Novičar iz domačih in ptujih dežel. v Iz Dunaja. Čedalje bolj se kaže, da iz že večkrat omenjenega kongresa, na kterem se imajo laške raz-pertije poravnati, bo težko kaj — in tako bo splavalo po vodi tudi zadnje upanje, svetu mir ohraniti. Poslanci vseh vlad, ki so v Parizu in kteri vsaki dan slišijo in vidijo, kaj se tam godi, so obupali, da bi se mogla podlaga najti za začetek kongresa. Avstrijanska vlada je terjala izperva in terja še danes, naj sardinska vlada poprej ropot orožja ustavi, preden se kongres začne; — sardinska vlada pa od tega noče nič slišati in pravi, da ji za tak kongres celo nič mar ni, v kterem bi imela le na stranski mizi sedeti, le svetovati, pa nič razsoditi. Francozka vlada je s sardinsko opornostjo zadovoljna, in tako se ve, da se ne more to zgoditi, kar je perva potreba za osnovo kongresa. Dalje se pa tudi za gotovo pripoveduje, da je cesar Napoleon rekel, da ne bo nič dovolil, kar bi utegnilo pogodbam od leta 1815 ka-koršno koli veljavo dati. Ker pa avstrijanska vlada od druge strani terja, da ravno te stare pogodbe ostanejo skozi in skozi veljavne, je očitno, da ni misliti na mirno spravo, tedaj tudi na kongres ne, dokler si ostanejo navskriž-misli. Čedalje bolj se tedaj oblači politično nebo. — — C. k. ministerstvo je prepovedalo, da zavoljo velike nevarnosti fabrike, ktere izdelujejo u žiga lice (klinčke) z navadnim fosforjem, ne smejo nikoli rabiti klorkalija. — Veliki škof dunajski, kardinal Rauscher, kteri je več mescov v Rimu bival, pride ta teden na Dunaj nazaj. — Mikavno je sedanji čas vediti, kako močne so armade in ladij e, posamnih evropejskih deržav. Toraj podamo tukaj pregled evropejskih armad, kakor ga je spisal pruski oficir Goetsch: Deržave Št. vojakov Št. ladij Št. kanon Francozko .... 409,062 461 12,610 Velika Britanija . . 222,874 538 15,791 Avstrija..... 700,000 135 852 Prusija..... 541,108 55 265 Rusija..... 833,462 158 — Nemška zveza (brez Avstrije in Prusije) 361,596 — — Belgija..... 73,718 7 42 Danija..... 27,420 116 932 Gersko..... 9686 26 148 Deržave Št. vojakov Št. ladij Št. kanon Italija: Rimsko .... 16,959 — — Modena .... 9,956 — — Napolitansko . . 143,586 98 832 Parma .... 5672 — — Sardinija . . . 47,915 29 436 Toskana . . . 7,205 — —' St. Marino . . . 1390 — — Nizozemsko . . . 58,485 86 1740 Portugalsko . . . 25,194 37 362 Švedsko in Norvežko 158,337 1039 — Švajca.....108,000 — — Španija.....200,401 87 887 Turčija.....209,152 70 — Moldava, Valahija, Ser- bija in Cerna gora . 61,644 — — Iz Rusije. Telegraf je naznanil iz Petrograda, da je šel ruski minister knez Gor ča ko v 9. t. m. iz Petrograda v Pariz h konferencijam zastran Moldove in Va-lahije. Po takem so se konferencije 7. dan t. m. brez njega začele, in taka je tudi, ako je re3, kar se bere v časnikih, da še knez Gorčakov iz Petrograda ni stopinje storil, da bi v Pariz šel. Iz Serbije. V Belem gradu zlo govore, in skoraj je verjetno, da bo posihmal v Kragujevcu narodna skupščina, ktera bo imela privoliti, da se 34,000 vojakov nabere in se dnarji za to dovolijo. — General Klapka, znan iz poslednje ogerske vojske, pride, kakor je brati, v kratkem v Serbijo; sliši se, da ga pošlje francozka vlada tje. — Knez Mihael je zapustil 27. marca Beli grad. Poseben parobrod je prišel iz 8 emu na po-nj. Velika množica ljudi ga je spremila v to mesto. Knez gre najpervo na Dunaj, potem ^pravijo" se bo podal v Berlin, Pariz in London. Ker se je tako hitro na pot napravil in ker je knez Miloš tako nenadoma v to dovolil, je misliti, da potuje izvpolitičnih namenov. Iz Cerne gore. Novorojena hčerka kneza Danila je dobila pri kerstu ime Aleksandri na Evgenija in 50,000 gold., ktere so ji Cernogorci, njeni starši in žlahta podarili. — Komisija za uravnanje meje med Cerno goro in Turčijo je v Kotaru in bo skoraj začela svoje opravila. Iz Italije. Iz Napolitanskega. Kralj je dal povelje, naj se berž berž pripravi osmero parnih fregat, da se bodo vojaki z njimi prepeljavali, kamor bo treba, ako se kaka prekucijska poskušnja od kod privali. Sploh se pripravljajo tudi tu silno za vojsko. Poslednje novice pripovedujejo, da najvišja gospoda na Napolitanskem neki terja, da bi se namesti sedanje vlade upeljala ustavna, in bi jim utegnilo v sedanjih laških homatijah toliko ložeje obveljati, ker je kraljeva bolezin po razsodbi peterih v posvet poklicanih zdravnikov tako huda, da se ne bo dala več ozdraviti. — Iz Sardinskega. Da se Francozi tik savojske meje utaborjujejo, je gotovo in da nismo daiječ od vojske, se vidi iz tega, da so stanice, sobe, hleve, skedna in ko-larnice ob T urinu, če so bile le za oddati, za franczko armado pripravili, ktera ima čez goro Ceniš priti. — Vlada je sklenila, reservo poklicati, in „Italiaa piše, da je prišlo mnogo Lahov iz Amerike v Genovo, z namenom, se tudi za svobodo italijansko bojevat. — In „Opinione" piše, da je francozka vlada vprašati dala upravnije sardinskih železnic, koliko vojakov bi mogle v enem dnevu prepeljati. Odgovorilo se je nek, da 150,000 v štirih dneh. (?) — Kako zlo se je vlada prekanila, ko je mislila, da bo vse kar orožje zgrabilo, priča najbolj to-le: „Gazzeta du Midi" piše iz Nizze: „Dva korporala sta mogla nekega moža s silo na barko vleči, za njim pa je tekla nje- 119 120 gova žena s čveterimi otroci jokaje in plakaje. Ko pridejo do parobroda, se izterga mož vojakoma, se verze na tla in vpije neprenehoma: „Ne grem ne, o sveta Devica, ne grem ne!" Množica ljudi je obsula godernjaje vojaka in družino in poslednjič so mogli ubozega moža kakor divjo zverino zvervjo na ladijo potegniti! Ali je to res ali ne, ne moremo reči, mogoče pa je vendar. Da to ne more čisto bosa biti, se da misliti iz tega, da majhna derzavica vse k armadi jemlje, kar kolj more koračiti in gibati. Kaj bo s kmetijstvom in obertnijstvom, ker mora vse od doma — na vojsko! — Iz Rima se piše, da papeževa vlada spisuje razglas, v kterem bo očitno izgovorila, da po nobeni ceni ne bo dovolila, da bi se pričakovani kongres utikal v nje notranje zadeve. Iz Svajca. Nek mnih (ali švajcarsk ali ne, ni povedano), je podal zveznemu zboru prošnjo, naj se Svajca n eutral nost i odpove in z vso močjo pripomore, da se Lahi osvobodijo. — V Genf je že mnogo italijanskih družin pri-bežalo, ker se vojske v svoji domačii boje. Iz Francozkega. Iz Pariza. „Allg. Zeitg." piše: Že davno je bila govorica, da bo prišel ruski cesar Pariz obiskat. Za gotovo se zdaj zve, da je dotična gosposka povelje dobila, berž vse storiti, da se bo car po spodobnosti sprejel, ker pride še ta mesec v Pariz. — Ce je res? — Pretekli četertek, 7. t. m. je bil dan, ko so se imele konferencije zastran volitve kneza Ku z a začeti. „Moniteuru piše, da so se res začele ta dan. V tem zboru bodo sodili le-to: ali ima knez Kuza obema deželama ^hospodar" biti; pravijo, da bodo konferencije v dveh sejah dokončane. — Iz Elzasa piše verjeten mož: „Silne priprave za vojsko grejo svojo pot; še celo ponoči prevaževajo po tihem kanone in streljivo v Lion in afrikanske pešce vadijo za kanonirske opravila. S peki je storila vlada pogodbo, da bodo dvopeke ali cvipaka za armado pekli in 20,000 starjev pšenične moke za njo pripravljenih imeli". — V Tulon in Marsilje se je pripeljalo več bark z vojaki iz Algerije, kamor se bodo zopet vernile, da še drugih pripeljejo. — 3. aprila je bila v Parizu zopet velika para (i a. Vojakov je bilo blizo 36,000. Tudi pri tej paradi je bil Napoleonov sin kot grenadirsk korporal oblečen s cesarico in princezinjo Klotildo. Francozki časniki so začeli z novega zoper A vs trij o se zlo hudovati in popisujejo na dolgo in široko, kako mogočna je sedanja francozka vlada, ktera bo imela do pervega dne rožnika ali junija 600 tavž. vojakov na nogah, kterih 150,000 je Lahom v pripomoč namenjenih, ostali pa za druge potrebe. Na to bahanje se je oglasila ;)Wien. Ztg." in dokazala, da cesar Napoleon I. je nekdaj še več armade na nogah imel pa vendar je žalosten konec storil. Iz Angležkega. Iz Londona. Ministerstvo bo ostalo, deržavni zbor pa bode razpušen. Tako je sklenila kraljica glede na sedanje politične homatije. Ministra Derby in Disra eli sta ta kraljični sklep naznanila 4. dan t. m. obema zbornicam. Ministerstvo bo tedaj z deržavnim zborom naj vaz niše opravke doveršilo, potem pa deržavni zbor poslovilo, kar bi se utegnilo do Velike noči zgoditi. Novi deržavni zbor se bo začel mesca rožnika ali pa julija. Lord Palm er s t on je bil namenjen, ministerstvo prašati, naj pove: kako stoji z mirom ali vojsko? Vendar poslednji telegraf naznanja, da je Pal-merston opustil to vprašanje, ker je minister Disraeli deržavnemu zboru razodel, da bi utegnilo več škode kot prida donašati, ako bi se ravno zdaj unanje homatije v ——— mm—mmmmmmm——¦— i 11 ——— i .......¦.. ¦ Odgovorni vrednik: Dl* JdttdZ Bleiweig. zboru očitno pietresovale. Prihodnji teden je pa obljubil razmere angležke vlade do unanjih vlad na znanje dati, in potem bi se smelo pomenkovanje o teh zadevah že začeti. Ravno tako je govoril minister Malmesburv v zgornji zbornici, zagotoviši, da angležka vlada je vse svoje moči napela, da bi se mir ohranil, vendar ni še nie dosegla. — „Ni nam treba — pravi „Presse" — teh mi-nisterskih odgovorov na drobno presojevati. Ce angležk minister očitno pravi, da je treba molčati, ker bi govoriti škodljivo bilo, je že s samim tem dosti rečeno". Iz Nemškega. Iz Pruskega. „K6lner Ztg.u piše: 55Neprav se nam zdi, da ljudje pravijo, vojske se zavoljo tega ni več ogniti, ker Sardinija neče jenjati, se za vojsko pripravljati. V kar se Avstrija uda, se mora tudi Sardinija udati; v tem bo vsaj čvetero petih velikih oblasti enih misel. Kaj je Sardinija? Majhna bčelica, ktera v sebi namesti medii nosi želč. Njenega žela se ni bati. Na tem ni nič, kaj hoče: Sardinija mora!" — Nek imeniten oficir piše o „strategičnih razmerah gornjega Laškega" v nekem pruskem časniku, da ni mogoče misliti, da bi mogla francozka armada na Ti-roljsko ali Krajnsko in v Istro predreti in ondi cesarske k miru prisiliti. Iz Moldave in Valahije. V kavarnicah v Buka-restu si boljarji pripovedujejo, daje cesar Napoleon III. svojemu prijatlu, knezu Kuza, za gotovo obljubil, da bo sedel kadaj na carigradskem prestolu. To je res nekako smešno, al kdor pozna na vraže zidano termost sedanjega francozkega cesarja, in ve, kako mu še dan današnji rojijo misli in sklepi, kterih se je navzel v svojem pregnanstvu, bo rekel, da sledeča pravlica ni prav prazna: Sedanji knez Aleksander Kuza se je soznanil s se« danjim francozkim cesarjem o času, ko je ravno prestol francozkega kralja Ljudovika Filipa omahnil, in ko je mladi Kuza po prazni prekucijski poskušnji prisiljen bir, v Parizu zavetja iskati. Ko se je Ljudovik Napoleon Bonaparte iz svojega pregnanstva v Pariz vernii, si je iskal prijatelstva samo tacih ljudi, kteri so se pred v puntih kakor kolj si bodi obnesli in se ljudstvu prikupovali: Ne-dovoljniki in pregnanci vseh zateranih narodov eo prosili za-nj, in kmali je bil ljubljenec vseh parižkih skrivnih družtev. S tem mu je bilo za prihodnje dni veliko poma-gano. Kuza si je prizadeval, Napoleona, kteri je prišel kot republikanec v Pariz, svojim prijatlom priporočati. Cesar ni nikolj pozabil, kaj mu je takrat Kuza dobrega storil. V Plombiersu že je Napoleon svojega prijatla odločil za prihodnjega kneza Moldave in Valahije in mu tudi upanje dal, da bo še kdaj v Carigradu na prestolu sedel. — Tako govore v Bukarestu. In res! če pomislimo, da v Moldavi in Valahii, v Serbii in Cernogori pomnožujejo armado in priprave delajo za vojsko, bi se utegnilo zgoditi, da takrat^ ko se vojska na Laškem začne, se utegnejo tudi začeti viharji zoper Turčijo, kteri tudi Bosnija in Hercegovina zadrege dela. Iz Turškega. V Carigradu je razposlan oglas Mazzinitov v tisuč in tisuč iztisih, nad kterem se vse čudi zavoljo sovražnosti do Francozov. — Tudi v Carigradu skerbe za uboge. Tako so napravili pretečene dni v ondašnjem gledišu ples, kteri je-prinesel 300,000 pijastrov. Razdelili so te dnarje med uboge vseh narodov in ver. Iz Kine. V severnih krajih kinežkega cesarstva so začeli ljudje lakote mreti. Iz Indije. Vojske in punta v izhodni Indii je skorajda konec. Al nasledke čutijo od dne do dne bridkeje; še celo vlada je v hudi stiski — za dnarje. — Natiskar in založnik: Jožef BldZIlife-