URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 40 Ljubljana, petek 23. decembra 1983_______________ Cena 50 dinarjev Leto XL 1582. Na podlagi 3. točke SfSridena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plaičil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa ptoizvodov in storitev Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 14. decembra 1983. Št. 0100-53/83 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON 0 spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne 'pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1. člen Drugi odstavek 1. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72, 14-119/73, 45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/76, 18-1149/77, 23-1469/77, 28-1631/78, 25-1168/79, 39-1734/81 in 45-1937/82) se spremeni tako, da se glasi: 1 »Posebni republiški prometni davek se obračunava in plačuje po zveznih predpisih o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah tega zakona ter po predpisih, izdanih na tej podlagi.« 2. člen V drugem odstavku 8. člena se za besedama »za druge« doda naslednje besedilo: »razen zavezanci, ki plačujejo davek iz dejavnosti v pavšalnem letnem znesku«. 3. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi: »Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se glede vložitve napovedi, odmere davka, pritožbe, vračila davka,'odprave ali spremembe odločbe po nadzor- stveni pravici, obračunavanja in pobiranja davka, prisilne izterjave davka, odpisa davka zaradi neizterljivosti, zastaranja, evidence in knjiženja davka ter zastaranja pravice do uvedbe in vodenja postopka za prekršek ter pravice do izterjave denarne kazni, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.« 4. člen 20. člen zakona se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. proizvajalna, trgovska ali druga organizacija združenega dela, če pri prodaji proizvodov občanom, ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost in prodajo na drobno, ne pošlje kopije fakture v predpisanem roku pristojnemu občinskemu organu za družbene prihodke (tretji odstavek 6.b člena); 2. organizacija združenega dela, ki gospodari z gozdovi v. zasebni lasti, če ne predloži organu za družbene prihodke podatkov, ki jih je dolžna predložiti po drugem odstavku 14. člena tega zakona; 3. zasebna pravna oseba, če v predpisanem roku ne prijavi opravljenega prometa proizvodov oziroma opravljenih storitev ali' ne predloži posebne napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja ali če ne vodi evidenc, ki jih je dolžna voditi po tem zakonu (drugi odstavek 11. člena in prvi, tretji in šesti odstavek 15. člena). Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz tega člena.« 5. člen Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev . se kaznuje za prekršek: 1. zavezanec — občan, če v predpisanem roku ne prijavi opravljenega prometa proizvodov oziroma opravljenih storitev ali ne predloži posebne napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja (drugi odstavek 11. člena, prvi in tretji odstavek 14. člena in prvi in tretji odstavek 15. člena); 2. zavezanec — občan, če ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi po tem zakonu (drugi odstavek 8. člena in šesti odstavek 15. člena). Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekrške v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti zavezanec — občan: 1. če v predpisanem roku ne prijavi opravljenega prometa proizvodov oziroma opravljenih storitev (drugi odstavek 6. člena, tretji odstavek 6.a člena in prvi odstavek 10. člena); 2. če ne. vodi ali ne vodi v redu poslovnih knjig oziroma evidenc, ki jih je dolžan voditi po tem zakonu (prvi in drugi odstavek 8. člena); 3. če pri prodaji proizvodov občanom, ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost in prodajo na drobno, ne pošlje kopije fakture v predpisanem roku pristojnemu občinskemu organu za družbene prihodke (tretji odstavek 6.b člena). Postopek o prekrških iz tega člena vodi davčni organ po določbah zakona o prekrških. Pooblaščena oseba davčnega organa lahko za prekrške iz tega člena izterja takoj na mestu od občanov denarno kazen 500 dinarjev, od ^posameznikov, ki opravljajo samostojno dejavnost, pa denarno kazen 1.000 dinarjev.« 6. člen V predhodnih in končnih določbah se za 22.b členom doda nov 22.c člen, ki se glasi: >0 pritožbah zoper prvostopne odločbe o prekrških v primeiah, ko so bile pritožbe vložene pred uveljavitvijo tega zakona, postopek o prekršku na drugi stopnji pa še ni končan, odloča Republiška uprava za družbene prihodke.« 7. člen V tarifi posebnega republiškega prometnega davka se spremeni in dopolni naslednje: 1) Prvi odstavek tarifne številke 2 se spremeni tako, da se glasi: :>Od alkoholnih pijač se plačuje posebni republiški prometni davek: 1 od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 °/o iz domačih surovih, računano po vrednosti: — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 1 pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3 "/o, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2 %> pokojninske osnove. Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po prejšnjem odstavku za leto pokojninske dobe. Odstotki za odmero pokojnine po prejšnjih odstavkih so glede na pokojninsko dobo: Pokojninska doba Zavaro- vanec Zavaro- vanka 15 let 35 40 15 let. 6 mesecev 36 41,5 16 let 37 43 16 let. 6 mesecev 38 44,5 17 let 39 46 17 let, 6 mesecev 40 47,5 18 let 41 49 18 let, 6 mesecev 42 50,5 19 let 43 52 19 let, 6 mesecev 44 63,5 20 let 45 55 20 let, 6 mesecev 46 56 21 let 47 57 , 21 let, 6 mesecev 48 58 22 let 49 59 22 let, 6 mesecev. 50 60 23 let 51 61 23 let, 6 mesecev 52 62 24 let 53 63 24 let, 6 mesecev 54 64 25 let 55 65 25 let, 6 mesecev 56 66 26 let 57 67 26 let, 6 mesecev 58 68 27 let 59 69 27 let, 6 mesecev 60 70 28 let 61 71 28 let, 6 mesecev 62 72 29 let 63 73 29 let, 6 mesecev 64 74 30 let 65 75 30 let, 6 mesecev 66 76 31 let 67 77 31 let. 6 mesecev 68 78 32 let 69 79 32 let, 6 mesecev 70 80 33 let 71 81 33 let, 6 mesecev 72 82 34 let 73 83 34 let, 6 mesecev 74 84 35 let 75 85 35 let. 6 mesecev 76 — 36 let 77 — 36 let, 6 mesecev 78 — 37 let 79 — 37 let. 6 mesecev 80 — 38 let 81 —- 38 let, 6 mesecev 82 — 39 let 83 —. 39 let, 6 mesecev 84 — 40 let 85 — 4. Najnižja in najvišja pokojnina 27. člen Za odmero najnižje in najvišje pokojnine določi skupnost vsako leto s sklepom znesek najnižje in najvišje pokojninske osnove. 28. člen Pokojnino se odmeri od naj nižje pokojninske osnove tedaj, kadar pokojninska osnova, izračunana na podlagi osebnih dohodkov oziroma osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki, ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove, veljavne v zadnjem letu dela zavarovanca. 29. člen Pokojnina, odmerjena od naj nižje pokojninske osnove, se v začetku vsakega koledarskega leta ponovno odmeri od najnižje pokojninske osnove, določene za to leto, če z uskladitvijo ne presega zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Od najnižje pokojninske osnove se v začetku koledarskega leta odmeri tudi pokojnina, ki ni bila odmerjena od naj nižje pokojninske osnove, pa je ob določitvi nove najnižje pokojninske osnove nižja od pokojnine, do katere bi bil uživalec upravičen glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če bi mu bila pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, določene za to leto. 30. člen Pokojnina se odmeri od na j višje pokojninske osnove tedaj, kadar pokojninska osnova, izračunana na podlagi osebnih dohodkov oziroma osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki, presega znesek najvišje pokojninske osnove, veljavne v zadnjem letu dela zavarovanca. 31. člen Pokojnina se odmeri od naj višje pokojninske osnove tudi tedaj, kadar usklajeni znesek pokojnine, ki ni bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove, presega znesek pokojnine, do katere bi bil uživalec upravičen glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če bi mu bila pokojnina odmerjena od naj višje pokojninske osnove, veljavne v času uskladitve. 32. člen Ob določitvi nove naj višje pokojninske osnove se pokojnina, ki je bila odmerjena od naj višje pokojninske osnove, najprej odmeri od dejanske pokojninske osnove. Tako odmerjena pokojnina se uskladi, upoštevajoč leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove pri izračunu pokojninske osnove, in določbo 31. člena statuta. Ce ob določitvi nove naj višje pokojninske osnove dejanska pokojninska osnova ponovno presega naj-viijo pokojninsko osnovo, se pokojnina odmeri od nove naj višje pokojninske osnove. 5. Predčasna pokojnina 26. člen Zavarovancu, borcu NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se v primeru iz 103. člena republiškega zakona poveča pokojnina za vsako leto pokojninske dobe nad 35 let (moški)- oziroma 30 let (ženska) za 1 odstotek, skupno pa največ za 5 odstotkov. 33. člen Predčasna pokoj niha se odmeri tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel pravico zavarovanec glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil starost 60 let oziroma zavarovanka, če bi dopolnila starost 55 let zmanjša: — za vsako manjkajoče leto do dopolnjene starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) za 1,5 °/o; — za vsako manjkajoče polno leto pokojninske dobe do 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pa 0,5 “/o. Lestvica za zmanjšanje pokojnine po prejšnjem odstavku: Starost-let Pokojninska M 39 38 37 36 35 M 2 doba ' 2 34 33 32 31 30 59 54 Odstotek 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 58 53 . zmanjšanja 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5 57 52 pokojnine 5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 56 51 6,5 7,0 7,5 8,0 8,5 55 50 8,0 8,5 9,0 9,5 10 34. člen Določbe o naj višji m najnižji pokojninski osnovi sc- uporabljajo tudi pri odmeri predčasne pokojnine. II. poglavje INVALIDSKO 'ZAVAROVANJE 1. Splošni pojmi 35. člen Vzroki za nastanek invalidnosti so: ~ 1. poškodba pri delu .poklicna bolezen 3. bolezen 4. poškodba izven dela. 36. člen Poleg primerov, določenih v 34. členu zveznega zakona se za poškodbo pri, delu šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvem odstavku 34. člena zveznega zakona, ki jo pretrpi zavarovanec in delovni invalid v zvezi s pravico do zdravstvenega varstva, če nastane: , 1. na redni poti od stanovanja oziroma organizacije, kjer je zaposlen, do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi, ali pa med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical ali poslal na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija skupnosti, ali če ni bil napoten, kadar je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč; 2. na redni poti od stanovanja oziroma organizacije. kjer je zaposlen, do zdravstvene organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi, ali pa med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kaieri se zdravi, pri čemer je mišljena z zdravljenjem tudi medicinska rehabilitacija; 3. na redni poti od stanovanja oziroma organizacije, v kateri je zaposlen, do kraja pregleda ali' zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija skupnosti določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj. ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zveza s spremljanjem bolnika;' 4. na redni poti od stanovanja oziroma organizacije, v kateri je zaposlen, ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do za- voda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, katere mu je-predpisal pristojni zdravnik ali ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se mudi v teh zavodih ali organizacijah. 37. člen V primerih iz drugega odstavka 15. člena in 16. člena statuta uveljavljajo zavarovanci pravice na podlagi invalidnosti oziroma telesne okvare, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju samostojne dejavnosti, v obsegu, v katerem se te pravice zagotavljajo v zavarovanju na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti Za uveljavljanje pravic na podlagi zavarovanja iz delovnega razmerja se v primerih iz prvega odstavka tega člena šteje poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen, nastala pri opravljanju samostojne dejavnosti kot poškodba izven dela oziroma kot bolezen. 2. Pravice zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo A. Pogoji za pridobitev pravic 38. člen Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo — invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, pridobi pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, pravico do razporeditve na druga ustrezna dela in naloge oziroma pravico do ustrezne zaposlitve, pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ter pravico do ustreznih denarnih nadomestil, če izpolnjuje z republiškim zakonom in statutom določene pogoje. 39 člen Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni v delovnem razmerju ali ni zavarovan na kakšni drugi podlagi, pridobi pravice iz 38. člena statuta, če izpolnjuje tudi pogoj pokojninske oziroma zavarovalne dobe, določene za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Če zavarovanec iz prvega odstavka tega člena ob nastanku invalidnosti ne izpolnjuje pogoja pokojninske oziroma zavarovalne dobe, pridobi pozneje pravice iz 38. člena statuta, ko dopolni predpisano pokojninsko oziroma zavarovalno dobo v zavarovanju z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Čas zaposlitve z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, se v primeru iz drugega odstavka tega člena šteje invalidu II. kaT tegorije invalidnosti, kot da bi delal poln delovni čas. Za izpolnitev pogoja pokojninske oziroma zavarovalne dobe po drugem odstavku tega člena se računajo delavna leta do dneva nastanka invalidnosti. B. Prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija 40. člen S prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo se delovni invalid predvsem strokovno in tudi fizično in psihično ponovno usposobi za delo tako, da se lahko ustrezno razporedi oziroma zaposli in uspešno vključi v normalno delovno okolje 41. člen Poleg primerov, določenih z republiškim zakonom, ima pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. tudi delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ki še ni dopolnil starosti iz 38. člena republiškega zakona, če je usposoljutev za delo mogoče doseči v krajšem času in če je ta smotrna glede na splošno in strokovno izobrazbo, z delom pridobljeno delovno zmožnost, zdravstveno stanje in starost zavarovanca Zavarovanec, delovni invalid III. kategorije invalidnosti, lahko na zahtevo uveljavi pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije tudi po dopolnjeni starosti iz 38. člena republiškega zakona, če je glede na njegovo strokovno in splošno izobrazbo, z delom pridobljeno delovno zmožnost, starost, zdravstveno stanje in preostalo delovno zmožnost verjetno, da se lahko usposobi za drugo ustrezno delo v krajšem času, to delo pa mu je po končani prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji zagotovljeno. 42. člen Zavarovanec — inval d iz 1, 2. in 6. točke 16. člena republiškega zakona in udeleženec usmerjenega izobraževanja, ki je sodeloval na mladinski delovni akciji, se s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo prav.lom^ usposobi za dela in naloge, za katera se zahteva strokovna izobrazba, za katero se je pripravljal s šolanjem. 43. člen Delovni invalid, ki je pridobil pravico do pre-kvalifikacije oziroma dokvalifikacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način, določen z republišk m zakonom in statutom ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v posebni pogodbi. C. Denarna nadomestila v zvezi s pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije 44. člen Delovni invalid, ki je pridobil pravico do pre-kval}f’kacije oz5 roma dokvalifikacije, ima pfevco do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja ha prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. 45 člen Zavarovanec iz 9. člena, drugega odstavka 10., 13. in 14. člena repubVškcga zakona, kateremu osnova za odmero prispevkov ni bil osebni dohodek, se odmeri nadomestilo iz 44. člena statuta od osnove, od katere je bil plačan prispevek v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti. Ce zavarovanec v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti ni prejel osebnega dohodka ali ni bil zavarovan, prejel pa je osebni dohodek oziroma je bil zavarovan v koledarskem letu, v katerem je postal invalid, je osnova za odmero nadomestila iz 44 člena statuta zavarovančev povprečni mesečni osebni dohodek oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz tekočega leta do nastanka invalidnosti. Ce zavarovanec ni prejel osebnega dohodka oziroma ni bil zavarovan niti v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, niti v letu v katerem je po- stal ibvalid, je osnova za odmero nadomestil iz 44. člena statuta zavarovančev povprečni mesečni osebni dohodek oziroma osnova od katere so bili plačam prispevki iz zadnjega koledarskega leta, v katerem je prejel osebni dohodek oziroma je bil zavarovan pred nastankom invalidnosti. Osebni dohodki iz prejšnjih let oziroma osnove se valorizirajo na raven osebnih dohodkov oziroma osnov iz koledarskega leta pred nastankom Invalidnosti v skladu z gibanji povprečnih nornipalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije. 46. člen Za zavarovanca iz 1., 2., 3., 6. in 7. točke 16. člena, iz 17. in 18. člena republiškega zakona, je osnova za odmero nadomestil iz 44. člena statuta pokojninska osnova, od katere bi se mu odmerila invalidska pokojnina, če ni mogoče določiti osnove na način iz 45. člena statuta. 47. člen Delovnemu invalidu, zavarovancu iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena in 13. ter 14. člena republiškega zakona, se odmeri nadomestilo osebnega dohodka: — za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo v višini 80 “/o osnove; — za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije v višini 100 °/o osnove. Delovnemu invalidu, zavarovancu iz 3. člena republiškega zakona se odmeri" nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije v višini, določeni v drugi alinei prvega od-sta- .a tega člena. 48. člen Delovnemu invalidu, zavarovancu iz 15., 16., 17. in 18. člena republiškega zakona, se odmeri nadomestilo osebnega dohodka: — za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo v višini 50 “/o osnove; — za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije v višini 80 °/o osnove. 49 člen Delovnemu invalidu na prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji v organizaciji, kjer ima zagotovljeno stanovanje in hrano, še nadomestilo osebnega dohodka zmanjša in znaša 50 °/o nadomestila iz 2. ali-nee 47. člena oziroma 2. alinee 43. člena statuta, če ne preživlja družinskih članov. Ce preživlja vsaj enega družinskega člana, se o 'merjeno nadomestilo ne zmanjša. Natančnejše pogoje kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinskega člana, določi skupnost s sklepom. 50. člen Osnova za odmero nadomestil 1 osebnega dohodka iz 44. člena statuta, se v začetku vsakega koledarskega leta poveča za odstotek porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju SR Slovenije v preteklem letu. Osnova za odmero nadomestil, določena v drugem odstavku 45. člena statuta, se v začetku prvega naslednjega koledarskega leta ne poveča. Č. Dodatek k nadomestilu za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije 51. čtlen Kadar mora delovni invalid na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo izven kraja zadnje zaposlitve in prebivališča, pa mu ni mogoče zagotoviti stalnega prevoza do kraja prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije in v tem kraju tudi nima zagotovljenega j stanovanj a, mu gre poleg nadomestila osebnega do-ihodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ■še dodatek k nadomestilu za čas prekvalifikacij e ozi-iroma dokvalifikacije. Dodatek k nadomestilu iz prvega odstavka tega j člena je enak znesku najnižje pokojnine za polno (pokojninsko dobo za zavarovanca, ki praži vi j a vsaj enega družinskega člana in 70 Vo tega zneska, če ne preživlja družinskih članov. Pri odmeri dodatka k nadomestilu se uporablja določba drugega odstavka 49. člena statuta. D. Pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve in pravica do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti 52. člen Pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma pravico do ustrezne zaposlitve, ima poleg pri-imerov, določenih z republiškim zakonom, tudi zavarovanec, ki se je s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobil za delo. 53. člen Delovni invalid — zavarovanec iz 1., 2. in 6. točke 16. in iz 17. člena republiškega zakona hna pravico do ustrezne zaposlitve samo. če se je s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobil za drugo ustrezno delo. E. Denarna nadomestila 54. člen Delovni invalid, ki je pridobil pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve ali pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka: — za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev; — zaradi dela s krajšim delovnim časom; — zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. a) Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev 55. člen Pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali ha ustrezno zaposlitev, ima delovni invalid II. ali III. kategorije — zavarovanec iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena, iz 13. do 18. člena republiškega zakona, ki je uveljavil pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve, če: se v roku 30 dni po dokončnosti sklepa o pravici do ustrezne zaposlitve prijavi pristojni skupnosti za zaposlovanje. 56. Sen Pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo oziroma na ustrezno zaposlitev ima delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti — zavarovanec iz 8. člena republiškega zakona, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi skupnosti za zaposlovanje. 57. člen Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev, se odmeri v višini: — 80 % osnove iz 45. člena statuta za zavarovanca iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena, 13. in 14. člena republiškega zakona; — 50 °/o osnove iz 45. člena oziroma 46. člena statuta za zavarovanca iz 15. do 18. člena republiškega zakona. Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na ustrezno zaposlitev se odmeri po 1. alinei prvega odstavka tega člena tudi v primeru, določenem v 56. členu statuta. 58. člen Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, odmerjeno po 2 alinei prvega odstavka 57. člena statuta se poveča za 50 °/o, če zavarovanec preživlja vsaj enega družinskega člana in če glede na premoženjske razmere in dohodke izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do varstvenega dodatka. Pri odmeri povečanja se upošteva določba drugega odstavka 49. člena statuta. 59. člen Za nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev, se smiselno uporablja določba 50. člena statuta. b) Nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom 60. člen Pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi’ dela s skrajšanim delovnim, časom ima delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ki na podlagi uveljavljene pravice do zaposlitve oziroma do prerazporeditve s skrajšanim delovnim časom opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo tolikšen delovni čas, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. 61. člen Če delovni invalid II. kategorije invalidnosti dela dalj, kot mu je določeno v sklepu o uveljavitvi pra*. vice, mu gre nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom samo za tisti delovni čas, ko dejansko ne dela, vendar največ do polnega delovnega časa. 62. člen Nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom se delovnemu invalidu — zavarovancu iz 9. člena republiškega zakona odmeri v ustreznem odstotku glede na skrajšanje delovnega časa od povprečnega mesečnega osebnega dohodka oziroma od osnove, od katere so bili plačani prispevki iz tekočega leta. Za zavarovanca iz drugega odstavka 10. člena republiškega zakona se nadomestilo iz prvega odstavka tega člena odmerja od osnove, od katere so bili plačani prispevki na dan nastanka invalidnosti. Osnova za odmero denarnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena se vsako leto valorizira tako, kot se valorizirajo osnove za te zavarovance. c) Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu 63. člen Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu ima delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi uveljavljene pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo ali do ustrezne zaposlitve, opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo, na katerem prejema manjši osebni dohodek, kot ga je prejemal za delo, na katero je bil razporejen in ga je opravlja! pred nastankom invalidnosti. 64. člen Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, se zavarovancu iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena in 13. člena republiškega zakona določi v višini, ki je enaka razliki med osebnim dohodkom oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti in osebnim dohodkom, ki ga prejema oziroma osnovo, za katero je zavarovan na drugem ustreznem delu. Osebni dohodki oziroma osnove iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti se uskladijo na leto, za katero se odmerja nadomestilo v skladu z gibanji povprečnih nominalnih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih na območju SR Slovenije oziroma se upošteva ustrezna osnova, določena za tekoče leto. 65. člen Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu se dokončno odmeri enkrat letno po zaključnem računu, do takrat pa se zavarovancem izplačuje akontacija v višini, določeni na podlagi' podatkov iz preteklega leta. Če je zavarovanec med posameznim koledarskim letom razporejen na novo ustrezno delo, se akontacija lahko na novo določi. Akontacija se lahko na novo določi tudi v primerih medletne spremembe v vrednotenju posameznih del in nalog oziroma drugih samoupravnih splošnih aktov organizacije, ki imajo za posledico spremembo v osebnih dohodkih delavcev. 66. člen Delovnemu invalidu, ki na drugem ustreznem delu ne dosega normalnih delovnih rezultatov in zato dosega manjši osebni dohodek, se nadomestilo, odmer- jeno po 47. členu republiškega zakona in 64. členu statuta zniža v razmerju, za kolikor delovni invalid v skladu s samoupravnim splošnim aktom organizacije prejema nižji osebni dohodek. 67. člen Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu ima delovni invalid II. kategorije invalidnosti ob pogojih iz 63. člena statuta poleg pravice do nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. *.) Skupne določbe 68. člen Pri izračunu osnove za odmero denarnih nadomestil se smiselno uporabljajo določbe statuta o izračunu pokojninske osnove. V osebni dohodek za feračun osnov iz prvega odstavka tega člena se ne vštevajo nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem in otroškem varstvu ter iz invalidskega zavarovanja. 69. člen V skladu z republiškim zakonom in tem statutom določeno višino nadomestila osebnega* dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, ugotavlja organizacija združenega dela za delovne invalide, ki so pri njih v delovnem razmerju. Če je ugotovljena višina nadomestil iz prvega odstavka tega člena sporna, odloči o njegovi višini skupnost. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa se lahko organizacija združenega dela s skupnostjo sporazume, da ugotavlja višino nadomestil iz prvega odstavka tega člena skupnost. F. Organizacija in izvajanje prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije in zaposlovanja delovnih invalidov 70. člen Prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija se praviloma opravi s praktičnim delom na ustreznih delih in nalogah v organizaciji združenega dela ali pri' delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov. Tako se usposabljajo zavarovanci, ki se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje lahko usposobijo za delo v enakih pogojih, v katerih delajo drugi delavci. Prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija se v utemeljenih primerih lahko opravi tudi z izobraževanjem na ustreznih šolah in tečajih. Prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija se lahko opravi z izobraževanjem ob delu s soglasjem delovnega invalida. 71. člen Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje ne mo- rejo usposobiti za delo oziroma zaposliti v enakih pogojih kot drugi delavci se usposabljajo in zaposlujejo: — s praktičnim delom oziroma izučitvijo določenega poklica v organizacijah za poklicno usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov pri organizacijah združenega dela; — s praktičnim delom oziroma izučitvijo določenega poklica v posebnih organizacijah za strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (zavodi za usposabljanje invalidnih oseb, invalidske delavnice, zavodi za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji). 72. člen Za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo se šteje tudi čas privajanja zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo na delo, za katero so se s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobili, če je to potrebno, da bi mogli z normalnim delovnim naporom in normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo. Za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo se šteje tudi čas privajanja na delo, ki je potrebno po končanem zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo, ki so sicer zmožni za ustrezna dela in naloge oziroma za delo brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. 73. člen Način prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, roki za nastop in trajanje prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, natančnejši pogoji za usposabljanje delovnega invalida za delo, način in roki za zaposlitev po končani prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji, se za delovnega invalida — zavarovanca iz 9 člena, drugega odstavka 10. člena ter iz 13. do 18. člena republiškega zakona določijo v pogodbi, ki jo sklene skupnost z organizacijo oziroma delodajalcem in z delovnim invalidom, ko postane sklep o uveljavitvi pravice do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije dokončen. Način, roki za nastop in trajanje prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, natančnejši pogoji za usposabljanje delovnega invalida za delo, način in roki zaposlitve po končani prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji, se za delovnega invalida — zavarovanca iz 8. člena republiškega zakona, določijo v skladu s 122. členom republiškega zakona in samoupravnim splošnim aktom organizacije oziroma kolektivno pogodbo, v pogodbi, ki jo sklene organizacija združenega dela oziroma delodajalec, kjer je delovni invalid zaposlen, s skupnostjo in delovnim invalidom. S pogodbo iz prvega in drugega odstavka tega člena se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Pri prekvalifikaciji, dokvalifikaciji, usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev iz 70. in 71. člena statuta sodelujejo z organizacijami združenega dela in skupnostjo zavodi za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb v skladu z zakonom, programom ustanavljanja in razvoja zavodov, seznamom storitev, ki jih zavodi opravljajo, na podlagi medsebojnega dogovora. ■ 74. člen Delovni invalid je dolžan nastopiti prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo v roku, določenem s po-' godbo iz prvega oziroma drugega odstavka 73. člena statuta, izpolnjevati vse obveznosti v zvezi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ter končati prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo v roku, ki je določen v pogodbi iz prvega oziroma drugega odstavka 73. člena statuta. Skupnost spremlja izvajanje prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije in zaposlitve po sklenjenih pogodbah in v ta namen lahko zahteva ustrezna poročila in podatke. 75. člen Če je glede na oddaljenost invalidovega stanovanja od organizacije oziroma zavoda, v katerem bi bil lahko na prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, delovni invalid pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, preskrbi skupnost v sodelovanju z organizacijo delavnemu invalidu — zavarovancu iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena in iz 13. člena do 13. člena repub'iškega zakona fiastanitev v kraju, ki je določen za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo. 76. člen Če je za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo posameznega zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo na ustreznih deiih in nalogah potrebno, da se ustrezno priredijo prostori ali delovna sredstva (stroji in druge naprave) sposobnostim in zmožnostim zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo, stroški za ustrezno prireditev pa bi bili za organizacijo oziroma delodajalca previsoki, lahko skupnost prevzame de! stroškov za prireditev delovnih .-r I t. v in prostorov, potrebnih za prekvalifikacijo oz.roma dokvalifikacijo. Kriterije in merila za določanje višine sredstev iz prvega odstavka tega člena določi skupnost s sklepom. 77. člen Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo, ki glede na stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter glede na splošno zdravstveno stanje lahko dela v enakih pogojih kot drugi delavci, se zaposli v organizaciji ali pri delodajalcu. Zavarovanec s preostalo delovpo zmožnostjo, ki glede na stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter glede na zdravstveno stanje ne more delati v enakih pogojih kot drugi delavci, sc zaposli v posebni organizaciji za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo se lahko zaposli tudi tako, da doma opravlja ustrezno delo za organizacijo, če je to glede na njegovo invalidnost ter na vrsto in organizacijo dela mogoče. 78. člen Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti je dolžan nastopiti tfelo na drugem ustreznem delu oziroma delo z delovnim časom, ki ustreza njegov: preostali delovni zmožnosti v roku, določenim s sklepom organizacije združenega dela ali nosilca samostojnega dela o razporeditvi na tako delo. Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti — zavarovanec iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena, in iz 13. do 18. člena republiškega zakona je dolžan nastopiti delo na drugem ustreznem delu oz'roma z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ko mu je na podjagi dokončnega sklepa o uveljavitvi ustrezne pravice preskrbljeno drugo ustrezno delo. Delovni invalid, ki se je s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobil za drugo ustrezno delo, mora nastopiti to delo v roku, ki je določen v pogodbi 'iz prvega in drugega odstavka 73. člena tega statuta oziroma s sklepom organizacije združenega dela ali nosilca samostojnega dela o razporeditvi na tako delo. Določba drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primerih iz 56. člena statuta. III. poglavje INVALIDSKA POKOJNINA 1. Pogoji za pridobitev invalidske pokojnine 79. člen Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec: 1. invalid I. kategorije invalidnosti; 2. invalid III. kategorije invalidnosti, ki mu ni zagotovljena prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija, ker je star nad 50 let (moški) oziroma 45 let (ženska); 3. invalid II. in III kategorije invalidnosti, brez poprejšnje prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije zmožen za drugo ustrezno delo, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je star nad 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska); 4. vojaški invalid od I. do VI. skupine ob pogojih iz tretjega odstavka 39. člena zveznega zagona; 5. borec NOV pred 9. 9. 1943 ob pogojih iz 52. člena zveznega zakona. 80. člen Ne glede na pogoje iz 2. točke 1. odstavka 39 člena zveznega zakona pridobi pravico do invalidske pokojnine: — zavarovanec, ki je postal invalid pred dopolnjenim 21. letom starosti, če je ob nastanku invalidnosti zavarovanec iz 8., 9., 10., 11., 13. in 14. člena republiškega zakona; — zavarovanec, ki je postal invalid od dopolnjenega 21. leta starosti in pred dopolnjenim 30. letom starosti pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let. 1 81. člen Zavarovancu, ki je bil po dopolnjenem 20. letu starosti na rednem šolanju in je s takim šolanjem pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo, se upošteva čas šolanja tako, da se zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, štejejo delovna leta od dopolnjenega 23 leta starpgti. zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno izobrazbo, pa od dopolnjenega 26. leta starosti do takrat, ko je postal invalid. 82. člen Če zavarovanec, ki je imel telesno okvaro pred začetkom zavarovanja, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na skupno invalidnost tudi prejšnja okvara, če je v zavarovanju dopolnil dobo iz 39. člena zveznega zakona. Zavarovanec — vojaški invalid pri katerem je po vstopu v zavarovanje nastala invalidnost, na katero je vplivala tudi vojaška invalidnost, pridobi pravice tudi tedaj, če je kot invalid dopolnil dobo iz 39. člena zveznega zakona o zavarovanju z delovnim časom, ki je po izvedenskem mnenju invalidske komisije skupnosti ustrezal njegovi preostali delovni zmožnosti. v 83. člen Če zavarovanec, ki je imel telesno okvaro pred začetkom zavarovanja, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na to skupno invalidnost tudi prejšnja telesna okvara. Zavarovanec — vojaški invalid, ki postane invalid zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravice glede na skupno invalidnost, čcpiav je vojaška invalidnost vplivala na delovno zmožnost. 84. člen Če se zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki je pridobil pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, do razporeditve na ustrezna dela in naloge oziroma do ustrezne zaposlitve, že ugotovljena invalidnost poslabša ali pa nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela tako, da izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino. pridobi pravico do te pokojnine, če na dan nastanka spremembe v invalidnosti izpolnjuje tudi pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske; pokojnine. Za izpolnitev pogojev zavarovalne otriroma pokojninske dobe se v primerih iz prvega odstavka tega člena nezaposlenim zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo v delovna leta ne vštevajo obdobja, ko so prejemali nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno, zaposlitev oziroma nadomestila za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo. Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je invalidnost' posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka spremembe v invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo. 86. Men Če se zavarovancu, ki je uveljavil pravico do invalidske pokojnine, zdravstveno stanje toliko izboljša, da je postal zmožen za delo in stopil v delovno razmerje ali začel opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan s časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, kasneje pa se mu invalidnost znova poslabša ali nastane nov primer invalidnosti, se v delovna leta za uveljavitev pravice do pokojnine ne všteje v obdobje, ko je prejemal invalidsko pokojnino. 2. Osnove za odmero invalidske pokojnine 86. člen Zavarovancu iz 9., 10., 11. ih 13. člena republiškega zakona se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, določene v 20. členu republiškega zakona in 40. členu zveznega zakona. 87. člen Zavarovancu iz 15., 16., 17. in 18. člena republiškega zakona se odmeri invalidska pokojnina od pokojninske osnove določene v 40. členu zveznega zakona. Ce se zavarovancu ne more določiti pokojninska osnova po prvem odstavku tega člena, je osnova za odmero invalidske pokojnine naj nižja pokojninska osnova, veljavna na dan nastanka invalidnosti. 88. člen Za zavarovanca iz 1. točke 1. odstavka 16. člena, 8. točke 18. člena republiškega zakona in za udeleženca usmerjenega izobraževanja, ki je odšel na mladinsko delovno akcijo, je osnova za odmero invalidske pokojnine znesek povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu pred nastankom invalidnosti, če je ta osnova ugodnejša od osnove, določene v 1. odstavku 87. člena statuta. 3. Odmera invalidske pokojnine 89. člen Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela se odmeri' zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnjenim 60. letom starosti za pokojninsko dobo do 20 let v višini 45 °/o pokojninske osnove; zavarovanki, ki je postala invalid pred dopolnjenim 55. letom starosti pa za enako dobo v višini 55 °/o pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe pa se pokojnina poveča za 2 % pokojninske osnove. Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri invalidske pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega v prvem odstavku tega člena za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe. Ce je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe izven dela nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti pri zavarovancu oziroma pri zavarovanki 55. letu starosti, se invalidska pokojnina odmeri v odstotkih, odvisno od dopolnjene pokojninske dobe, določenih v 25. členu statuta. 90. člen Zavarovanec, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine pred dopolnjenim 60. letom starosti (moški) oziroma 55. letom starosti (ženska), na podlagi pokojninske dobe odmerjena pokojnina pa ne dosega 85 B/o pokojninske osnove, ima poleg invalidske pokojnine še pravico do dodatka na invalidnost. Dodatek se odmerjal odstotku od pokojnine in je odvisen od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti ter od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo. Dodatek na invalidnost znaša: Če je nastala invalidnost pred po do- in če skupna dopolnjenim polnjenem pokojninska letom letu doba starosti starosti ‘ 55 (m) 50 (ž) 55 (m) 50 (ž) 20 °/o 10% dosega več 3/4 delovnih let ali 15 °/o 5% dosega več 1/2 delovnih let ali 10% 5% ne dosega 1/2 delovnih let Invalidska pokojnina skupaj z dodatkom na invalidnost ne sme presegati 85 °/o pokojninske osnove. Dodatek na invalidnost je sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokojnika osnova za odmero družinske pokojnine. 91. člen Ce je invalidnost, na podlagi katere pridobi delovni invalid pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina kot ena sama pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane kot za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane kot za bolezen ali poškodbo izven dela. Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prvem odstavku tega člena se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe izven dela. 92. člen Invalidska pokojnina, ki gre delovnemu invalidu po 91. členu statuta, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in posebej invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Od vsakega tako izračunanega zneska se vzame odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost v smislu drugega odstavka 91. člena statuta. Seštevek tako dobljenih zneskov ne sme presegati 85 V* pokojninske osnove. 93. člen Zavarovancem iz 16., 17. in 18. člena republiškega zakona se odmeri invalidska pokojnina v višini 85 %> pokojninske osnove. 94. člen Določbe republiškega zakona in statuta o naj nižji in najvišji pokojninski osnovi se uporabljajo tudi za invalidsko pokojnino. 95. člen Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in tudi pogoje za starostno pokojnino lahko uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne pokojnine. Uživalec invalidske pokojnine, ki' ob upokojitvi ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino, pa te pogoje izpolni kasneje, lahko zahteva, da se mu prizna namesto invalidske pokojnine starostna pokojnina. Uživalec starostne pokojnine lahko uveljavi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje ob nastanku invalidnosti pogoje za priznanje invalidske pokojnine. IV. poglavje DRUŽINSKA POKOJNINA 1. Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati družinski 'člani za pridobitev družinske pokojnine a) Zakonec 96. člen Pravico do družinske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji je zavarovančev otrok rodil najkasneje 300 dni po smrti zavarovanca oziroma upokojenca. Pravica ji gre od zavarovančeve smrti. 97. člen Vdova ima pravico do družinske pokojnine ob pogojih iz 3 točke 63. člena republiškega zakona tudi v času, ko se otroku, ki je upravičen do družinske pokojnine, zaradi služenja kadrovskega roka, družinska pokojnina ne izplačuje. b) Razvezani zakonec 98. člen Pravico do družinske pokojnine ima ob pogojih iz 63. in 64. člena republiškega zakona tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine. Ce ima zakonec iz poznejšega zakona pravico do družinske pokojnine, pridobi razvezani zakonec pod pogoji iz 2. odstavka 43. člena zveznega zakona pravico do družinske pokojnine kot souživalec. c) Otroci 99. člen Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine in jo lahko uživa do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca rednega šolanja, praviloma najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Redno šolanje se dokazuje vsako leto s potrdilom šole. Kot redno šolanje se ne šteje čas služenja kadrovskega roka. 100. člen Ce je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda — do dopolnjenega 26. leta starosti', pa tudi še dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri rednem šolanju, če je redno šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti. Ce je otrok prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka. ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinske pokojnine tudi po 26. letu starosti, vendar največ za toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje zaradi služenja vojaškega roka, č) Starši 101. člen Ce med trajanjem pravice do družinske pokojnine po 2. točki 68. člena republiškega zakona dopolni mati starost 50 let oziroma oče 55 let starosti, obdrži pokojnino trajno. 2. Skupne določbe 102. člen Za popolno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, ki je pogoj za pravico do družinske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa izguba delovne zmožnosti. 103. člen Skupnost določi s sklepom natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinske člane. 3. Odmera družinske pokojnine 104. člen Družinska pokojnina se odmeri od starostne ali invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec ob smrti, oziroma od pokojnine, ki jo je uživalec pravice imel ob smrti, in sicer: 1. po smrti zavarovanca — od starostne pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če je za upravičenca ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec za invalidnost zaradi bolezni; 2. po smrti zavarovanca, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in zavarovanca ali uživalca pravice, ki je bil vojaški invalid I. do VI. skupine — od pokojnine, odmerjene v višini 85 %> pokojninske osnove; 3. po smrti uživalca starostne pokojnine — od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti, če je za upravičenca ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo dobil uživalec pokojnine, če bi namesto starostne pokojnine uveljavil invalidsko pokojnino; 4. po smrti uživalca predčasne pokojnine — od invalidske pokojnine do katere bi imel pravico ob smrti; 5. po smrti uživalca invalidske pokojnine — od pokojnihe, do katere je imel ta pravico ob smrti; 6. po smrti delovnega invalida, ki je mžival pravico v zvezi s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo ali zaposlitvijo — od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico ob smrti. Najnižja osnova za odmero družinske pokojnine je pokojnina, obračunana za pokojninsko dobo najmanj 20 let. 105. člen Družinska pokojnina se odmeri od osnove za družinsko pokojnino glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico, in sicer: 1. če imajo pravico do pokojnine samo člani ožje družine, (zakonec, otroci, posvojenci) ali samo člani širše družine (pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, bratje in sestre, starši in posvojitelji) v naslednjih odstotkih: za enega za dva za tri za štiri člane ali več % člane °/o člana % člane e/e 70 80 90 100 2. če imajo pravico do pokojnine člani ožje družine in člani širše družine, se odmeri članom ožje družine družinska pokojnina po 1. točki tega odstavka, članom širše družine pa gre ostanek do polnega zneska družinske pokojnine. 3. Ce bi pripadala članom ožje družine glede na njihovo število družinska pokojnina v višini 100% | osnove za družinsko pokojnino, se odmeri članom šir- |še družine družinska pokojnina v višini 10 °/o osnove za družinsko pokojnino, članom ožje družine pa se odmeri družinska pokojnina v višini 90 %> osnove. 106. člen Odstotek za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju po 67. členu republiškega zakona znaša £a 1 otroka 10 °/o, za vsakega naslednjega otroka pa še po 5 °/o od osnove za odmero družinske pokojnine po 'drugem roditelju. 107. člen Določbe republiškega zakona in statuta o najnižji in naj višji pokojninski osnovi se uporabljajo tudi fea odmero družinske pokojnine. 4. Odpravnina in oskrbnina 108. člen Vdova ali vdovec, ki po zakončevi smrti ni pridobil pravice do družinske pokojnine, ker ni izpolnjeval posebnih pogojev iz prvega odstavka 63. in 64 tlena republiškega zakona, pridobi pravico do odpravnine oziroma oskrbnine, če izpolnjuje pogoje, ki j:n določa ta statut. 109. člen Pravico do odpravnine ima vdova ali vdovec, ki hi v delovnem razmerju in ne opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan. Odpravnina gre vdovi ali vdovcu v višini šest-hiesečnega zneska družinske pokojnine, ki bi mu fela, če bi imela pravico do pokojnine, vendar pa ne fcme presegati štirikratnega zneska povprečnega me-(-ečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih na ob-tnočju skupnosti iz koledarskega leta pred zakončevo tsmrtjo. Če izpolnjuje vdova ali vdovec pogoje za pri-hobitev pravice do varstvenega dodatka, skupen znesek odpravnine ne more biti manjši od dvakratnega povprečnega mesečnega zneska osebnega dohodka vseh fcaposlenih delavcev na območju skupnosti iz koledarskega leta pred zakončevo smrtjo. Odpravnina se izplačuje v šestih mesečnih obrokih, izplačevati pa se začne od prvega dne naslednjega 'meseca po zakončevi smrti. Vdovi ali vdovcu se ustavi izplačevanje odpravnine z dnem, ko izpolni pogoje za starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, oziroma z dnem, ko sklene delovno razmerje, začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan ali sklene novo zakonsko zvezo. 110. člen Vdova ali vdovec ima pravico do oskrbnine po prenehanju izplačevanja odpravnine, če se je v 90 dneh od dneva zakončeve smrti prijavil za zaposlitev pri skupnosti za zaposlovanje in če izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Pravico do oskrbnine ima tudi vdova ali vdovec, ki je izgubil pravico do družinske pokojnine zato, ker še ni dopolnil 50 let (vdova) oziroma 55 let (vdovec) starosti, če se je v 90 dneh od dneva izgube pravice do družinske pokojnine prijavil pri skupnosti za zaposlovanje in če izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. 111. člen Oskrbnina znaša toliko, kolikor bi znašala pokojnina za vdovo ali vdovca po umrlem zakoncu, če bi imela pravico do družinske pokojnine, vendar največ 40 V; 4. dektž odhodkov za izvajanje zavarovanja (brez odhodkov za strokovno službo skupnosti) v skupnih odhodkih skupnosti bo ostal na enaki ravni kot 16ta 1981 kljUti obsežnejšim novim nalogam, predvsem zaradi smotrnejšega poslovanja v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji; 5. Strokovna služba skupnosti je opravljala dela za dkdli 334.000 uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ih za okoli 837.000 zavarovancev skupnosti v letu 1981. Leta 1985 pa bo opravljala dela za okoli. 388.000 uživalcev pravic in za okoli 870.000 zavarovancev skupnosti. Dela za skupnost ter dohodkovni odnosi med strokovno službo in skupnostjo bodo skladno z določili in kriteriji iz samoupravnih splošnih aktov-in samoupravnega sporazuma o medsebojn h pravicah, obveznostih in odgovornostih opredeljena z letnimi sporazumi o svobodni menjavi dela. Udeležba sredstev za delo strokovne službe skupnosti v skupnih odhodkih skupnosti bo ob smotrnem poslovanju ter manjšem številu zaposlenih približno na enaki ravni kot leta 1981; u. za uveljavljanje interesov udeležencev sporazumevanja in n‘.V g v družbenem sistemu informiranja bomo ob moO Triizaciji postopkov poslovanja in tehnične opreme na podlag: sprejetega integriranega informacijskega st n.a skupnosti ter zakonske obveznosti pri izgradnji družbenega informacijskega sistema zagotavljali ustrezne materialne pogoje v skladu z mate-riahrmi možnostmi. 7. člen Potrebna sredstva za reakzacijo programa dejavnosti Skupnosti, ki v obdobju 1331—1983 vključujejo tud; Sredstva skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, bodo znašala: mio din leta 1981 17.221,3 leth 1982 17.034,6 Ihta 1983 IG.693.7 leta 1984 16.173.6 leta 1985 16.942,4 Poprečna realna stopnja padanja sredstev v obdobju od leta 1931—1983 znaša 5,1 %, v obdobju 1984 do 1985 bo znašala poprečna realna stopnja rasti 1 °/o. Vrsta a) Fokbjnine (skupaj) — starostne — invalidske — družinske b) Štai-. -sthe in družinske pokojnine kmetov c) Nadomestila na podlagi invalid, varstva (skupaj) č) Denarno nadomestilo za telesno okvaro d) Dodatek za pomoč in postrežbo e) Preživnine Število Uživalcev v letu Povprečne stopnje rasti (V«) 1981 1983 1985 81—83 84—85 81—85 231.482 249.000 270.500 3,5 4,2 3,8 111.975 120.200 132.500 3.5 5,0 4,2 57.171 62.200 67.300 4,0 4.0 4,0 62.336 66.600 70.700 3,0 3,0 3,0 41.233 39.000 37.000 —2,6 —2,5 —2,6 20.684 23.460 20.300 7.3. 6,0 6,8 28.432 32.070 36.710 6,0 7,0 6,4 11.654 14.180 17.000 9,4 9,5 9,4 41 120 200 — — — medtem ko bo poprečna stopnja padanja v celotnem srednjeročnem obdobju znašala 2,7 °/o. Potrebna sredstva za realizacijo programa dejavnosti bo skupnost zagotavljala s prispevki iz dohodka in s prispevki iz osebnih dohodkov, povračili družbenopolitičnih skupnosti, kupninami za zemljo po zakonu o preživninskem varstvu kmetov in drugimi prihodki. 8. člen noAfci v Udeleženci soglašamo, da bomo v obdobju 1981 do — 1985 za realizacijo programa dejavnosti združili s pri- — spevki 76.671,6 mio din ali okoli 91 % potrebnih sred- — štev za realizacijo programa dejavnosti skupnosti, in — sicer: — mio din — leta 1981 15.143,7 — leta 1982 15.154,1 — leta 1983 * 15.507,3 leta 1984 15.167,1 leta 1985 15.699,4 — 9. člen Viri in osnove za obračunavanje in plačevanje — {prispevkov ter prispevne stopnje za leto 1984 so na- — slednji: 1. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovancev iz (bruto) osebnega dohodka po stopnji 12,54 %> od osnove osebnega dohodka oziroma (bruto) zavarovalne osnove; 2. prispevek kmetov, ki bodo tudi po 1. 1. 1984 zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, v enotnem znesku 7830 din in višini 27,26 °/o od odmerne osnove (katastrski dohodek, dohodek iz gozda , in drugi dohodki); 3. prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni zavarovancev iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnji 1.5 % od (bruto) osebnega dohodka zavarovanca za polni delovni čas, skrajšani delovni čas, krajši delovni čas od polnega delovnega časa, za delo prek polnega delovnega časa, od zaslužka na podlagi pogodbe o delu, oziroma (bruto) zavarovalne osnove. Višino prispevka iz tega člena za posebne primere zavarovanja, določene z republiškim zakonom in statutom skupnosti, določi skupščina skupnosti s sklepom. 4. prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, po stopnjah: — za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3.5 »/o, — za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 %>, — za povečanje od 1,2 na 16 mesecev po stopnji 7,0 Vo, — za povečanje od 12 na 17 mesecev po stopnji 8,8 %, — za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10.5 %>, iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti od osnove (bruto) osebnega dohodka' delavcev, ki opravljajo dela in naloge, za katera se zavarovalna doba šteje s-povečanjem oziroma od (bruto) zavarovalne osnove; 5. prispevke iz 1., 3. in 4. točke plačujejo tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko 'dejavnost, ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokoj- ninsko in invalidsko zavarovani, razen zavarovancev iz 2. točke tega člena; 6. posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka obračunavajo in plačujejo temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva, in sicer: a) po stopnji 0,27 %> za tiste, ki opravljajo dejav- proizvodnja naftnih derivatov (0105), črna metalurgija (0107), pridobivanje rude barvastih kovin (0108), proizvodnja barvastih kovin (0109), predelava barvastih kovin (0110), proizvodnja cementa (01212), kmetijska proizvodnja (0201), železniški promet (0601), pomorski promet (0602), — zračni promet (0604), — prekladalne storitve (0608), — gostinstvo (0801), — obrtne storitve in popravila (0901), — osebne storitve in storitve gospodinjstvom (0902), — urejanje naselja in prostora (1001), — stanovanjska dejavnost (1002), — komunalne dejavnosti (1003); b) po stopnji 1,27% pa tiste, ki opravljajo vse druge dejavnosti. Osnovo za obračunavanje in plačevanje tega prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana za: — stanje vplačanih a nevrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo; — stanje združenih sredstev v organizacijah združenega dela na območju gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo; — naslednja osnovna sredstva po sedanji vrednosti: javna komunikacijska sredstva (ceste), ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov, gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti, zaščitni vodnogospodarski objekti, objekti za namakanje in osuševanje zemljišč; naprave za čiščenje vode in zraka, osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe, in sicer tisti del osnormih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade; — sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74, 20/76); 7. prispevek delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, ki imajo dohodek od kmetijstva in katerih katastrski dohodek presega 470 din in niso zavarovanci iz 10., 11. in 153. člena republiškega zakona (združeni in drugi kmetje ter kmetje, ki po 1. 1. 1984 nadaljujejo zavarovanje po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov), iz dohodka od kmetijstva po stopnji 20 % od odmerne osnove (katastrski dohodek in dohodek iz gozda). Glede obračunavanja, postopka za odmero in pobiranje ter vračanje prispevkov, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja, kaznovanja, oprostitve in olajšave se za zavezance tega prispevka uporabljajo določbe zakona o davkih občanov, kolikor ni z drugimi, predpisi drugače določeno. 10. člen Osnove in viri za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje veljajo do spremembe ustreznih predpisov. 11. člen Pooblaščamo skupščino skupnosti, da sprejme in objavi pred iztekom 1984. leta na osnovi valoriziranega programa ugotovitveni sklep o stopnjah prispevkov za leto 1985, upoštevajoč pri tem takratna ekonomska gibanja ter ocene in cilje, določene v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1985. 12. člen Udeleženci soglašamo, da skupnost višino sredstev, ki smo jo določili v 7. členu tega sporazuma, letno valorizira, kolikor še bo z letno resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije drugače določeno, po naslednjih načelih: 1. sredstva za osebne prejemke iz naslova socialnih pravic in za (bruto) osebne dohodke izvajalcev in sklade skupne porabe skladno z rastjo poprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za razdobje oktober preteklega leta — oktober rekočega leta (po podatkih Zavoda SRS za statistiko), zmanjšanega za planirano poprečno letno gibanje realnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v petletnem obdobju; 2. ostale elemente programa bomo povečali z rastjo cen na drobno v obdobju oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko). 13. člen Udeleženci' soglašamo, da se v okviru letno valoriziranega programa valorizirajo in oblikujejo sredstva za pokojnine, denarna nadomestila ter druge pravice takole: 1. pokojnine se bodo usklajevale po zakonu v rokih, ki so določeni s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z družbenim dogovorom in zakonom, pri tem bo skupnost najmanj enkrat v. tem srednjeročnem planskem obdobju primerjala raven vseh pokojnin, uveljavljenih v različnih časovnih obdobjih, z ravnijo pokojnin, doseženo v tem planskem obdobju; 2. zneski varstvenega dodatka, ki pripada uživalcu pokojnine poleg pokojnine zaradi zagotovitve socialne varnosti, se bodo odmerjali skladno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti; 3. denarna nadomestila za telesno okvaro se bodo usklajevala v začetku vsakega koledarskega leta glede na porast nominalnega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu; 4. zneski dodatka za pomoč in postrežbo se uskladijo v začetku koledarskega leta za odstotek porasta poprečnih nominalnih osebnih dohodkov vseh 'delavcev, zaposlenih na območju SR Slovenije, v primerjavi z letom poprej — skupnost lahko namesto uskladitve določi tudi novi znesek dodatka za pomoč in postrežbo; 5. sredstva za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov bodo odvisna od gibanj, ki vplivajo na število in višino nadomestil ter obveznosti po zakonih in samoupravnih sporazumih; 6. sredstva za rekreacijo se bodo oblikovala v višini do 1,5 °/o od izplačanih pokojnin in varstvenega dodatka, razen od pokojnin zavarovancev iz 3. odstavka 10. člena in 11. člena republiškega zakona ter pokojnin uživalcev starostnega zavarovanja kmetov. Razdelitev teh sredstev na enkratni letni znesek za rekreacijo in za rekreativno dejavnost skupnega pomena za vse uživalce pokojnin v republiki določi vsako leto skupščina skupnosti v skladu s statutom; 7. sredstva za sofinanciranje izgradnje domov za upokojence in delovne invalide in sanacijo teh domov ter gradnjo in obnovo stanovanj oblikuje skupnost v višini 4 %> od zneska izplačanih pokojnin in varstvenega dodatka, razen od pokojnin zavarovancev iz 3. odstavka 10. člena in 11. člena republiškega zakona ter pokojnin uživalcev starostnega zavarovanja kmetov. Skupščina skupnosti lahko glede na potrebe in materialne možnosti določi tudi nižjo stopnjo; 8. višina prispevka za zdravstveno varstvo uživalcev pokojnin ter otroško varstvo otrok uživalcev pokojnin, ki živijo v drugih republikah, bo odvisna od ustreznih predpisov v teh republikah. 14. člen Pri zagotavljanju sredstev za povečane obveznosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi pridobivanja in uveljavljanja pravic do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, sodelujejo v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti tudi družbenopolitične skupnosti. Zaradi spremenjenega načina zagotavljanja sredstev za pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznane s posebnimi republiškimi zakoni, in za katere so se v letih 1981 in 1982 zagotavljala sredstva v republiškem proračunu, bodo v letih 1983—1985 ta sredstva zagotovljena v okviru skupnosti. 15. člen Udeleženci soglašamo, da bomo v planiranem obdobju v skupnosti združili tudi sredstva, ki bodo zagotavljala likvidnost skupnosti in s tem tudi ekonomsko varnost upokojencev. Rezervna in obratna sredstva se bodo letno načrtovala in oblikovala iz združenih sredstev po tem sporazumu postopoma, vse dokler ne bodo znašala vsaj 10 °/o načrtovanih letnih odhodkov, uporabljala pa se bodo v skladu z zakoni in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 16. člen V primeru, da se bo zaradi drugačnih ekonomskih gibanj od načrtovanih združilo v skupnost več sredstev, kot je določeno s tem samoupravnim sporazumom, bo skupnost vrnila presežek združenemu delu, tako da bo znižala prispevno stopnjo ali se za določeno obdobje odpovedala plačilu prispevkov. 17. člen Vsi zneski v tem samoupravnem sporazumu so izračunani v cenah leta 1980 na osnovi predvidenih republiških kazalcev razvoja v obdobju od leta 1981 do 1985. V primeru, da se katerakoli od teh osnov (spremeni, se bodo ustrezno preračunali zneski iz tega samoupravnega sporazuma. 18. čleri Ta samoupravni sporazum je osnova za izdelavo sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana skupnosti za obdobje 1981—1985 ter letnih pianov skup-nosti. 19. člen Skupščina skupnosti bo redno spremljala, analizirala in ocenjevala uresničevanje tega samoupravnega sporazuma in srednjeročnega plana skupnosti za obdobje od 1981 do 1985 ter sprejemala ustrezne sklepe. 20. člen Morebitne spremembe oziroma dopolnitve tega sporazuma bo skupnost sprejemala po enakem postopku in na način, kot to velja za sprejem tega samoupravnega sporazuma. 21. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprej-imejo udeleženci sporazumevanja in njihovi pooblaščeni predstavniki iz "2. člena tega sporazuma podpišejo izjave. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije skupščina skupnosti, uporablja pa se od 1. 1. 1984. 22. člen Če samoupravni sporazum ni sklenjen, ali pa ga sklene le del udeležencev, določi Skupščina SR Slovenije stopnjo prispevkov za vse zavarovance ali le za tiste zavarovance, ki. samoupravnega sporazuma niso sklenili. 1596. Na podlagi 264. člena statuta skupnosti pokojnin-s}rega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Uradni list SRS, št. 10/82, je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na svoji seji sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja V SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 sklenjen I Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ugotavlja, da je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večma udeležencev sporazumevanja. II II V skladu z 21. členom navedenega samoupravnega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji-Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1597. Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR S.oveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji, dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1984 I Sprejme se finančni načrt Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1984, ki predvideva, da bodo znašali: din prihodki skupaj 51.687,000 000 odhodki skupaj 51.687,000.000 II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1598. Na podlagi 264. in 302. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/82) ter 9. člena samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je sprejela skupščina skupnosti na seji, dne .14. decembra 1983 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1984 I Zavezanci obračunavajo in plačujejo v času od 1. 1. do 31. 12. 1984 od navedenih osnov in virov prispevke po naslednjih stopnjah: 1. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz (bruto) osebnega dohodka zavarovancev po stopnji 12,54 »/o od osnove njihovega (bruto) osebnega dohodka; 2. prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni zavarovancev iz 'dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnji 1,5 °/o od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev za polni delovni čas, skrajšani delovni čas, krajši delovni čas od polnega delovnega časa in za delo prek polnega delovnega časa; 3. prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnjah:. — za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5 »/o, — za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 o/o, • — za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji 7,0 °/o, — za povečanje od 12 na 17 mesecev po stopnji 8,8 %>, — za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5 °/o od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zavarovalna doba šteje s povečanjem. 4. posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področij gospodarstva, in sicer: a) po stopnji 0,27 % tiste, ki opravljajo naslednje dejavnosti: — elektrogospodarstvo (0101), — pridobivanje premoga (0102), — predelava premoga (0103), — pridobivanje nalte in zemeljskega plina (0101), — proizvodnja nalthih derivatov (0105), — črfia metalurgija (0107), — pridobivanje rude barvastih kovin (0108). — proizvodnja barvastih kovin (0109), — predelava barvastih kovin (0110), — pridobivanje nekovinskih rudnin (0111), — proizvodnja cementa (01212), — kmetijska proizvodnja (0201), — kmetijske storitve (0202), — ribištvo (0203), — vodno gospodarstvo (0400), — železniški promet (0601) — pomorski promet (0602). — zračni promet (060 i). — prevoz potnikov z drugimi prometnim' sredstvi (060609), — prekladalne storitve (0603), — gostinstvo (0801), — turistično posredovanje (0802). — obrtne storitve in popravila (0601), — osebne storitve in storitve gospodinjstvom (0902), — urejanje naselja in prostora (1001), — stanovanjska dejavnost (1002), — komunalne dejavnosti (1003); b) po stopnji 1,27 % pa tiste, ki opravljajo vse druge dejavnosti Osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci' stanja, zmanjšana za: — stanje vplačanih a nevrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo; — stanje združenih sredstev v organizacijah združenega dela na območju gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo; — naslednja osnovna sredstva po sedanji vrednosti: javna komunikacijska sredstva (ceste), ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov, gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti, zaščitni vodno-gospodarski objekti, objekti za namakanje in osuševanje zemljišč; naprave za čiščenje vode in zraka, osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe, in sicer tisti del osnovnih sredstev. ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade; — sredstva, prenesena na temeljne organizacija združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74, 20/76). 5. prispevek za starostno zavarovanje kmetov plačujejo kmetje, ki bodo ostali tudi po 1. 1. 1984 zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, v enotnem letnem znesku 7.830 din in po stopnji 27,26 °/o od odmerne osnove (katastrski dohodek, dohodek iz gozda); 6. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, ki imajo dohodek od kmetijstva in katerih katastrski dohodek presega 470 din in niso zavarovanci iz 10., 11. ih 153. člena republiškega zakona ■o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (združeni in drugi kmetje ter kmetje ik 5. točke tega 'sklepa) po stopnji 20%i od odmerne osnove. II Prispevka po stopnjah iz I. točke pod zaporedno številko. 1. in 2. tega sklepa plačujejo od (bruto) zavarovalne osnove oziroma (bruto) osebnega dohodka: - — kmetje, zavezanci davka iz dohodka od kme- tijske dejavnosti, zase. če so zavarovani kot združeni ali drugi kmetje, ter za člane, svojih gospodarstev, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem. Teh dveh prispsvkov pa ne plačujejo kmetje, ki plačujejo prispevke iz I. točke pod zaporedno' številko 5. tega sklepa; — delovni ljudje, ki samostojno' z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, zase m za pri njih zaposlene delavce, ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani. Prispevke po stopnjah iz I. točke pod zaporedno številko 3 tega sklepa pa plačujejo tisti zavezanci iz druge alinee te točke, če opravljajo dela in naloge, za katera se zavarovalna doba šteje s povečanjem. III Prispevka po stopnjah iz I. točke pod zap. št. 1 in 2. tega sklepa obračunavajo in plačujejo tudi pristojne skupnosti za zaposlovanje za brezposelne osebe od osnove nadomestil za primer brezposelnosti, povečane za prispevke in davke, ki se plačujejo iz (bruto) osebnih dohodkov. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1599. Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) ter 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji, dne 14. decembra 1983, sprejela SKLEP o višini starostne pokojnine kmetov v letu 1984 I Starostna pokojnina kmetov v letu 1984 znaša mesečno 4.190 din. n Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1600. Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je delavski svet Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Javna higiena, ob soodločanju delegatov uporabnikov, na svoji seji dne 22 novembra 1983 sprejel SKLEP o spremembi cene za odvoz smeti in odpadkov 1. člen V sklepu o spremembi cene za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 38/83) se spremeni cena za odvoz smeti in odpadkov v delu za razširjeno reprodukcijo (izgradnja sanitarne deponije), določenem v 1. členu, tako da se glasi: Del cene za razširjeno reprodukcijo (izgradnja sanitarne deponije) je 0,500. Cene za odvoz smeti in odpadkov (redni odvoz, kosovni odvoz in urejanje odlagališča) znaša ob navedeni spremembi 2,020 din mesečno od m2 stanovanjske oziroma poslovne površine in je določena takole: del cene za enostavno reprodukcijo: 1,367; del cene za razširjeno reprodukcijo (nabava mehanizacije) : 0,153; del cene za razširjeno reprodukcijo (izgradnja sanitarne deponije): 0,500; cena skupaj: 2,020. 2. člen Spremembo cene v delu za razširjeno reprodukcijo (izgradnja sanitarne deponije) je potrdil Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane s sklepom, št. 1191/1-83 z dne 14. decembra 1983 in z veljavnostjo od 1. januarja 1984 dalje. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Predsednik delavskega sveta TOZD Javna higiena Anton Vrezovnik 1. r. CELJE 1601. Skupščina občine' Celje je po 3. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno komplesno izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna 1. člen Spremeni in dopolni se odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna (Uradni list SRS, št. 10/81) tako, da se v 3. členu pri obstoječih vi. št. spremenijo katastrski podatki o zemljiščih in podatki o prejšnjih lastnikih ter dodajo novonastale parcele, kakor sledi: a) k. o. Smiklavž — pri vi. št. 410 se 'spremeni izmera pare. št. 649/3 iz 404 m2 v pravilno 256 m3 in pare. št. 241 dvorišče iz 173 m2 v pravilno 219 m2,, pripiše pa se pare. št. 649/23 njiva v izmeri 102 m2; — pri pare. št. 633/3 se spremeni izmera iz 840 m2 v pravilno 979 m2; — pri pare. št. 633/2 se spremeni izmera iz 325 m2 v pravilno 450 m2, vi. št. 114 v pravilno št 711, last Majer Franca in Brede, Smiklavž 27; — pri pare. št, - 632/3 se spremeni kultura iz njive v pravilno travnik, izmera iz 668 m2 v pravilno 447 m2, vi. št. 114 v pravilno št.' 710, last Hojnik Srečka, Ljubečna 75 a; — pri vi. št. 399 se spremeni izmera pare. št. 650/17 iz 1080 m* v pravilno 129 m2 in se pripišeta pare. št 650/46 njiva v izmeri 136 m2 in 650/47 njiva v izmeri 874 m2, pri vi. št. 413 pa se spremeni izmera pare. št. 650/19 iz 328 m2 v pravilno 269 m2; — pri pare. št. 634/7 se spremeni vi, št. 85 v pravilno št. 565, last Saberl Cvetka, Smiklavž 29; b) k. o. Trnovlje — pri vi. št. 487 se spremeni: kultura pare. št. 1350/4 iz pašnika v pravilno neplodno in izmera iz 320 2 v pravilno 180 m2 in pri pare. št. 1350/1 kultura iz njive v pravilno cesta in izmera iz 173 m2 v pravilno 95 m2; — pri pare. št. 1350/2 in 1350/3 se spremeni vi. št. 487 v pravilno 1375, last Kompan Marije, Tomaž nad Vojnikom 3; — pri vi. št. 146 se spremeni izmera pare. št. 1333/1 iz 775 m2 v pravilno 75 m2 in se pripišejo pare. št. 1333/13 travnik v izmeri 700 m2, 1333/11 travnik v izmeri 163 m2 in 1347/7 travnik v izmeri 919 m2; — pri vi. št. 636 se spremeni: kultura pare. št. 1397/2 iz pašnika v pravilno travnik in izmera iz 1467 m2 v pravilno 1070 m2 in izmera pare. št. 1397/4 iz 1593 m2 v pravilno 965 m2, pripišejo pa se pare. št. 1397/28 travnik v izmeri 562 m2, 1397/29 travnik v izmeri 97 m2, 1397/30 travnik v izmeri 42 m2, 1397/25 travnik v izmeri 89 m2 in 1397/26 sadovnjak v izmeri 335 m2; — pri vi. št. 175 se spremeni: izmera pare. št. 1421/2 iz 4829 m2 in 91 m2 v pravilno 46 m2 in 402 m?, kultura pare. št. 1421/8 iz gozd v pravilno travnik in izmera iz 4041 m2 v pravilno 538 m2, pri pare. št. 1421/7 kultura iz pašnika v pravilno cesta in izmera iz 104 m2 v pravilno 131 m2, pri pare. št. 1421/5 izmera ;z 529 m2 v pravilno 571 m2; — pri pare. št. 1421/6 izmera iz 131 m2 v pravilno 62 m2 ter pri pare. št. 1366/5 izmera iz 1507 m2 v pravilno 1001 m2, pripišejo pa se pare. št. 1421/9 gozd v izmeri 704 m1, 1421/12 travnik v izmeri 155 m2, 1421/13 travnik v izmeri 613 m2, .1421/14 travnik v izmeri 432 m2, 1421/15 travnik v izmeri 782 m2, 1421/16 travnik v izmeri 567 m2. 1421/17 travnik v izmeri 355 m2, 1421/18 travnik v izmeri 842 m2, 1421/19 travtiik v izmeri 943 m2, 1421/20 travnik v izmeri 329 m2, 1421/21 cesta v izmeri 393 m2, 1421/22 cesta v izmeri 144 m2 in 1421/23 travnik v izmeri 357 m2; — pri vi. št. 935 se spremeni izmera pare. št. 1420/30 iz 251 m2 v pravilno 55 m2 in pare. št. 1420/31 iz 206 m2 v pravilno 68 m2, pripišejo pa se pare. št. 1420/40 pašnik v izmeri 218 m2, 1420/41 pašnik v izmeri 116 m2, pare. št. 1420/1 pašnik v izmeri 452 m2 in cesta v izmeri 2569 m2 in 1420/33 travnik v izmeri 41 m2; — pri vi. št. 188 se spremeni priimek Vengust Anica v pravilno Drame Anica in se pripiše pare. št. 1420/12 pašnik v izmeri 148 m2; — pri vi. št. 1355 se spremeni izmera pare. št. 1411/1 iz 1674 m2 v pravilno 789 m2, pare. št. 1411/2 iz 4807 v pravilno 4626 m2, pripiše pa se pare. št. 1411/12 travnik v izmeri 350 m2; — pri vi. št. 1356 se spremeni izmera pare. št. 1411/6 iz 1175 m2 v pravilno 666 m2, pripišeta se pare. št. 1411/10 travnik v izmeri 294 m2 in 1411/11 travnik v izmeri 163 m2; — pri pare. št. 1420/22 se spremeni izmera iz 1305 m2 v pravilno 903 m2 in vi. št. 1358 v pravilno št. 1357, last Vengust Jožeta iz Ljubljane, Pohorskega bataljona 8, k temu pa se pripišeta pare. št. 1420/34 travnik v izmeri 181 m2 in 1420/35 travnik v izmeri 221 m2; — pri vi. št. 1358 se spremeni izmera pare. št 1420/29 iz 1444 m2 v pravilno 1108 m2; pare. št. 1411/2 iz 4807 m2 v pravilno 4626 m2, pare. št. 1420/15 iz 1607 m2 v pravilno 1438 m2, pripiše pa se pare. št. 1411/12 travnik v izmeri 350 m2; — k vi. št. 1185 se pripišejo pare. št. 1411/8 travnik v izmeri 6 m2, 1411/9 travnik v izmeri 52 m2 in 1420/32 travnik v izmeri 295 m2; — pri vi. št 1020 se pripiše kot solastnik Cirkulan Adolf, Ljubečna 21 a; — pri vi. št. 1075 se spremeni izmera pare. št. 1350/5 iz 353 m2 v pravilno 655 m2 in lastnik v pravilno Kajzba Anica roj. Kovačič, Ljubečna 42;. — pri pare. št. 1350/8 se spremeni vi. št. 1261 v pravilno št. 1401, last Rozman Milene iz Ljubečne 51; — pri vi. št. 597 se spremeni izmera pare. št. 1410/10 iz 818 m2 v pravilno 291 m2 in pare. št. 532 dvorišče z drvarnico iz 312 m2 v pravilno 315 m2, pripišeta pa se pare. št 1410/28 njiva v izmer; 109 m2 m 1410/2 njiva v .zmeri 896 m2; — pri vi. št. 294 se spremeni pare. št. 1429/1 travnik v izmeri 2295 m2 v pravilno št. 1429/2, izmera pare. št. 1429/7 iz 1761 m2 v pravilno 168 m2 in se pr pišeta pare. št 1429/12 travnik v izmeri 529 m2 in 1429/19 .ravnik v izmeri 14 m2; — pri vi. št. 1148 se spremeni izmera pare. št. 1420/21 iz 1208 m2 v pravilno 743 m2, izmera pare. št. 1420/14 iz 583 m2 v pravilno 70 m2 in izmera pare. št. 1420/28 iz 655 m2 v pravilno 30 m2, pripišeta pa se pare. št. 1420/38 travnik v izmeri 353 m2 in 1420/11 pašnik v izmeri 526 m2 in cesta v izmeri 172 m2; — pri vi. št. 173 se spremeni pare. št. 1371 v pravilno 1371/1 travnik v izmeri 1758 m2, kultura pare. št. 249/5 iz stavb.šča v pravilno delavnica, izmera iz 111 m2 v pravilno 165 m2 in vi. št. 178 v pravilno št. 1390, lagt Arčan Marjane iz Ljubečne 37 a; — pri vi. št. 1073 se spremeni izmera pare. št. 1429'S iz 1088 m2 v pravilno 956 m2 in pare št 1429/9 iz 320 m2 v pravilno 118 m2, pripišejo pa se pare. št. 1429/14 travnik v izmeri 55 m2, 1429/17 travnik v izmeri 77 m2 in 1429/18 cesta v izmeri 112 m2; — pri vi. št. 1343 se spremeni izmera pare. št. 1429/5 iz 183 m2 v pravilno 1833 m2; — pri vi. št. 186 se pripišejo pare. št. 1410/1 njivk v izmeri 567 m2, 1410/14 njiva v izmeri 134 m2, 1410/15 njiva iz izmeri 212 m2, 1410/16 njiva v izmeri 250 m2, 1410/17 njiva v izmeri 526 m2, 1410/18 njiva v izmeri 523 m2, 1410/19 njiva v izmeri 532 m2, 1410/20 njiva v izmeri 262 m2 in 1410/21 njiva v izmeri 188 m2; — pri vi. št. 846 se spremeni pare. št. 633 v pravilno št. 635; — pri vi. št. 459 se spremeni: izmera pare. št. 1428/4 iz 1567 m2 v pravilne 466 m2, 1428/5 iz 1037 m2 v pravilno 624 m2, 1428/6 iz 1628 m2 v pravilno 632 m2, 1428/8 iz 2886 m2 v pravilno 2817 m2 in pare. št. 1428/12 iz 283 m2 v pravilno 354 m2, pripišejo pa se pare. št. 1428/13 travnik v izmeri 323 m2, 1428/14 cesta v izmeri 329 m2, 1428/15 travnik v izmeri 235 m2, 1428/16 travnik v izmeri 64 m2, 1428/17 travnik v izmeri 300 m", 1428/18 travnik v izmeri 654 m2 1428/19 travnik v izmeri 269 m«, 1428/20 travnik v izmeri 777 m3, 1428/22 cesta v izmeri 18 m3, 1428/23 neplodno v izmeri 9 m1 in 1428/24 cesta v izmeri 42 m2; — pri vi. št. 675 se spremeni izmera pare. št. 1410/3 iz 535 m2 v pravilno 613 m2 in pare. št. 1410/6 iz 468 m2 v pravilno 132 m2, pripiše, pa se pare. št. 1410/27 njiva v izmeri 258 m2; 2. člen V 3. členu se dodajo pri novoustanovljenih vi. št v k. o. Trnovlje naslednje parcele: 1. 1410/10 travnik 598 1383 2. 1421/11 travnik 761 1382 3. 1411/7 travnik 879 1359 4. 1410/13 njiva 166 1412 1410/29 njiva 90 1410/30 njiva 101 1410/31 njiva 58 5. 1429/13 travnik 763 1354 1429/20 travnik 38 6. 1420/36 ' travnik 701 1383 7. 1420/37 travnik 549 1389 8. 1371/2 travnik 646 1390 9 1397 8 njiva 320 1309 1397/31 njiva 80 1397/32 njiva 140 1397/33 njiva 56 10. 1429/21 travnik 197 372 Ta odlok 3. člen prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-2/83-5 Celje, dne 6. decembra 1983. Modrijanič Milena in Henrik, Ul. frankolovskih žrtev 15, Celje Mirnik Darja roj. Veber, Ratej Jože, Ul. bratov Vošnjakov 4, Celje Kovačec Srečko do 1/3 Kovačec Marija do 1/3 Kovačec Srečko ml. do 1/3 Mernik Milan in Mernik Marija, Začret 23 Gaber Milan in Gaber Karolina, Ljubečna 6 a Gleščič Ivan in Gleščič Ana, Trnovlje 20 Smole Stanislava, Ljubečna 17 a, Arčan Marjana, Ljubečna 37 a Trobiš Ignac in Karolina,' Ljubečna št. 73 Učakar Fani roj. Kreče, Učakar Majda, Arclin 37 onesnaževanjem, se s- tem odlokom določijo varovalna območja in varstveni ukrepi na teh območjih. 2. člen Območje vodnega vira je razčlenjeno v naslednja dva varstvena pasova: Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1. najožji varstveni pas, ki predstavlja cono z naj strožjim režimom varovanja — območje vodarne. 2. ožji varstveni pas, ki predstavlja cono s strogim režimom varovanja. IDRIJA 1602. Skupščina občine Idrija je na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, •št. 38/81) m 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), na seji zbora združenega dela dne 8. decembra 1983 in seji zbora krajevnih skup-•nosti dne 9. decembra 1983 sprejela ODLOK o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega vira idrijskega vodovoda v Slanicah 1. člen Z namenom, da se zavaruje količina, kakovost in • obstoj vodnega vira in da se vodni vir zavaruje pred Obseg varstvenih pasov je prikazan v grafični prilogi projekta štev. 748/82 z dne december 1982 Razvojno projektivnega centra Idrija — TOZD Atelje za projektiranje, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Najožji varstveni pas zajema: I. Izvir Ribnjak, katastrska številka 1216, na delu pare. št. * 450 k. o. Čekovnik — last Sorškega gozdnega gospodarstva Tolmin TOZD Gozdarstvo Idrija; II. Izvir ob Medvedji grapi, katastrska številka izvira 1311, na delu pare. št. 449, 445 in 986 k. o. Čekovnik — last Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin TOZD Gozdarstvo Idrija; III. Izvir I v Medvedji grapi, katastrska številka izvira 1308, Izvir II v Medvedji grapi, kata- strska številka izvira 1309, Izvir III v Medvedji grapi, katastrsko Številka izvira 1310, Izvir ob Medveuji grapi, katastrska številka izvira 13U, vsi na delu pare št. 803, 418, 448 in 447 k. o. Čekovnik, last Soškega. gozdnega gospodarstva Tolmin TOZD Gozdarstvo Idrija, 4. člen Ožji varstveni pas zajema: — del pare. št. 445, 446, 447, 449, 450, 535/1. 584, 607/2, 609, S85, 985, 687, 039 k, o. Čekovnik, vse last Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin TOZD Gozdarstvo Idrija; — del pare. št. 305 k. o. Čekovnik, last Varl Vojke iz Maribora, Kamniška 7n; — del pare. št. 302 7 k. o. Čekovnik, last Ferjančič Franca, Čekovnik 33; — del pare. št. 302.6 in 302/T k. o. Čekovnik, last Černilogar Zofije, Čekovnik 32; — del pare. št. 302/5 k. o. Čekovnik, last Viljemine Cernalogar, Čekovnik 30; — dei pare, št. 302,'4 k. o. Čekovnik,- last Podobnik Maksa, Čekovnik 2; — del pare. št. 302-2 298. 6C7T, 608T. k. o, Čekovnik, last Marije Fer nnCiC., Čekovnik 21; — del pare. št. 60>b3 k. o Čekovnik, last A lolfa Križič m Marte Križič, Čekovnik 17. 5 člen Najožji varstveni pas predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja, za katerega veljajo tele določbe: 1. celotno območje naj ožjega varstvenega pasu je potrebno zasaditi; 2, uporaba biocidov in naravnega gnoja ni dovoljena; 3, vsakršna gradnja v tem (asu ie n-anovedana. obstoječe objekte je mogoče samo adaptirati; 4. prepovedan je izkop gramoza; 5 gradnja cest z izjemo dovoznih cest za potrebe vodovoda je prepovedana; 6. področje je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablam:, ter ograditi tako, da je vstop dovoljen samo zaposlenim; 7. upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča. 6. člen Ožji varstveni pas predstavlja cono s strogim režimom varovanja, za katerega veljajo tele določbe: 1. primerne gospodarske dejavnosti so gozdarstvo, poljedelstvo m rekreacija. Reja živine je dovoljena v hlevih z največ 10 glavami živine; 2. uporaba biocidov in naravnega gnoja ni dovoljena; 3 vsakršna gradnja v tem pasu je prepovedana, obstoječe objekte je mogoče samo adaptirati. 4. izkop gramoza je dovoljen samo v dobro zavarovanih gramoznicah velikega javnega pomena. Mi- nimalna debelina varovalne prodne plasti nad maksimalno gladino podtalnice je 6 m; 5. gradnja ponikovalnic, čistilnih naprav in smetišč ni dovoljena. 7. člen Za vsak poseg v varovanem območju, ki bi lahko vplival na spremembo vodnega vira je potrebno soglasje upravljalca vodovoda, 8. člen Z denarno kaznijo od 250 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1 gradi nove. stanovanjske ali gospodarske objekte (3 točka 5 člena, 3 točka 6. člena); 2 uporablja biocide in naravni gnoj (3. točka 5. člena. 2. točka 6. člena); 3 koplje gramoz v nasprotju s 4. točko 6 člena; 4. gradi ponikovalnice, čistilne naprave in smetišča (5. točka 6. člena). Odgovorna oseba pravne osebo se kaznuje za prekršen iz L odstavka tega člena z denarno tesnijo od 50 din do 3.000 din. 9. člen Z denarno kaznijo od 50 din do 5 000 din le kaznuje za prcki :k posameznik, če: 1. gradi nove stanovanjske aii gospodarske objekte (3. točka 5. člena, 3. lovka C. člena); 2. uporablja biocide in naravni gnoj (2. točka 5 člena 2. to-ka 8 člena);« 3. koplje gramoz v nasprotju s 4. točko 6. člena; 4 gradi ponikovalnice, čistilne naprave in smetišča (5 točka 4. člena). 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija Medobč.nskega inšpektorata Idrija - Logatec - Vrhnika pn SO Idrija. 11. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-2/83 Idrija, dne 9. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. KOČEVJE 1603. Na podlagi 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1983 sprejela ODLOK o javnem redu in.miru v občini Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za zavarovanje javnega reda in miru, zdravja in čistoče, zunanjega videza mesta in naselij ter zelenih površin in ukrepi za zavarovanje živali v občini Kočevje. 2. člen Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri .njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana. Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni' za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledice njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike. II. II. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 3. člen Vodja javnega shoda, oziroma vodja javne prireditve na javnem shodu in javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: prireditev) in poslovodja ali druga odgovorna oseba ter -zasebni gostinec v gostinskem lokalu so dolžni: 1. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane, 2. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač, 3. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih, 4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa, 5. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih, 6. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte- in ostale predmete. 4. člen Kartanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), če ugotovi', da je to potrebno za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela ali zasebni gostinec. Prepoved mora biti izobešena v lokalu na vidnem mestu. 5. člen Za zagotovitev javnega reda in miru i'n družbene discipline je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, 2. kaditi v gledališčih in športnih dvoranah, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, kjer je z napisom to prepovedano in v prostorih, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija, 3. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusni in železniški postaji, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih. 4. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot 3 minute, 5. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov, 6. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva, 7. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, 8. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali' če je kraj kako drugače zavarovan, 9. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občana z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu, 10. namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču, v bazenu itd., 11. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih zvočnih naprav, ki jih je treba v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj prilagoditi na sobno jakost, 12. povzročati čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, ambulant in drugih javnih ustanov, 13. s preglasnim govorjenjem, petjem, kričanjem ali na kak drug način motiti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. 6. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa oziroma v nočnem času, morajo biti v zaprtih prostorih, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi. Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dovoli pristojni občinski upravni organ. III. IZOBEŠANJE ZASTAV IN UPORABA ZASTAV 7. člen Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb v strnjenih naseljih na območju občine Kočevje so dolžni skrbeti, da na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnega praznika in na splošni poziv izobesijo zastave družbenopolitičnih skupnosti na poslovnih in stanovanjskih zgradbah. Splošni poziv v smislu prvega odstavka tega člena pravočasno objavi na krajevno običajen način občinska oziroma krajevna konferenca SZDL. 8. člen Zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij in društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih teh skupnosti, organizacij, društev in ob drugih priložnostih pomembnih za njih. Zastave in prapori v smislu prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih in jih nositi na čelu sprevoda. Teh ni dovoljeno nosili v sprevodih in drugih prireditvah zabavnega značaja. 9. člen Zastave je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstramti pa takoj, oziroma najkasneje v roku 24 ur, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene. Slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge priložnostne okraske in obvestila, ki se postavljajo ob.posebnih prilikah, je potrebno odstraniti najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog,- zaradi katerega so bili postavljeni. IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 10. člen Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano: 1. na prireditvah in v javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje, 2. namerno dražiti, plašiti ali ščuvali živali, 3. z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi, 4. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisane table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu, 5. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja, 6. z metanjem kamenja in drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in 'premoženje, 7. se sankati, smučati, kotalkati ali igrati na cestah, 8. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu,. 9. prislanjati kolesa, kolesa z 'motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ali na druge kraje, kjer se lahko povzroči škodo ali ovira promet, 10. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljen j e kraja, kjer bivajo občani ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov, na pašnikih ali drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan. 11. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je možna nevarnost požara, 12. uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika, 13. puščati' otroke do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih, 14. organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa, 15. preprodajati in vsiljevati predmete ali storitve, ter brez dovoljenja krošnjariti po stanovanjih ali na javnih krajih, 16. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih, 17. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva. 18. streljeti s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja. Zaradi neovirane izpraznitve trgovskih, gostinskih in drugih javnih lokalov je med poslovnim časom prepovedano zaklepati ali kako onemogočati normalno odpiranje vhodnih vrat. V. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 11. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, 2. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v reke, potoke, jezero, travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča in druge prostore, ki niso za to določeni, 3. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovske, gostinske in druge javne lokale, 4. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene smetnjake ali klopi, 5. na tržnicah, športnih igriščih, na krajih kjer je dovoljeno taboriti, avtobusni in železniški postaji in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica in ogroža zdravje ljudi, 6. pustiti greznice, odtočne kanale in smetiščne jame odprte ali slabo zaprte, 7. hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven vidnih poti, lomiti drevje, grmičevje, trgati cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju ali ga uničevati,poškodovati javne parke, klopi in druge javne naprave, 8. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije in podobno v vozilih, ki niso zaprta, 9. opustiti pravočasno izpraznevanje greznic, sme-tiščnih jam in odtočnih kanalov. VI. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA 12. člen Prepovedano je postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena, Pristojni organ lahko za določeh čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika ali upravljalen zemljišča in sanitarne inšpekcije. 13. člen Prepovedano je pustiti motorno vozilo s katerega so odstranjene registrske tablice ali jc brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Ce motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na predlog pristojnega organa ne odstrani, pristojni organ odredi, da se vozilo odstrani na stroške lastnika. Kolikor letnika ni mogoče ugotoviti, pristojni organ odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške občine Kočevje. Za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ določi OZD, ki bo zadolžena za odstranjevanje motornih vozil iz prvega odstavka tega člena. 14. člen Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni: 1. skrbeti, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi ih odtoki meteornih voda in podobne naprave, 2. očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kanalizacijske jaške in hidrante, čimprej, najkasneje pa do 6. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg ali sneg, ki pada s strehe, 3. ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih In poslovnih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem. VII. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se odstranijo s prireditvenega prostora in gostinskega lokala osebe, ki ogrožajo javni red In mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (1. točka 3. člena), 2. vodja prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (2. točka 3. člena), 3. vodja prireditve, poslovodja 6li druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih (3. točka 3. člena), 4. vodja prireditve, če ne zaključi prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (4. točka 3 člena), 5. poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne zapre in izprazni javnega lokala po izteku obratovalnega časa (4. točka 3. člena). 6. kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani 'delavcev (1. točka 5. člena), 7. kdor prenočuje po tržmenh. senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih in drugih, za to neprimernih prostorih (3. točka 5. člena), 8. kdor vznemirja, moti ali nadleguje občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu (9. točka 5 člena), 9. kdor ne zaključi prireditev na kateri se uporabljajo naprave za povzročanje zvokov v skladu s 5. členom, 10. kdor ima orožje ali nevarno orodje na prireditvi ali v javnem lokalu (1. točka 10. člena). 11. kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisno tablo, oznako ali napravo, ki služi javnemu namenu (4. točka 10. člena), 12. kdor opusti opravilo ali odstrani objekt ali napravo za varnost ljudi in premoženja (5. točka 10. člena), 13. kdor preprodaja ali vsiljuje predmete ali storitve ali brez dovoljenja krošnjar! po stanovanjih ali na javnih krajih (15^ točka 10. člena), 14. kdor nadleguje s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali "ha j&vnih krajih (16. točka 10. člena). 15. kdor postavi šotor, bivalni avtobus ali avtomobilsko prikolico za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki niso za to določena (prvi odstavek 12. člena), 16. kdor pusti motofno vozilo iz prvega odstavka 13. člena na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini Pravna oseba in osebe, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 6., 3., 9., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev. 16. člen Z denarno kaznijo 500 do 3.000 dinarjev se ka2-nuje za prekršek: 1. vodja prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (5. točka 3. člena), 2. vodja prireditve, če po končani prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditveni prostor in odstrani postavljene objekte ali ostale predmete (6. točka 3. člena), 3. kdor karta ali igra druge igre v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to prepovedano (1. odstavek 4 člena), 4. kdor ovira ali moti organizirane sprevode ali vznemirja udeležence sprevodov (5. točka 5. člepa), 5. kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki sr. določeni za točenje alkoholnih pijač (7. točka 5. člena). 6 kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe aii na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved Vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan ?8. točka 5. člena), 7 kdor z vpitjem ali prepevanjem moti ljudi (13. točka 3. člena), 8 kdor namerno moti kopalce ali ogroža njihovo varnost na javnem kopališču in bazenu (10. točka 5. člena), 9. kdor ravna v nasprotju z 7., 8. in 9. členom, 10. kdor povzroča čezmeren hrup ah ropot v hh-žini šol, ambulant in drugih javnih ustanov (12. točka 5. člena), 11. kdor namerno draži, plaši ali ščuva živali (2. točka 10. člena), 12 kdor z brezobzirno vožnjo oškropi ali k'ko drugače onesnaži ljudi (3 točka 10. členak 13. kdor z metanjem kamenja ah drug;h predmetov poškoduje ali ogrozi ljudi ah premoženje (6 točka 10. člena), 14. kdor med vožnjo vstopa, izstopa ah se obeša na vozila v javnem prometu (8 točka 10. člena), 15 kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ah premoženja ali povzroča zadim-Ijanje kraja, kjer bivajo občani (10. točka 10. člena), 16. kdor odmetava goreče cigarete, druge ogorke ali pepel na kraju, kjer je nevarnost požara (11. točka 10. člena), 17. kdor uničuje, trga ali pobira sadje, poljske ali vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika 12. točka 10. člena), 18. kdor pusti otroka do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanju, na cesti, ulici ali na drugem javnem mestu (13. točka 10. člena), 19. kdor organizira tekmovanja ali trening v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa (14 točka 10. člena), 20. kdor pusti žival na javnem prostoru ali pro-rpetni površini brez nadzorstva (17. točka 11. člen). 21. kdor strelja s fračo, lokom ali drugo strelno ‘napravo na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi ali premoženja (18. točka 10. člena), 22. kdor onesnaži vodo, namenjeno ljudem In ei-vubm (1. točka 11. člena), 23. kdor meče, spušča ali odlaga predmete, snovi ali odpadke na ulice, pločnike, ceste, dvorišča in druge prostore, ki niso za to določeni (2. točka 11. člena), 24. kdor poškoduje, prevrne ali odstrani na javnem mestu postavljen smetnjak ali klop (4. točka 11. člena), 25. kdor hodi ali vozi v naseljenih krajih izven vidnih poti, lomi drevje, grmičevje, trga cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju ali ga uničuje, poškoduje javne parke, klopi in druge javne naprave (7. točka 11. člena), 27. kdor ne poskrbi, da so na objektu ob cesti ali poti nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda in podobne naprave (1. točka 14. člena). Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 4., 6., 15., 19., 23., in 26. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500 do 1.500 din. 17. člen Z denarno kaznijo 10.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejav-nojti. če: 1. dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to z odločbo pristojnega organa prepovedano i4. člen), 2. med poslovnim časom zaklepa ali kako drugače onemogoča normalno odpiranje vhodnih vrat v trgovskem, gostinskem ali drugem javnem lokalu (zadnji odstavek 10. člena), 3. na tržnici, športnem igrišču, na kraju kjer je dovoljeno taborih, avtobusni in železniški postaji in drugem javnem prostoru zanemari red in čistočo tako, da se kvari videz, moti okolico ali ogroža zdravje ljudi (5. točka 11. člena). Poleg pravne osebe se za prekršek kaznive tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 1.000 do 3 000 dinarjev. 18. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor kadi v kinu. gledališču ali športni dvorani, v lokalu, ki je izključno namenjen prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano ali v prostoru, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija (2. točka 5. člena), 2. kdor pusti motorno vozilo z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenem stanovanjskem naselju dalj kot tri minute (4. točka 5. člena), 3. kdor vrže petardo ali podobno pirotehnično sredstvo (6. točka 5. člena), 4. kdor se sanka, smuča, kotalka ali Igra na cesti (7. točka 10. člena), 5. kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k steni hiše ali drugega objekta, robnika hodnika za pešce, izložbi ah na drugi kraj, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (9. točka 10. člena), 6. kdor privede žival v trgovski, gostinski ali drugi javni lokal (3. točka 11. člena), 7. kdor pusti greznico, odtočni kanal ali smetiščno jamo odprto ah slabo zaprto (6. točka 11. člena), 8. kdor pelje mrhovino, kosti, kojže, fekalije in podobno v vozilih, ki niso zaprta (8. točka 11. člena), 9. kdor opusti pravočasno izraznjevanje greznice, smetiščne jame ali odtočnega kanala (9. točka 11. člena), 10. kdor ne očisti snega, ki je ponoči zapadel ah padel s strehe na pločnik, dohoda k stanovanjski ali poslovni zgradbi, kanalizacijskega jaška ali hidranta do 6. ure zjutraj ah podnevi sproti ne odstranjuje novo zapadli sneg ih sneg, ki pade s strehe (2. točka 14. člena), 11. kdor ob stanovanjskih ali poslovnih zgradbah ob poledici ne posuje pločnika s soljo, peskom ali žaganjem (3 točka 14. člena). Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 2., 6., 7.. 8., 10. in 11 točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo 1.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500 dinarjev. VIII. KONČNE DOLOČBE 19 člen Za prekršek po 18 členu odloka izterja denarno kazen takoj na mestu delavec milice ali pooblaščen inšpektor. 20 člen Uvedbo postopka p prekršku po tem odloku predlaga pristojni organ, pooblaščeni inšpektorji, postaja milice ali oškodovanec. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Kočevje (Uradni list SRS. št 21/81). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-1/83-6/1 Kočevje, dne 6. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1604. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 125. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora dne 5. decembra 1983, zbora združenega dela dne 6. decembra 1983 in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1983 sprejela ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči. 2. člen Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih. 3. člen Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev-. Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite. Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča. Zaklonišča v stanovanjskih; poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drug-h občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb, oziroma prostori v teh stavbah. Zaklonišča se gradijo predvsem v miru. 4. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kletni in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 5. člen Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter graditev zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost drugega organa. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 6. člen Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine. Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skr- bij o družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu »investitorji«), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb. 7. člen Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih, v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov). Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela ha podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določa območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč. Organi In organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektira-, njem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenotehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. 8. člen Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1 :25.000, ki je sestavni del tega odloka. Priloga, iz prvega odstavka tega člena je označena s stopnjo zaupnosti, »Ljudska obramba« »Uradna tajnost« »Zaupno« in se javno ne objavi, hranijo pa jo organi pristojni za ljudsko obrambo ter izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. 9. člen Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah vzgoino-varstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 7. člena tega odloka. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka, odloči, da se zaklonišče ne' gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali če je ogroženost objekta majhna. 10 člen Investitorji morajo na območjih v naseljih in v objektih, ki so določeni v 9. in 10. členu tega odloka pri' graditvi, prizidavi. nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki ipd.). Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora. V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 7 zakloniščnih mest. 11. člen Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč in za druge objekte v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ijudsko obrambo. 12. člen Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. 13. člen Investitor komunalnih in drugih objektov pod površino tal je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč. 14. člen Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali v naselju, kjer je obvezna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bl;ž;ni določeni s predpisan mi tehničnimi normativi že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišča že plačan pri njeni gradnji, oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 15. člen Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zakloniščne zmogljivosti: — pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev, — pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe, — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse običajne obiskovalce, — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih in za vse običajne obiskovalce, — v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih in drugih turističnih objektih,, najmanj za polovico celotnega števila ležišč oziroma sedežev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni, — v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v naj večji cjelovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni, — v objektih, ki sc uporabljajo za kulturno prosvetno dejavnost za najmanj 1j2 sedežnih vrst (kino dvorane, kulturni domovi ipd.) in 2/3 zaposlenih v delovni izmeni, — v šolah in vzgojnovarstv.enih zavodih za najmanj 2/3 varovancev oziroma učencev, dijakov in štu-dAltov v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni', — za stavbe za katere ni določeno število zakloni ščnih mest po tem členu, določi zmogljivost zaklonišč občinski upravni organ za ljudsko obrambo po predhodnem sklepu sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Kočevje. 16. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske" skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območjih in v naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklahjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku, ki ga določa zakon, prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, tako. da bo dosežena odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. . III. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 17 člen Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Kočevje, oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Kočevje. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljale! teh stavb. 18. člen Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe. 19. člen Znkloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo. IV. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 20. člen Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo, za druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higiensko in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča, — da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah. 21. člen Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča. 22. člen Sredstva pridobljena z najemnino zaklonišč se lahko uporabijo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč. V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 23. člen Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljale! financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi. " 1 24. člen Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Za zbiranje in izterjavo sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke. 25 člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča mora plačati na podlagi 14. člena tega odloka prispevek za zaklonišče v višini 3 °/o skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije. Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z zgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta. Upravni organ pristojen za izdajo gradbenega ali lokacijskega dovoljenja ne sme izdati gradbenega dovoljenja investitorju prej, dokler ne dokaže, da je plačal z odločbo odmerjeni prispevek. Gradbena cena objekta se ugotovi pa podlagi predračuna. ki je sestavni del gradbenotehnične dokumentacije, ki ga je izdelala pristojna projektantska organizacija in ki ni starejši od enega leta. Na podlagi prvega odstavka tega člena omenjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše število delavcev, ne rnore presegati višine stroškov, ki jsi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroške, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko- sam gradil zaklonišče se ugotovi tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zaklonišcne zmogljivosti ter upošteva povprečna cena zaklonišžnega mesta v javnih zakloniščih dosežena v zadnjem letu na območju občine. Povprečno ceno zakioniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine. 26. člen Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 0/o letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklon šča od stanarin in najemnin skrb jo organizacije in skupnosti za opravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi in poslovnimi deli stavb. Za po. lovne prostore in stavbe je šteti vse prostore in stavbe, kot je to določeno s predpisi o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. 27. člen Lastniki stanovanjskih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v vis ni 0 06 o/o od nabavne vrednosti stavbe, oziroma osnove za obračun amortizacije Prispevek za zskjfi • 'a po prejšnjem odstavku se plačuje za tekoče le'o. Cede odmere, pobiranja in izterjave pri ">evka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje’ in izterjavo davkov občanov. 23. člen Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in po ’ 'bn; oh--leti), pgsjovnih, počitniških in drugih stavb in p; c štorov ter dela stavb s katermi sami upravljajo na območjih in v naseljih' kjer je obvezna grad te v zaklonišč plačujejo prispevek v višini 0,06% od osnove za obračun amortizacje, oziroma nabavne vrednosti stavb, prootora ali dela stavbe. 29 člen Zavezanci plačila prispevka iz 26. člena tega odloka plačujejo'prispevek do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec. Zavezanci plačila prispevka iz 28. člena tega odloka plačujejo prispevek enkrat letno in sicer do 30 junija za tekoče leto. Prispevek obračunavajo sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunov. Prispevke iz 26, 27 m 73 člena tega odloka plačujejo koristniki tist-h objektov, kjer ni zgrajeno zaklonišče osnovne zaščite oziroma, kjer ni plačan prispevek po 25. členu tega odloka. 30 č’en -••• ' -vru ■<-' ' m. graditvijo vz ’rSe- vanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini ter upravni organ za ljudsko obrambo. VIJ. KAZENSKE DOLOČBE 31. člen Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zveznega in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdelana gradbena do'-olj en j a se morajo pred uresničitvijo, oziroma izdajo uskladiti z določili tega odloka. Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali so v realizaciji se morajo dopolniti v smislu tega odloka. 33. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zaklopiščih v občim Kočevje (Skupščinski dolenjski list, št. 21/77). 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SES. St 6-2 83-1/1 Kočevje, dne g. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1605. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z ■ delom družbenih sredstev za financiranje graditve novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlovnic na kurilno olje mazut, kurilno olje ekstra lahko (EL) in kurilno olje lahko specialno (LS) in tekoči naftni plin (Uradni list SFRJ, št 61/82) in na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1933 sprejela ODLOK o prepovedi gradnje novih toplarn, kotlovnic in drugih energetskih objektov na kurilno olje — mazut, ku-- ribjo olje ekstra lahko (EL) in kurilno olje lahko specialno (LS) in tekoči naftni plin občine Kočevje 1. člen S tem- odlokom se na področju občine Kočevje izrecno prepoveduje izgradnjo novih toplarn, kotlovnic in drugih energetskih objektov na kurilno olje — ma- zut, kurilno olje — ekstra lahko (EL) in kurilno olje specialno lahko (LS) in tekoči naftni plin. Prepoved velja tudi za že obstoječe objekte, ki se rekonstruirajo, da bi obstoječi kotel nadomestili s kotlom enake ali večje zmogljivosti1 na omenjeno gorivo. Vse je potrebno nadomestiti s kotlovnicami na trda goriva, razen izjem, kjer daljava ali kakšen drug vzrok to onemogoča. 2. člen Z namenom racionalne proizvodnje, distribucije in uporabe toplotne energije izkoriščanja odpadkov, zmanjšanja uvoženih goriv ter prehoda od tekočih goriv na trda so temeljne delovne organizacije v občini Kočevje, samoupravna stanovanjska skupnost in Izvršni svet SO Kočevje podpisali samoupravni sporazum o skupnem reševanju toplotnega ogrevanja v občini Kočevje. 3. člen Sporazum je podpisalo 75% potrošnikov toplotne energije, na osnovi tega odloka pa je obveza za vse odjemalce toplotne energije. 4. člen Nosilec vsake novogradnje ali rekonstrukcije amortizirane kotlovnice mora izdvojiti kot udeležbo v investicijski izgradnji skupnega toplotnega ogrevanja znesek, ki bi bil potreben za izgradnjo lastne kotlovnice na trdo gorivo s potrebno deponijo in filtrom za čiščenje dimnih plinov. Kolikor bi priključitev zaradi dislokacije terjala večje stroške kot so predvideni, se skliče strokovna komisija, ki da mnenje o priključkih. Na podlagi tega mnenja se investitor lahko sam odloči o priključitvi na skupno ogrevanje ali pa si zgradi samostojno kotlovnico. 5. člen Komisija za energetska vprašanja, imenovana pri' IS SO Kočevje je pooblaščena, da daje soglasja za priključke na skupno toplotno ogrevanje, po ustanovitvi pa prevzame ta dela organizacija posebnega družbenega pomena. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-15/83-3/1 Kočevje, dne 6. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1606. Skupščina občine Kočevje je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in pravilnika o določitvi imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter po 196. členu statuta občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne' 6. decembra 1983 sprejela ODLOK o uvedbi uličnega sistema v naselju Dolga vas 1. člen V naselju Dolga vas se poimenujejo tele ulice in ceste: 1. magistralna cesta, ki poteka skozi naselje Dolga vas, se imenuje KOČEVSKA CESTA; 2. cesta, ki se pri pokopališču odcepi levo od Kočevske ceste, poteka po bivši strani ceste, se nadaljuje skozi novo naselje ter se pri kulturnem domu priključi zopet na Kočevsko cesto, se imenuje OMERZO VA ULICA; 3. ulica, ki prečno povezuje Omerzovo ulico in Kočevsko cesto ter poteka po parceli št. 2895/5 k. o. Livold, se -imenuje PREČNA ULICA; 4. slepa ulica, ki se odcepi pri hiši sedaj št. 17 od Omerzove ulice ter vodi k parceli št. 2860/23, se imenuje CESTA V LOG; 5. cesta, ki poteka skozi novo naselje vzporedno z Omerzovo ulico po parceli št. 2860/44, se imenuje REMIHOVA ULICA; 6. cesta, ki se pri hiši sedaj št. 59 odcepi levo od Kočevske ceste, se imenuje GOZDNA. CESTA; 7. naselje, ki se z lokalno cesto priključi na Omerzovo ulico ter vodi k Raztresenovi hiši, se imenuje OBREŽJE. 2. člen Ulice so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu M 1 : 2500, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Občinska Geodetska uprava Kočevje izvede spremembe po tem odloku v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIS. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, se mora urediti označba ulic in hišnih številk po obstoječih predpisih. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8/1-25/478-83 Kočevje, dne 6. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1607. Na podlagi 51. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 247. člena statuta občine Kočevje (Uradni' list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 6. decembra 1983 sprejela ODLOK o pooblastitvi Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju občine Kočevje 1. člen Skupščitia občine Kočevje pooblašča MUIS (v na-nadaljnjem besedilu: uprava), da opravlja naloge inšpekcijskega nadzora iz občinske pristojnosti na območju občine na naslednjih področjih: 1. gozdarska inšpekcija 2. elektroenergetska inšpekcija 3. inšpekcija za javne ceste 4. inšpekcija cestnega prometa 5. inšpekcija parnih kotlov 6. ribiška inšpekcija 7. lovska inšpekcija. Pri izvajanju pooblastila iz prvega odstavka tega člena mora uprava zagotoviti učinkovito, pravočasno in strokovno izobraževanje inšpekcijskega nadzora. 2. člen Za opravljanje nalog iz prejšnjega člena je uprava odgovorna Skupščini občini Kočevje. 3. člen Uprava bo opravljala inšpekcijski nadzor v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in po sprejetem letnem programu dela, pri tem pa bo skrbela tudi za izvajanje sprejete politike, sklepov, smernic in priporočil Skupščine občine Kočevje. 4. člen Uprava izdela vsako leto najkasneje do 1. decembra letni program dela, v katerem navede vse naloge, ki jih bo opravila na območju občine Kočevje in to po posameznih področjih. 5. člen Uprava mora najmanj enkrat letno poročati Skupščini občine Kočevje, oziroma njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki jih je ugotovila pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva in o svojih ukrepih ter predlagati ukrepe, ki naj jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejemata Skupščina občine Kočevje oziroma njen izvršni svet. 6. člen Skupščina občine Kočevje zagotavlja upravi sredstva za opravljanje inšpekcijskih nalog iz 1. člena na podlagi predračuna, ki ga v skladu s programom dela iz prejšnjega člena pripravi uprava. V okviru sredstev iz prejšnjega odstavka zagotavlja Skupščina občine Kočevje sredstva za materialne stroške, sredstva opreme, sredstva za posebne namene in sredstva za dohodek delovne skupnosti. 7. člen V sporazumu med Izvršnim svetom Skupščine občine Kočevje in upravo se podrobneje uredijo vprašanja zagotavljanja sredstev iz prejšnjega člena, druga vprašanja v zvezi z opravljanjem inšpekcijskega nadzora na območju občine Kočevje ter pogoji za prenehanje opravljanja nalog iz 1. člena na območju občine Kočevje. K sporazumu iz prejšnjega odstavka da soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. »21-18/83-101/1 Kočevje, dne 6. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. LJUBLJANA CENTER 1608. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. člena in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 36/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 18. seji zbora združenega dela dne 24. novembra 1983 in na 18. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. novembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 1/83) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: din Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1983 znašajo 373,050.000 — za razporeditev po posebnem delu proračuna 291,779.100 — za tekočo proračunsko rezervo 1,253.900 — za združevanje sredstev v Ljubljani 62,550.000 — sredstva nad dogovorjeno porabo 17,467.000 2. člen V drugem odstavku 2. člena se odstotek 17,03 •/• nadomesti s 17,67 °/o, znesek 60,266.000 din pa z zneskom 62,550.000 din. 3. člen V 2. alinei 15. člena se znesek 1,000.000 din nadomesti z zneskom 1,500.000 din. 4. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka. 5. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1963. St. 400-2/82 Ljubljana, dne 24. novembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust L r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Grupa kontov Prihodki Grupa kontov Razporeditev prihodkov 70 Del presežka prihodkov prenešen iz preteklega leta 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 173 Prihodki od davka od prometa prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 174 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic od drugih davkov 75 Prihodki od taks 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS Skupaj prihodki 158.350.000 135.930.000 13.250.000 40.800.000 24.720.000 373,050.000 40 Sredstva za delo upravnih organov 41 Sredstva za. posebne in druge namene za delo upravnih organov 42 Sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 43 Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu 44 Sredstva, prenešena drugim DPS in SIS 45 Sredstva za družbene dejavnosti 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 47 Izločanje sredstev rezerv 48 Drugi odhodki Tekoča proračunska rezerva Skupaj razporeditev prihodkov 88.124.000 19.172.000 2.893.000 22.979.000 150,378.000 14.590.000 52.983.000 2.940.000 17,737.100 1,253.900 373,0507000 MOZIRJE 1G09. Skupščina občine Mozirje je na podlag; 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80 in 8/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost; dne 2. decembra 1983 sprejela ODLOK o obveznem odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju občine Mozirje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se za celotno območje občine Mozirje predpisuje obvezno odstranjevanje odpadkov z osnovnim namenom, da se varuje splošni družbeni interes za zaščito naravnega okolja pred onesnaževanjem in z namenom, da se uporabnikom teh storitev omogoči organizirano in za naravo manj škodljivo odpravljanje snovi iz svojega stanovanjskega delovnega in naravnega okolja. 2. člen Pri izvajanju tega odloka so uporabniki in izvajalci dolžni upoštevati splošni družbeni interes zaščite naravnega okolja pred onesnaževanjem, kot tudi splošni družbeni interes za čimbolj koristno izrabo tistih odpadkov, ki so sposobni za nadaljnjo predelavo. V ta namen uporabniki in izvajalci nenehno skrbijo za izpopolnjevanje organizacije in tehnike zbiranja, odvažanja in odstranjevanja odpadkov, za katere ne pride v poštev nadaljnja uporaba ali predelava ter za ustvarjanje tehničnih in' drugih pogojev, ki so potrebni, da bi se omogočila koristna izraba odpadkov, ki so sposobni za nadaljnjo uporabo ali predelavo. 3. člen Odpadki se glede na način zbiranja, odvažanja in odlaganja, ter po nastanku in vrstah delijo na hišne odpadke, druge odpadke, večje kosovne odpadke, tekoče odpadke, ter odpadke z javnih prostorov. 1. Za hišne odpadke se štejejo zlasti odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov, gospodarskih in drugih organizacij, obrtnih delavnic in drugih poslovnih prostorov, ki jih je močno odlagati v tipske smetnjake vsebine 80 litrov. V to skupino spadajo zlasti: — ostanki jedi iz individualnih gospodinjstev, konzerve, porcelan, steklo, razna manjša embalaža od hrane in drugih gospodinjskih potrebščin, razni manjši kovinski, papirnati in plastični odpadki, tekstilni odpadki in podobno, — odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, — odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij ter obrtnih delavnic, — pepel štedilnikov in peči centralnih kurjav pri individualnih gospodinjstvih. 2. Za druge odpadke se štejejo zlasti odpadki iž gospodinjstev, gospodarskih in drugih delovnih organizacij, ter obrtnih delavnic, ki po teži, volumnu in količini presegajo možnost odlaganja v 80 litrske smetnjake, pač pa se odlagajo v tipske zaboje. Ti odpadki so zlasti: — odpadni gradbeni material, odpadki z dvorišč, ostanki premoga, izrabljena embalaža itd., — organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovinskih poslovalnic, obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov, — odpadki iz industrijske in obrtne predelave, — pepel iz kotlarn, — lesni odpadki in odpadki, ki vsebujejo formaldehid. 3. Za večje kosovne odpadke se šteje zlasti material, ki po svojih dimenzijah, volumnu ali teži pre- sega možnost odlaganja v posode iz 1. in 2. točke tega člena. Ti so: — kabine, šasije in vsa druga ohišja ali nosilna ogrodja vseh vrst motornih vozil in priklopnikov, — raznovrstne kovinske konstrukcije, — peči in instalacije za centralno kurjavo, — razni izrabljeni stroji in naprave večjih dimenzij, — razna druga izrabljena oprema večjih dimenzij. 4. Za tekoče odpadke se štejejo zlasti vsebine greznic, odpadna motorna olja, ušedline iz lepila za les in drugi tekoči odpadki iz industrijske in obrtne predelave. 5. Za odpadke z javnih prostorov se štejejo zlasti manjši kosi odpadnega papirja, manjše embalaže, ostanki hrane sadja itd. in se praviloma odlagajo v koške za 1 odpadke ter odpadki z javnih prireditev, veseličnih prostorov itd. 4. člen Na območju občine Mozirje se morajo odpadki iz 3. člena tega odloka odlagati in odvažati na način in pod pogoji, ki so predpisani s tem odlokom. 5. člen Dejavnost odlaganja in odstranjevanja odpadkov se načeloma izvaja na celotnem območju občine Mozirje. Za zavezance za odlaganje odpadkov sc po tem odloku štejejo vsi tisti, ki so po veljavni ureditvi odgovorni za vire nastajanja odpadnih snovi, bodisi, da so njihovi upravljale!, razpolagalci ali lastniki. 6. člen Dejavnost odlaganja in odvažanja odpadkov se izvaja redno (reden odvoz odpadkov) po v naprej določenih terminih in občasno, brez v naprej določenih terminov, po potrebi, ali na poklic. V reden odvoz odpadkov se vključujejo naselja z večjo gostoto naseljenosti in druga naselja, od koder se izloča večja količina odpadnih snovi in so med sabo povezana z regionalnimi, lokalnimi ali krajevnimi cestami ter dostopna za obstoječa tehnična sredstva za odvoz odpadkov. Občasen odvoz odpadkov se izvaja v naseljih, ki so vključena v reden odvoz odpadkov in v vseh ostalih naseljih, ki so redkeje naseljena. Pooblaščena organizacija ni dolžna odvažati odpadkov v primerih, če ceste, mostovi in drugi objekti niso ustrezno urejeni, vzdrževani in označeni, ter zaradi tega obstaja nevarnost za ljudi in premoženje. 7. člen Za reden odvoz odpadkov se šteje odvoz hišnih odpadkov iz 1. točke 3 člena, ki se praviloma odlagajo v 80 litrske tipske' smetnjake, ter organskih odpadkov iz 2. točke 3. člena, ki se zaradi organske sestave, količine in pokvarilivosti morajo odvažati v rednih -terminih, najmanj dvakrat tedensko, če ni za posamezne, primere drugače določeno. Za občasen odvoz se šteje odvoz vseh ostalih odpadkov iz 3. člena, ki ne sodijo v reden odvoz. 8. člen Reden odvoz odpadkov na območju občine Mozirje se vrši dvakrat tedensko v naslednjih naseljih: Ljubija, Loke, Mozirje, Radegunda, Prihova, Sp. Rečica, Rečica ob Savinji, Trnovec, Sp. in Zg. Pobrežje, Homec - Brdo, Grušovlje, Dol Suha, Poljane, Šentjanž, Nizka, Varpolje, Okomna, Juvanje, Radmirje, Melise, Savina, Ter, Ljubno ob Savinji, Luče ob Savinji, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Raduha, Podvolovljek, Solčava, Robanov kot. Logarska dolina, Tirosek. Smiklavž, Dol, Gornji grad, Bočna, Volog, Šmartno ob Dreti, Sp. Kraše, Pusto, polje, Potok, Lačja vas, Kokarje, Dobletina, Zlabor in Nazarje. Natančnejše meje naselij, znotraj katerih se posamezne zavezance vključuje v reden odvoz odpadkov, določi posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov izvajalca, posameznih krajevnih skupnosti in SIS cestnega in komunalnega gospodarstva, ki jo imenuje upravni organ pristojen za komunalne zadeve. Pri določanju meja komisija upošteva zlasti sposobnosti transportnih poti za dostop z vozili za odvoz odpadkov do posameznih zavezancev, načelo ekonomičnosti pri izvajanju dejavnosti in družbeni interes za varstvo naravnega okolja. Krajevne skupnosti lahko vključujejo v reden odvoz odpadkčv tudi druga naselja, če smatrajo, da je vključitev v interesu varstva naravnega okolja, vendar s predhodnim mnenjem organa SO, pristojnega za komunalne zadeve. Sklep o vključitvi dostavijo pooblaščeni organizaciji. Vsa določila ' tega odloka veljajo tudi za naknadno vključena naselja. 9. člen Pooblaščen izvajalec za izvajanje odvoza odpadkov iz 8. člena tega odloka je komunalna delovna organizacija, ki deluje na območju občine Mozirje Storitev odvoza sme izvajati le z vozili in napravami, ki omogočajo brezhibno pokritev m nakladanje, varen prevoz do odlagališča, varno praznitev ali razkladanje ter s potrebno zaščitno opremo delavcev. Odvoz tekočih odpadkov smejo v skladu z določbami odloka izvajati tudi druge OZD in zasebniki v kolikor razpolagajo z ustrezno tehnično opremo za te namene. II. IZVAJANJE REDNEGA ODVOZA ODPADKOV 10. člen V naseljih, za katera je s tem odlokom predpisano, da se opravi reden odvoz odpadkov so zavezanci dolžni odlagati hišne odpadke iz 1 točke 3. člena ter organske odpadke iz 2. točke 3. člena v tipske posode za odpadke. pooblaščena delovna organizacija pa je vsebino teh posod dolžna izprazniti In odpeljati na odlagališča. 11. člen Za zavezance za odlaganje odpadkov se štejejo upravljale! stanovanjskih in poslovnih zgradb ter vikend hišic, ki so imetniki pravice uporabe, nosilci pravice uporabe, hišni sveti, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami In lastniki zgradb. 12. člen Nosilci stanovanjske pravice oziroma zavez.anci za odlaganje odpadkov so se za namene rednega odvoza odpadkov dolžni na lastne stroške oskrbeti z ustreznim številom tipskih smetnjakov, pri čemer upoštevajo vrsto, količino ter pogostost odvoza odpadkov. Posode za odpadke so last nosilcev stanovanjske pravice oziroma zavezancev za odlaganje. Nosilci stanovanjske pravice oziroma zavezanci za odlaganje odpadkov so se dolžni oskrbeti s potrebnim številom posod za odpadke najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve odloka ali sklepa krajevne skupnosti, ki jih vključuje v reden odvoz odpadkov. Pri novozgrajenih hišah pa v roku 1 meseca od vselitve v objekt. Podatke o novih zavezancih za odlaganje pošiljajo pooblaščeni OZD mesečno v pristojne matične 'službe. 13. člen V naseljih, navedenih v 8. členu tega odloka, se odpadki odlagajo v tipske pločevinaste smetnjake, lahko pa tudi v posebne vrečke nameščene v kovinska ogrodja s pokrovom, če se vanje ne odlagajo snovi, ki lahko vrečko poškodujejo. Izjemoma, kadar se zaradi čiščenja prostorov ali sezonskih vplivov pojavi večja količina hišnih odpadkov', je le-te dopustno odlagati tudi v druga priročna sredstva, ki pa volumensko ne smejo presegati 80 litrske posode za odpadke. V tem primeru je pooblaščena organizacija dolžna odpeljati tudi te odpadke. Če pa se količina odpadkov trajno poveča, se je uporabnik storitve oziroma zavezanec za odlaganje dolžan oskrbeti s potrebnim številom dodatnih tipskih posod za odpadke. V naseljih z večjo gostoto prebivalstva zlasti pri stanovanjskih blokih je dopustno hišne odpadke odlagati v zaprte tipske zaboje, če se lahko zagotovi enaka kvaliteta in če stroški odlaganja in odvažanja ne presegajo ravni stroškov kantnega odvoza. Izjemoma je dopustno, da se v naseljih, delih naselij ali zaselkih, kjer živi pretežni del kmečkega prebivalstva, hišni odpadki ter drugi odpadki odlagajo v odprte tipske zaboje, kolikor je takšno željo izrazila večina krajanov naselja ali zaselka ter s predhodnim soglasjem organov KS in upravnega organa za komunalne zadeve SO Mozirje. V tem primeru se odvoz odpadkov vrši po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno in je v vseh ostalih ozirih izenačen z rednim odvozom odpadkov. . Gostinski obrati, obrati družbene prehrane, trgovske poslovalnice in drugi živilski obrati odlagajo hišne odpadke iz 1. točke 3. člena ter organske odpadke iz 2. točke 3. člena v zaprte tipske zaboje za odpadke. Manjši živilski obrati, kjer količina odpadkov ni takšna, da bi pri dvakratnem odvozu na teden tipski zaboj bil racionalno izkoriščen, smejo le-te odlagati v 80 litrske pločevinaste smetnjake. 14. člen Pooblaščena organizacija vrši reden odvoz odpadkov od posameznih vključenih naselij po v naprej določenem razporedu voženj tako, da so presledki 'med dvema odvozoma enaki. Razpored voženj se lahko spremeni samo izjemoma, zaradi višje sile, težje okvare na vozilu, zaradi* pomanjkanja goriva, zaradi odsotnosti delavcev, če jih ni možno nadomestiti z drugimi podobnimi, vendar mora v tem primeru poskrbeti, da se ob prvem naslednjem odvozu poberejo vsi od- padki, ki so se pri zavezancih med tem časom nabrali. 15. člen Zavezanci za odlaganje odpadkov so na dan, ki je po razporedu voženj določen za odvoz, dolžni pripraviti posode z odpadki ali vrečke za praznjenje in odvoz. Šteje se, da so posode z odpadki oziroma vrečke pripravljene za praznenje, če so na določen dan postavljene na primernem mestu do 5 m od vozne ceste, po kateri vozi smetarsko vozilo. Izvajalska OZD je dolžna izprazniti posode tudi v primeru, če le-ta ni polna. x Nepripravljenih posod pooblaščena organizacija ni doližna izprazniti. Izpraznjene posode so delavci pooblaščene delovne organizacije dolžni vrniti na isto mesto, kjer so se nahajale pred izpraznitvijo, uporabniki storitev oziroma zavezanci za odlaganje pa so dolžni posode za odpadke pospraviti na njihova stalna mesta tako, da ne kvarijo videza naselja. Tipskih zabojev za odpadke ni treba posebej pripravljati za odvoz, če so pravilno napolnjeni m dostopni za samonakladalno vozilo. 16. člen V času, ko ni odvoza, morajo posode za odpadke biti shranjene tako, da ne kvarijo videza naselja. Tla okrog posod morajo biti vedno čista. Posode za odpadke morajo biti pokrite. Uporabniki storitev oziroma zavezanci za odlaganje skrbijo za vzdrževanje posod za odpadke ter za njihovo redno čiščenje in dezinfekcijo. iztrošene posode morajo nadomestiti z novimi. Navodila o izvajanju dezinfekcij je dolžna dati pooblaščena OZD. Če se posamezni zavezanci za odlaganje odločijo, da bodo namesto tipskih 80 litrskih posod za odpadke uporabljali posebne plastične vrečke, morajo le-te biti nameščene med polnitvijo v posebna kovinska ogrodja s pokrovom ter postavljena na mestih, kjer jih ni možno poškodovati. Za odvoz morajo biti vrečke zavezane tako, da se vsebina ne iztrese. Prostor za posode za odpadke mora biti praviloma urejen v pritličju zgradbe, če v zgradbi ni primernega prostora, je prostor za posode lahko tudi ob zgradbi. Prostor za timske zaboje je praviloma ob zgradbi tako, da je možen dostop z vozilom. Pri projektiranju novih zgradb mora projektant s projektom določiti prostor za posode za odpadke ter upoštevati predvideni način odvoza. III. IZVAJANJE OBČASNIH ODVOZOV ODPADKOV 17. člen Med občasne odvoze odpadkov štejemo zlasti: — odvoz drugih odpadkov iz krajevnih skupnosti, ki se financira iz sredstev skupne komunalne rabe, razen odpadkov organskega izvora; — odvoz drugih odpadkov iz industrijske in obrtne predelave odpadnega gradbenega materiala z gradbišč, pepela iz kotlarn in toplarn; — odvoz lesnih odpadkov ter odpadkov, ki vsebujejo formaldehid; — odvoz večjih kosovnih odpadkov; — odvoz odpadkov z javnih in prireditvenih prostorov; — odvoz tekočih odpadkov in odpadnih tehnoloških odplak (usedlin). 18. člen Za odvoz drugih odpadkov iz krajevnih skupnosti, ki se financira iz sredstev skupne komunalne rabe, so krajevne skupnosti dolžne nabaviti ustrezno število odprtih timskih zabojev, ter omogočiti krajanom odlaganje drugih odpadkov v te zaboje. Pri določanju števila zabojev za naselja na območju posamezne krajevne skupnosti je treba upoštevati količino odpadkov, velikost tipskih zabojev in pogostost odvozov. Odvoze vrši pooblaščena delovna organizacija na poklic, vendar najkasneje v 48 urah od poklica, ali na osnovi vnaprej določenega razporeda voženj, ki ga skupno določita krajevna skupnost in pooblaščena delovna organizacija. Druge odpadke iz naselij in krajevnih skupnosti je dovoljeno odlagati le v skladu z določbami tega odloka. 19. člen Gospodinjstva in gospodarstva v bolj odročnih, zlasti hribovitih predelih, ki jih zaradi odmaknjenosti od osrednjih delov naselij ni možno vključiti v nobeno organizirano obliko odvoza odpadkov, si morajo v okviru svoje domačije urediti začasno odlagališče. Odlagališče mora biti odmaknjeno od vodnih virov ter urejeno tako, da je varno, estetsko in funkcionalno. Napolnjeno odlagališče je lastnik dolžan prekriti z ustreznim zemeljskim materialom ali pa vsebino odpeljati na zbirna odlagališča, ki jih določa ta odlok. 20. člen Za odvoz drugih odpadkov iz industrijske in obrtne predelave, ter za odvoz drugih odpadkov iz drugih dejavnosti, ki niso zajete z rednim odvozom, so si upravljale! zgradb oziroma zavezanci za odlaganje dolžni nabaviti ustrezno število tipskih odprtih ali zaprtih zabojev, odvisno od vrste odpadkov. Odvoz drugih odpadkov iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščena delovna organizacija na podlagi medsebojno sklenjene pogodbe, s katero se zavezanec in pooblaščena delovna organizacija natančneje dogovorita o pogojih, rokih in načinu izvajanja odvozov. Izjemoma lahko odpadni gradbeni material z gradbišč odvaža tudi sam izvajalec gradbenih del ali investitor, v soglasju s pooblaščeno OZD. 21. člen Večje kosovne 'odpadke iz 3. točke 3. člena tega odloka je dovoljeno odlagati le na zbirna odlagališča komunalnih odpadkov, ali na zbirna odlagališča odpadnih surovin. Stroški odvozov kosovnih odpadkov na zbirna odlagališča bremenijo lastnika kosovnih odpadkov. V primerih, ko se ugotovi, da kosovni odpadki niso bili odloženi skladno s tem odlokom, se lastnika opozori in pozove k pravilni odložitvi. Če tega v določenem roku ne stori, bo to po odredbi pristojne inšpekcije opravila pooblaščena organizacija na stroške lastnika kosovnih odpadkov. 22. člen Javne površine, kot so trgi, prometnejše ulice, parkirišča, parki, drevoredi, igrišča, sprehajališča ipd., kjer je večji pretok ljudi, ali se zadržujejo ljudje v večjem številu, morajo biti opremljene s koši za odpadke. Število košev je odvisno od količine odpadkov, ki se na takih mestih pojavlja, ter od pogostosti praznjenja. Javne površine oskrbi s potrebnim številom koš o v upravljalen javne površine ali krajevna skupnost. Koški naj bodo opremljeni z vabljivimi opozorilnimi napisi ali znaki, ki vzpodbujajo k odlaganju. Za redno praznjenje, čiščenje in vzdrževanje koškov skrbi upravljalen javne površine ali KS. Koški se praznijo v tipske 80 litrske posode za odpadke, katere nabavi upravljalen javne površine ali KS, mesto postavitve le-teh pa sporazumno določita pooblaščena OZD in upravljalen javne površine ali KS. 23. člen Organizatorji večjih kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, mprajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času, ko traja prireditev, opremljeni z ustreznimi posodami, praviloma odprtimi tip-ski-rv zaboji za odlaganje odpadkov, po končani prireditvi pa poskrbi, da se prireditveni prostor počisti in pospravi, odpadki pa odpeljejo na odlagališče. 24. člen Upravljale; in lastniki prostorov za kampiranje in taborjenje morajo te prostore opremiti s potrebnim številom tipskih zaprtih zabojev za odpadke, posameznim koristnikom pa dati na razpolago vrečke za odlaganje odpadkov. Odvoz odpadkov vrši pooblaščena delovna organizacija najmanj enkrat na teden. Upravljalni in lastniki prostorov za kampiranje in taborjenje morajo pooblaščeno delovno organizacijo pravočasno obvestiti o začetku in koncu obratovanja teh prostorov v posamezni sezoni. 25.. člen Dispozicija odpadnih tekočin se sme vršiti le na način in pod pogoji, ki jih določajo posebni predpisi in drugi akti, izdani na podlagi teh predpisov ter ta odlok. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz vsedalnikov in kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam. Okolica greznic, vsedalnikov in kanalov mora biti po izraz-nitvi očiščena in razkužena. Fekalije in vsedline se sme prečrpavati le v posebne zaprte posode (cisterne) ter odvažati in prazniti na kmetijskih površinah kot organsko gnojilo vendar tako, da niso ogrožene pitne in tekoče vode. Črpanje, prevoze in praznjenje sme opravljati pooblaščena delovna organizacija, druga delovna organizacija ali zasebnik, če razpolaga z ustrezno tehnično brezhibno opremo za te namene. Opremo za prevoze (cisterne) ni dovoljeno čistiti v potokih in rekah ampak se mora le-ta opraviti na drug ustrezen način tako, da so upoštevani higienski in drugi varnostni predpisi. Nevarne odpadke: olja, galvanika ipd. je obvezno odvažati iz vseh naselij na ustrezna za to določena zbirališča. 26. člen Materialne in odpadne snovi, ki niso dokončno izrabljene, uničene ali nesposobne za nadaljnjo predelavo ni dovoljeno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov, če je v okviru občine organizirano zbiranje, odkup ali predelava takih odpadkov in materiala. Selekcija odpadnih snovi in materiala se mora odpraviti če na samem izvoru, pred odvozom na odlagališče. IV. ODLAGALIŠČE ODPADKOV 27. člen Odlagališča za odpadke so skupna, posebna in začasna. Skupno odlagališče je posebej urejen prostor, ki služi odlaganju odpadnih snovi iz rednega in občasnih odvozov odpadkov z območja celotne občine. Posebna odlagališča so urejeni prostori, ki služijo odlaganju določenih vrst specifičnih odpadkov ali odpadnih snovi, ki se izločajo v večjih količinah in zaradi svojih lastnosti niso primerne za odlaganje na skupnem odlagališču. Začasna odlagališča služijo začasnemu odlaganju odpadkov na samih virih nastajanja, dokler niso trajno odloženi na skupno ali posebno odlagal'šče ali ustrezno sanirana s strani lastnika Lokacijo skupnega in posebnih odlagališč določi občinski upravni organ, ki je pristojen za gradbene zadeve v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi službami, lokacijo začasnega odlagališča pa določa uporabnik sam s tem. da obvezno u n ošteva'ustrezne higiensko tehnične in druge varnostne predpise. 28 člen S skupnim odlagališčem upravlja in gospodari pooblaščena delovna organizacija. S posebnimi odlagališči opravljajo in gospodarno organizacije, ki so taka odlagališča organizirala, lahko pa se s pogodbo dogovorijo s pooblaščeno delovno organizacijo, da ona prevzame takšno odlagališče v upravljanje in gospodarjenje. 29. člen Odlagališča rhorajo biti urejena in opremljena v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo, ter v skladu z izdanimi dovoljenji in soglasji. Odlagališča se smejo uporabljati le za namene in način, kot je določeno z investicijsko- tehnično dokumentacijo. Skupna in posebna odlagališča morajo biti stalno nadzirana; nadzorno službo organizira upravljalec odlagališča. 30. člen Odlagališča morajo biti v redu vzdrževana tako. da se lahko čimdlje uporabljajo in da'vplm odloženih odpadnih snovi ostanejo v meiah odlagališča'. Ko se posamezne etape odlagališč ali posamezna odlagali- šča prenehajo uporabljati za odlaganje odpadnih snovi, morajo upravljale! poskrbeti za končno ureditev humuziranje in zatravitev. Za redno vzdrževanje odlagališč morajo upravljale! organizirati vzdrževalno službo, ki mora biti ustrezno tehnično opremljena. Organizacijo odlaganja odpadkov, uničevanja mrčesa in gledalcev, izravnava zemljišč in rekultivira-nje odlagališča mora določati poslovnik o odlaganju odpadkov in upravljanju odlagališč, ki ga sprejme upravljalec odlagališča. 31. člen Odlagališča morajo biti ustrezno zavarovana ter vidno označena z naslovom upravljalca odlagališča, navedbo odpadnih snovi, ki se smejo odlagati na posamezno odlagališče in opozorilnimi znaki o prepovedi uporabe ognja, požiganja odpadnih snovi, o prepovedi zadrževanja nepoklicanih oseb na odlagališčih, ter drugimi potrebnimi obvestili s področja higiensko tehničnega varstva pri delu. 32. člen Krajevne skupnosti in komunalna skupnost vodijo v sodelovanju s pristojnimi občinskimi inšpekcijskimi službami in drugimi nadzornimi službami kontinuirano akcijo za preprečevanje nedovoljenega odlaganja odpadkov, preprečevanje nastajanja novih nedovoljenih odlagališč in za postopno sanacijo obstoječih nedovoljenih odlagališč. V ta namen v svojih planih in programih dela zagotavljajo potrebna sredstva. V. OBLIKOVANJE CEN 33. člen Uporabniki in izvajalci oblikujejo cene za odvoz odpadkov v odvisnosti od vrednotenja obsega, vrste in kakovosti dela izvajalca, ukrepov ekonomske politike ter sistema in politike cen. Osnova dogbvarjanja o strukturi in ravni cen za storitev odvoza odpadkov. so s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti sprejeti normativi in merila za uporabo živega dela, za materialne in druge poslovne stroške, del sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in sredstva na podlagi zakona V okviru dogovorjenih normativov in meril za uporabo živega dela ter materialnih poslovnih stroškov, mora tekoča raven za odvoz odpadkov izvajalcu storitve zagotavljati najmanj enostavno reprodukcijo. V tem primeru bo način zagotovitve sredstev za začetne naložbe v opremo in objekte in sredstva za razširjeno reprodukcijo v dejavnosti odvoza odpadkov opredelila SIS cestnega in komunalnega . gospodarstva s samoupravnim sporazumom o temeljih plana te skupnosti. 34. člen Storitve odvoza odpadkov plača uporabnik po priznani ceni. 35. člen Za novo nastale uporabnike nastane obveznost plačevanja storitve z dnem, ko jo začne pooblaščena organizacija izvajati. Za uporabnike, ki so že doslej vključeni v reden odvoz odpadkov, se v pogledu obveznosti priglasitve, plačevanja storitve in evidence šteje, da so priglasitev že opravili s tem, da storitev koristijo oziroma bi jo po odloku morali koristiti. Obveznost začasnega ali trajnega plačevanja storitve preneha, če zavezanec za odlaganje odpadkov v skladu s tem odlokom uporabo storitve začasno ali trajno odjavi. Obveznost plačevanja storitve ne preneha, če odjava ni bila pravilno in pravočasno podana, če se v krajših časovnih presledkih storitev ni izvajala zaradi višje sile, neurejenih cest, teči ih okvar na vozilih za pobiranje odpadkov, pomanjkanja goriva itd. ali če uporabnik storitve na dan odvoza m pripravil posode za odpadke za praznenje. 36. člen Gospodinjstva in lastniki vikend hišic plačujejo storitev rednega odvoza odpadkov iz 10 člena na osnovi velikosti stanovanja, oziroma vikend h šice pri čemer se v velikosti stanovanja oziroma vikend hišice vštevajo vse čistilne površine, ki jih uprava za družbene prihodke upošteva kot osnovo za odmero davka (stanovanjski in pomožni prostori). Delovne organizacije in samostojni obrtniki, ki kontinuirano izvršujejo svojo registrirano poslovno dejavnost, plačujejo storitve rednega odvoza odpadkov iz 3. člena od površine poslovnih nrostorov, k jih ■uporabljajo pri izvajanju svoje poslovne dejavnosti Za odvoz odpadkov od površin, ki služijo osnovni industrijski in obrtni proizvodnji (industrijske hale) morajo uporabniki skleniti ustrezno pogodbo s pooblaščeno OZD. Živilski obrati plačujejo storitev rednega odvoza odpadkov na podlagi priznane cene in števila odpeljanih tipskih zabojev, če za odlaganje odpadkov uporabljajo tipske zaboje, sicer pa od velikosti čistilnih površin. Druge organizacije m društva, ki občasno uporabljajo poslovne prostore (dvorane) za svojo dejavnost, plačujejo 25 °/o cene za odvoz odpadkov. Osnova za izračun cene je velikost poslovnih površin. Upravljale! prodajnih kioskov ter upravljale! javnih površin iz 22. člena plačujejo storitev rednega odvoza odpadkov v pavšalnem znesku, vendar v sorazmerju s količino odpadkov. 37. člen Odvoz drugih odpadkov, kosovnih odpadkov m odpadnih tekočin, ki se odvažajo občasno, plačujejo uporabniki na podlagi dejansko opravljene storitve in po priznani ceni. K ceni odvoza se priračunajo še stroški vzdrževanja odlagališča, če so odpadne snovi bde odložene na skupno ali posebno odlagališče. Če uporabmk opravi prevoz odpadnih snovi na odlagališče sam, plača upravljalcu odlagališča stroške vzdrževanja odlagališča po priznani ceni. Odvoz drugih odpadkov iz naselij in krajevnih skupnosti plača komunalna skupnost na pod!agi dejansko opravljene storitve m po priznani ceni. 38. člen Uporabnik, ki plačuje odvoz odpadkov na osnovi kvadratnega metra stanovanjske, poslovne ali druge površine, je pooblaščeni delovni organizaciji dolžan dati točne podatke o teh površinah. 39. ' člen Obveznost plačevanja storitve rednega odvoza odpadkov lahko preneha: — začasno, z začasno odjavo koriščenja storitve in — trajno, s trajno odjavo koriščenja storitve. Storitev se lahko odjavi le, če se iz opravičenih razlogov ne koristi več kot en mesec, s pismeno odjavo pri pooblaščeni organizaciji. Plačevanje storitve preneha v tem primeru z dnem, ko se storitev dejansko preneha koristiti, vendar odjava ne velja za nazaj. VI. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE t 40. člen Uporabnik- storitve rednega odvoza odpadkov, ki po kriterijih skupnosti socia!nega skrbstva prejemam družbeno denarno pomoč, so oproščeni plačila storitve Oprostitev uveljavljajo za vsako leto posebej na podlagi pismenega zahtevka in predloženih dokezil pristojne službe socialnega skrbstva. 41. člen Če v posamezn.h primerih pri uporabniku storitve rednega odvoza odpadkov obstajajo tak." n e so-c alne, gmotne in druge okoliščme. k: po splošni oceni stanja narekujejo oprostitev ali olajšavo, bo organ, ki je po tem odloku pristojen za odločanje c oprostitvah in olajšavah, o vsakem primeru na zahtevo stranke, odločil po prosti. presoji. 42. člen O oprostitvah in olajšavah odloča skup"č na komunalne skupnosti na sejah obeh zborov, na podlagi predhodno pripravljenih in vsestransko utemeljenih ■ predlogov strokovne službe. Vrednost letno odobrenih oprostitev in olajšav pokriva izvajalcu storitve komunalna skupnost iz sredstev, ki si jih za ta namen zagotovi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana te skupnosti. Skupnost pokriva vrednost odobrenih oprostitev in olajšav v trimesečnih obračunskih rokih. 43 člen Proizvodni prostori, za kmetijske namene se po tem odloku ne smatrajo kot poslovne površine in se zato od njih ne odmerja prispevek za odvoz odpadkov. VII. NADZORSTVO NAD IZVAJANJEM ODLOKA 44 člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši sanitarna inšpekcija, komunalno nadzorništvo, organi milice ter druge inšpekcijske službe. Druge inšpekcijske službe opravijo nadzor nad izvajanjem tega odloka, kolikor se posamezne zadeve, ki jih ureja ta odlok, pokrivajo z njihovimi, z zakonom določenimi pristojnostmi. 45. člen Organi iz 44. člena tega odloka lahko pri izvrševanju nadzora: — odredijo sanacijske ukrepe za odstranjevanje odpadkov — obvestijo pooblaščeno organizacijo o nedovoljenih odlagališčih z zahtevo po ustreznih ukrepih — odredijo druge ukrepe za preprečevanje nastajanja, odlaganja in nevtralizacijo odpadkov. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 46. člen Z denarno kaznijo od 5.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek pooblaščena delovna organizacija: 1. če opravlja prevoze odpadkov z neustrezno opremo in vozili (9. člen) 2. če vsebine posod za odpadke ne prazni in ne odvaža v določenih rokih (10. člen) 3. če brez opravičenih vzrokov spremeni razpored voženj pri rednem odvozu odpadkov in če ne izprazni vseh posod z odpadki, ki so se nabrali, ker se odvoz ni vršil po razporedu voženj (14. člen) 4. če na dan odvoza ne izprazni vseh v redu pripravljenih posod in če posod ne vrne na določeno mesto (15. člen) 5. če po odredbi pristojne inšpekcije ne odpelje kosovnih odpadkov ali jih ne odpelje v določenem roku (drugi odstavek 21. člena) 6. če ravna v nasprotju s 25. členom odloka 7. če ne uredi odlagališča v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo ter če ne organizira nadzora nad odlagališči (29. člen) 8. če odlagališče ni v redu vzdrževano (30. člen) 9. če odlagališča niso vidno označena z napisi in opozorili (31. člen) Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pooblaščene organizadje, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 47. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje pravna oseba kot uporabnik, odgovorna oseba pravne osebe pa do 3.000 din: 1. če ne odlaga odpadke v tipske posode za odpadke (10. člen) 2. če ravna v nasprotju z 12. in 13. členom tega odloka; 3. če na dan odvoza ne pripravi posode za odpadke na določeno mesto ter če nepravilno napolni tipski zaboj za odpadke (15. člen) 4. če ravna v nasprotju z določili 16. člena 5. če si ne uredi začasnega odlagališča za odpadke oziroma če ga uredi v nasprotju 's tem odlokom (19. člen) 6. če ne nabavi tipskih zabojev za odvoz drugih odpadkov (20. člen) 7. če večje kosovne odpadke odloži v nasprotju z določili 21. člena 8. če prireditvenega prostora ne opremi s’ posodami za odpadke in če po končani prireditvi prostora ne pospravi (23. člen). 9. če ravna v nasprotju z določili (24. člen) 10. če ravna v nasprotju s 25. členom in 26. členom odloka 11. če pooblaščeni organizaciji' za odvoz odpadkov ne da podatkov o površinah, ki so osnova za izračunavanje storitev (38. člen). 48. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek fizično osebo, ki stori prekršek iz 47. in 48. člena tega odloka. IX. KONČNE DOLOČBE 49. člen Vsa pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski' upravni organ, ki je pristojen za urbanizem in komunalne zadeve. t 50. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju odpadkov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 17/80). 51. člen 1 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-14/83-0 Mozirje, dne 2. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Mozirje RAVNE NA KOROŠKEM 1610. Na podlagi 49. in 52. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/81), 68. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem za obdobje 1981—1985, aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana Zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje ter občani organizirani v Občinskih zdravstvenih skupnostih Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem ANEKS ŠT. 1 K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU o temeljili plana občinskih zdravstvenih skupnosti za obdobje 1981—1985 1. člen Delavci in drugi delovni ljudje, organizirani v občinskih 'zdravstvenih skupnostih Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu »udeleženci«) ugotavljamo, da je v času po sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu »skupnosti«) za obdobje 1981—1985 (v nadaljnjem besedilu »sporazum o temeljih plana«) prišlo do določenih sprememb na področju zdravstvenega varstva, zlasti z uveljavitvijo posameznih določb zakona o zdravstvenem varstvu. 2. člen S spremembami in dopolnitvami sporazuma o temeljih plana udeleženci dogovorimo: — prevzem obvezndŠti do zdravstvenega varstva vojaških vojnih invalidov, — združevanje sredstev za zagotavljanje pravic v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb na delu delavcem neposredno v združeno delo, — združevanje sredstev in zagotavljanje pravic do denarnih nadomestil zaradi začasne nezmožnosti za delo delavcem neposredno v združenem delu, — združevanje sredstev za solidarnostno izravnavo rizikov v skupnosti in o kriterijih za solidarnostno pokrivanje rizikov, v zvezi z drugo in tretjo alineo tega člena, — druge medsebojne pravice in obveznosti 3. člen Za 9. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 9.a 'člen, ki se glasi: »Udeleženci sporazuma o temeljih plana od 1. 1. 1983 dalje načrtujemo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva vojaških vojnih invalidov po določilih zakona o temeljnih pravicah vojaških vojnih invalidov in družin padlih borcev. Sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva upravičencev iz prvega odstavka tega člena bo zagotavljala federacija iz svojega proračuna preko republiškega komiteja za borce občinskih skupnosti, letno v dveh akontacijskih zneskih v povprečnem strošku na uporabnika. Za 21. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 21. a člen, ki se glasi: Udeleženci si bomo zagotovili pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in nesreč pri delu neposredno v TOZD oziroma delovni skupnosti. V zdravstveni skupnosti bomo združevali le sredstva za'dogovorjene medsebojne solidarnostne obveznosti med delavci temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti v okviru občinske zdravstvene skupnosti. Stran 2393 Za oblikovanje medsebojnih solidarnostnih pravic in obveznosti med delavci temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti, se s tem aneksom dogovorimo o konkretnih merilih in pogojiti. Pri tem se upošteva, da temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost pridobi pravico do solidarnosti sredstev v zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu: — če je uresničila predpisane varnostne ukrepe, — če je zagotovila predpisane preventivne preglede delavcev (za OZS Radlje je dodano besedilo »v zdravstveni organizaciji, ki je pristojna za vodenje odsotnosti z dela«) — če bi stroški za tovrstne zdravstvene .storitve v posameznem koledarskem letu presegli 5 % sredstev, ki jih je temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost v istem obdobju združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve (prispevek iz dohodka). Ob izpolnjevanju teh pogojev ima temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost pravico do povračila za nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, ki presegajo 5 °/o sredstev, ki jih je temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve (prispevek iz dohodka). 5. člen 0 Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi: Udeleženci s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih piana skupnosti opredelimo medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti pri zagotavljanju socialne varnosti (denarna nadomestila). Pri tem bomo upoštevali, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati socialno varnost, v zvezi z zdravstvenim varstvom z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovni skupnosti, kakor tudi povezavo v OZS in drugi širši obliki združenja. V zdravstveni skupnosti pa le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje medsebojnih solidarnostnih nalog med temeljnimi organizacijami združenega dela oziroma delovni skupnosti in za druge primere, ki se še neposredno financirajo iz sredstev skupnosti, kot je dogovorjeno v samoupravnem sporazumu O uresničevanju zdravstvenega varstva. Za medsebojno zagotavljanje solidarnostnih pravic in obveznosti v zvezi s socialno varnostjo morajo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti izpolnjevati pogoje in dogovorjena merila po tem aneksu. Praviloma je temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost opravičena do solidarnostnih sredstev združenih v občinski zdravstveni skupnosti v primeru: — če skrbi za predpisane preventivne preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi, — če v odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo (do in nad 30 dni) v koledarskem letu za 30V# presega povprečje odsotnosti z dela medobčinski zdravstveni skupnosti, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega leta, ali če izplačani znesek za nadomestilo osebnega dohodka (do in nad 30 dni), ki jih delavci zagotavljajo v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti v koledarskem letu presega 25 °/o (ori OZS Radlje ob Dravi 20%) zneska, ki ga je temeljna' organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve (prispevek iz dohodka), — da izplačani znesek za nadomestilo osebnega dohodka delavca ni višji, kot bi znašal njegov osebni dohodek, če bi delal V primeru upravičenosti temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti do solidarnosti sredstev, skupnost povrne izplačano nadomestilo, ki prekoračuje 25.% (pri OZS Radlje ob Dravi 20%) zneska, ki ga je temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve (prispevek iz dohodka). Kolikor temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost izplačuje nadomestilo osebnega dohodka za posamezno obdobje v višjem odstotku od osnove, kot je navedeno v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, je opravičena do solidarnosti samo do zneska izračunanega po teh odstotkih. Delavci in drugi delovni ljudje ter občani si neposredno v občinski zdravstveni skupnosti še naprej zagotavljajo socialno varnost in združujejo sredstva za: — nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva; — nadomestilo osebnega dohodka delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju, za čas odsotnosti z dela nad 45 dni in druga; — za pogrebnine in posmrtnine ter potne stroške delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom. Podrobnejši obseg in pogoje pravic iz prejšnjega odstotka opredeljuje samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. 6. člen Za 22. členom se doda 22 b člen, ki se glasi: Z uveljavitvijo tega aneksa skupnost zniža prispevno stopnjo iz dohodka, ki odgovarja neposredno prenešenim obveznostim v temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti na račun stroškov zdravstvenega varstva v zvezi s poklicnimi boleznimi in nesrečami na delu. Prav tako zniža prispevno stopnjo iz bruto osebnega dohodka, ki odgovarja neposredno prenešenim obveznostim v zvezi s socialno varnostjo (denarna nadomestila). Znižanje prispevne stopnje se ugotovi ob dogovoru o prispevnih stopnjah za leto 1984, v naslednjih letih pa prav tako ob dogovoru prispevnih stopenj za tekoče leto. 7. člen Redno spremljanje upravičenosti temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti do solidarnostnih sredstev se poveri koordinacijskemu odboru za razvojne in druge skupne naloge pri občinski zdravstveni skupnosti, ki skupščini poda vsako leto poročilo o izvajanju poverjenih nalog in. to najkasneje do konca meseca februarja za preteklo leto. 8. člen Udeleženci se dogovorimo, da se ob koncu prvega polletja in konec leta 1984 preverijo dogovorjena merila in kriteriji solidarnosti po tem aneksu in se glede na ugotovljeno stanje popravijo. Popravek opravi skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Solidarnostna sredstva se nakazujejo organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim med letom kot akontacija, dokončni obračun pa se opravi konec leta. Roke za nakazilo akontacije določi koordinacijski odbor za razvojne in skupne naloge občinske zdravstvene skupnosti glede na ugotovljene obveznosti do posameznih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti. 9. člen Za aneks je uporabljen pregled izračuna sredstev za stroške odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacijo poklicnih bolezni ter poškodb na delu in sredstva v zvezi z denarnimi nadomestili in sicer na podlagi podatkov realizacije v letu 1982. Izračun služi kot metoda izračuna za naslednja leta. 10. člen Ta aneks začne veljati, ko k njemu pristopi dve tretjini udeležencev, uporablja pa se od 1. 1 1984 dalje. Veljavnost ugotovi koordinacijski odbor občinske zdravstvene skupnosti. St. 06-30-16/80 Koordinacijski odbori za razvojne in skupne naloge ter svobodno menjavo dela skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd na seji dne 17. 11. 1983, Radlje ob Dravi na seji dne 18. 11. 1983 in Ravne na Koroškem na seji dne 11. 11. 1983 ugotavljajo, da je večina udeležencev pristopila k aneksu št. 1. K. O. OZS Dravograd predsednica Jožica Heber 1. r. K. O. OZS Radlje ob Dravi predsednik Branko Grogi 1. r. K. 'O. OZS Ravne na Koroškem predsednica Jožica Ažnoh L r. VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1582. £akon o spremembah in dopolnitvah zakona o 'posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 2331 1583. Odlok o soglasju k predlogu o ratifikaciji usklajenega zapisnika in protokola o sporazumu 2333 1584. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o dopolnitvah in spremembah sporazuma o garanciji (hidroprojekt na srednjem porečju Neretve) med Socialistično federativno re- , publiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj ('kLM56i) 2333 1585. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o gaianciji (sedme kreditne linije za industrijo) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2339 in YU-2340) 2333 1586. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ter državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo po pristopu Republike Grčije k skupnosti 2334 1587. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu o sodelovanju med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo po pristopu Republike Grčije k skupnosti 2334 1588. Odlok o potrditvi Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 2334 1589. Odlok o soglasju k imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča 2334 1590. Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani 2334 1593. Odlok o izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega senata ža prekrške v Ljubljani 2335 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1592. Pravilnik o stroških postopka o prekršku 2335 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1593. Odločba o ugotovitvi, cin tretji odstavek 186 člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev delovne skupnosti Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske Kranj, ni v neskladju z ustavo in zakonom 2335 Stran DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1594. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ^ * 2336 1595. Samoupravni sporazum o temeljih piana Skupnosti pokojninskega ;n invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 2365 1596. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za ob- dobje 198 —1935 sklenjen 2370 1597. Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SIL Sloveniji za leto 1984 2370 3 598. Ugotovitveni sklep o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1984 2370 1599. Sklep o višini starostne pokojnine kmetov v letu 1384 2372 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI tGCO Sklep o spremembi cene za odvoz smeti in odpadkov (Ljubljana) 2372 1601. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o dolo- čitvi zemljišč, namenjen.h za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna (Celje) 2372 1602. Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega vira idrijskega vodovoda v Slanicah (Idrija) 2374 1603. Odlok o javnem redu in miru v občini Kočevje 2376 1604. Odlok o zakloniščih In drugih zaščitnih objektih (Kočevje) 2330 1605. Odlok o prepovedi gradnje novih toplarn, kotlovnic in drugih energetskih objektov na kurilno olje-mazut, kurilno olje ekstra lahko in kurilno olje lah- ko specialno in tekoči naftni plin občine Kočevje 2383 1606 Odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Dolga vas (Kočevje) 2381 1607. Odlok o pooblastitvi Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju občine Kočevje 23S4 1608. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1983 2385 1609 Odlok o obveznem odstranjevanju in odlaganju • odpadkov na območju občine Mozirje 2386 1610. Aneks. št. l k samoupravnemu sporazumu o temeljih plani občinskih zdravstvenih skupnosti za obdobje 1981—1985 (Ravne na Koroškem) 2392 (rejmbllšk! in zvezni zakon o prekrških) Sredi poletja 1983 je bil sprejet novi republiški zakon o prekrških. Čeprav gr< -a nov zakon, kar bi kazalo na to, da gre tudi za novo ureditev, za no Vi. sistemske rešitve, je novi zakon sprejel vse bistvene novosti in sistemska rešitve, kakor jih je oblikoval že zakon o prekrških iz leta 1977, sočasno pa je skušal uveljaviti spoznanja in izkušnje naše zakonodajne in pravosodne prakse ter teorije, ki sprejemajo za temeljno smer zakonodajnega urejanja prekrškov zagotavljanje večje stopnje pravnega varstva človeka in občana. Da bi bila zbirka čimbolj uporabljiva v neposredni praksi, je dodano tudi neuradno prečiščeno besedilo zveznega zakona o prekrških s katerim se kršijo zvezni predpisi. Pomembne značilnosti novega zakona je avtorica dr. Alenka Selihova podala v uvodnih pojasnilih. Cena: 320 din Delo dr. Marijana Pavčnika obravnava teoretično zahtevno tvarino, ki ima hkrati tudi praktični pomen. Predmet avtorjevega proučevanja so formalni viri prava v jugoslovanskem pravnem sistemu, med katere uvršča ustavo, zakone, uredbe, samoupravne splošne akte, moralo in takoimendvane družbene standarde. Potem ko avtor v uvodnem poglavju ugotovi tesno povezanost in medsebojno vplivnost materialnih in formalnih pravnih virov, posveti osrednjo pozornost poglavitnim vrstam formalnih virov prava — tako tistim, ki nastajajo organizirano, kot tistim, ki kot družbena pravila nastajajo spri .mo — njihovim značilnostim in njihovim medsebojnim razmerjem. Na koncu se ukvarja še s sodbo kot aktom, ki ustvarjalno dograjuje pravo in ga ne šteje med formalne vire prava. Avtor pa ni osvetlil le teoretične specifičnosti, ki so lastne formalnim virom prava v okviru jugoslovanskega pravnega sistema, ampak je tudi nakazal rešitve, kako preseči probleme v neposredni praksi, s katerimi se srečujejo tisti, ki formalne vire prava oblikujejo in potem te vire prava tudi sami uporabljajo. Zato bo to delo zelo dobrodošlo zlasti pravnikom in drugim, ki se ukvarjajo z nomotehniko in ki nemalokrat nalete na probleme, ki jim jih bo pomagalo razrešiti omenjeno avtorsko delo. Cena: 720 din izdaja časopisni zavod Uradni list SRS m Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII - Telefon direktor uredništvo, se fcretar. šei računovodstva 224 323 prodaja 224 337. računovodstvo naročnin*2 211814 - Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka uo mnenju Republiškega komiteja za informiranje št 421-1/72