njem v nemilost! Uporabil je naj-nizkotnejša   sredstva, zlorabil  je   celo   svojo poslansko in župansko oblast in dostojanstvo, j samo da se je mogel nad svojim osebnim ali
političnim   nasprotnikom   maščevati    in   mu škodovati."
Opravičeno je torej CarJi imenoval Ve-hovca podlega denuncijanta. Vehovec je radi te obdolžitve tožil Carlija. Ta pa je pred sodiščem dokazal opravičenost svoje trditve. Pregreški črne ovaduške duše Vehovčeve in njegove maščevalnosti so bili toliki, da so se poslušalci zgražali in spraševali, je li mogoče, da trpi takega človeka kot svojo oporo stranka, ki se bori za krščansko življenje. Značilno je, da je hotel Vehovec celo pri sodniji prislepariti si za sodnike može, ki bi mu biti naklonjeni. Pa mu je le izpodletelo in nepristranski sodniki so potrdili, da se ni pregrešil notar Carli, ko je denuncijanta Ve-hovca imenoval denuncijanta.