Štev. 143. V Ljubljani, ponedeljek 27. junija 1938. Leto lil Poštnina plačana v gotovini Sprejemi gostov iz Francije in ČSR v Ljubljani: Češki Orli in Orlice so včeraj osvojili Ljubljano Ljubljana, 27. junija. Ljubljana je mesto, k! ga je, kakor vemo iz bližnje Sn daljnje preteklosti, lahko osvajati Osvajali so ga bratje, prijatelji včasih tudi neiskreni prijatelji. Toda iako do dna, tako pristno in tako po razpoloženju svojega srca ni bOa Ljubljana osvojena še od nikogar, kakor v soboto zvečer od Francozov, še bolj pa včeraj dopoldne od impozantne vojske čeških Orlov in Orlic. Po ljubljanskih ulicah, po katerih so včeraj korakale kolone bratov in sestra iz ČSR, so bile ves dan postlane s pisanim cvetjem, kakor še nikdar. Cvetje je bilo včeraj samo eden droben, toda živ izraz ljubezni in čustev, ki jih do slovanskih bratov na nevarnem severu prav te čase goji resnična Slovenija in resnična Ljubljana. Vsa impozantna armada, Id so jo poslali Čehi v Ljubljano, vsi gledalci pa tudi obsoje-valci so videli, kako je v slovenski prestolnici tedaj, kadar ne govori politika, marveč govori ljubezen. Sobotni večer in včerajšnje dopoldne nam kaže eno samo pestro vrsto ginljivih mogočnih, prepričujočih slik in prizorov, o katerih je že bilo veliko pismenih in usmetnih poročil. Naj tu obnovimo dve: sprejem francoskih gostov v Št. Vidu in sprevod čeških Orlov in Orlic od postaje na Kongresni trg. Stotine plamenic v St. Vrdu Francoski vlak polahko drvi skozi nočno Ljubljano čez polje v št. Vid. Nihče ne more razumeti, da je mogoče v tako majhni prestolnici kakor je slovenska Ljubljana, mogoče sprejemati goste, ki so prišli tisoče kilometrov daleč, s takim temperamentom, s tako živostjo, s tako odkrito ljubeznijo. Na vseli straneh začudenost, izpraševanje, begotno obnavljanje spominov, ki se izražajo v odsekanih besedah: »Rakek ... meja . .. godba ... cvetje, stotine ljudi, petje... kako to mogoče?< Se preden je moči odgovoriti, plane vlak v morje plamenov. Vse tišči k oknom. Spet novo presenečenje in to največje v teh kratkih urah. Ves dolgi prostor pred postajo v Št. Vidu je zasut z mladino, s fanti, z dekleti, z ljudmi vseh starosti, ki so zdaj, ob enih ponoči prišli od blizu in daleč. Med njimi so stari možje in žene, vsi drže v rokah plamenice, vsa postaja miglja v teli prisrčnih nočnih ognjih, izmed katerih vstaja burno vzklikanje mladine in gromki kriki postrojenih fantovskih vrst. Med njihovo pozdrave udarjajo bojevito fanfare mar- scljeze. Gostje so ganjeni do solz, gnetejo se z vozov, skačejo skozi okna, nihče ne more verjeti, da je v majhnem, skoraj podeželskem kraju ob tej uri moči spraviti na noge toliko tako živih in razgibanih ljudi. Sprejem v št. Vidu je zaradi vseh teli drobnih reči še mogočnejši kakor v Ljubljani. Po pozdravih, ki jih v mojstrski francoščini izreka domačin profesor dr. Bajec, po odgovoru francoskega abbeja JoIlya, ki pravi, da je o navdušenju Slovencev za katoliško Francijo pripovedoval pred odhodom v Parizu kardinal Verdier, po vsem tem se razvije sprevod skozi št. Vid, ki je ves v Inčih in na nogah. Godba tolarja slovenske koračnice, ki razgibljejo ude celo gostom, utrujenim po 36-urni vožnji iz Pariza. Čez ves kraj, čez nočno polje, ki se razteza tja do spečih planin, se ari vzklikanje in pesem vse dotlej, dokler zavod sv. Stanislava ne sprejme gostov k počitku — za prvo noč v neznani, a vendra v tako bližnji jim Sloveniji. Sinje češke kolone na ljubljanskih ulicah Vroče nedeljsko poldne, nenavadno za te case, vendar čudovito lepo. Ves predel Ljubljane od začetka raztegnjene Masarykove avenije, čez Miklošičevo, gez monumentalni frančiškanski trg, ]>o ožini Wolfove, mimo Zvezde, do mogočnega stebrovja pri^ nunah, je podoben ogromnemu pisanemu vrvečemu pričakujočemu roju. Na širnih prostorih pred postajo se formirajo kolone češkoslovaških orlov, orlic in mladine za sprevod. Pri vsem tem prebiranju slikovitih krojev, gozda zait t P?res sl°j> kakor zvesta straža i tvr slovenskih fantov, postrojena ob robu ceste. Med množicami, ki vzklikajo in se vžigajo ob vsakem novem češkem oddelku, so malover-neži in nasprotniki, ki niso mogli česa takega verjeti, a ti ^ so redki. Zdrava, desettisočglava ljudska mfnožica, ki sodi po dejstvih in po polteni resnici, je bila prepričana prvi trenutek in daje temu prepričanju izraza v viharnih manifestacijah v nepretrganem orkanu pozdravljanja, vzklikanja. Vse ceste se začno spreminjati v va-lovje rok, zastavic, v orkan pozdravljanja, ko se prvi oddelki začno premikati ]>o Miklošičevi cesti. Vse hiše, vsi balkoni, vsa okna so polna pisanih ljudi, vse povsod se nagibajo iz njih radostni obrazi, da vidijo največji, najimpozantnejši, najpnsrčnejši sprevod, kar jih je Ljubljana videla od evharističnega kongresa dalje. Ženske naročji cvetja, rdečih nageljnov, vrtnic, kresnic, začno rositi na ulico in na korakajoče kolone pisani dež, ki kmalu zasuje vso cesto. Bratje s severa, sinja vojska, preskušena po nedavnih temnih in grozečih dneh, koraka po cvetju v Ljubljano, po cvetju, ki posreduje med slovenskimi in njihovimi čustvi. Čustva, s katerimi jih sprejema Ljubljana so še tisočkrat lepša in prisrč-nejša od cvetja. Človeku, ki vč, koliko umetnega spodbadanja in demagogije je ponavadi treba Ljubljani, da se vsaj na videz razživi, se zdi ta vihar, v katerega se je spremenila Miklošičeva cesta, ko stopajo nanjo Čehi, neverjeten, nemogoč, tako da se znanci in neznanci sprašujejo, odkod in zakaj vse to. Toda ni časa za taka zapečkarska razmišljanja, zdaj teko minute živih prepričujočih vtisov, ki bodo ostali neizbrisni. Za prvo četo slovenskih fantov, ki korakajo za svojim praporom v prekrasnem in do zadnjega giba simultanem redu, kakor ga ne vidimo pri nobeni paradi, se vale v odmerjenih presledkih sinje kolone čeških orlov. Pred njimi plapola 50 praporov, prvi je čudovita zastava iz lahne svile, ogromna, na njej nosi mogočen orel v zaletu križ, okrašen z lipovim listjem. Za tem praporom vihra v petdesetih izvodih vsa zmagoslavna zgodovina češkoslovaškega orlovstva od prvih dni pa do zadnjega časa, ko se je orlovstvo izkazalo za najzanesljivejšo prostovoljno vojsko v obrambi svobode in neodovisnosti. Za društvenimi prapori korakajo elegantni mladci, v belosivih krojih in nosijo na ramah plapolajoče morje veselih svobodnih slovanskih barv. Za temi udarja kolona za kolono z odmerjenim, preskušenim, odločnim korakom. Ob tisoč in tisoč obrazih, ki pozdravljaje strmijo vanje se bratom Čehom kar same prožijo roke. Ulica se trese od gromkega pozdravljanja in navdušenega valovanja spremljajoče jih množice. • Kakor zlat potok se med umerjene barve krojev razlijo rdeče in zlate narodne noše, najčudovitejši izraz češke umetnosti in narodnega bogastva. Za temi prihajajo dekleta v lahnem, nič utrujenem koraku, prihajajo dostojanstveniki in voditelji, spet nove moške kolone, potem civilisti, nazadnje vojska slovenskih fantov in deklet, ki zaključi sprevod. Za sprevodom policija in reditelji s težavo in z vsem naporom komaj zadržujejo desettisočglavo množico, ki valovi, vpije in se ra-duje in bi skoraj predrla zaporo, poplavila vso dolgo in široko cesto ter zalila skupine v sprevodu. Ulica je podobna pisanemu razviharjenemu morju, ki se žene za brati Čehi na Kongresni trg do nunske cerkve, ki sprejema prihajajoče goste, da se bodo za srečno pot in za ljubezen, katere so bili deležni ob prvih korakih na slovenskih tleh, svojemu Najvišjemu Poveljniku, Gospodu vseh vojnih trum miru. Vse množice pa, ki dero na Kongresni trg in se od tam raztekajo na domove, se sprašujejo ob te mveličastnem sprevodu eno: Kako bo šele v sredo, ko bodo Ljubljano in Slovenijo prepričevali in ostajali desettisoči mladine v največjem sprevodu, kar jih je videla Jugoslavija. Pred novimi zapletljaji zaradi Španije Valencijska vlada grozi Nemčiji in Italiji z vojaškimi ukrepi Pariz, 27, junija, o. Barcelonska vlada je po svojih zastopnikih v Parizu in Londonu sporočila, da bo v primeru, če se bodo ponavljali nacionalistični letalski napadi na njena mesta, začela z vojaškimi ukrepi proti državam, ki podpirajo generala Franca in da bodo njena letala bombardirala mesta teh držav. Pariško časopisje posveča največjo pozornost po- račdora o napovedanih represalijah barcelonske vlade proti bombardiranju iz zraka. Listi se posebno bavijo z vprašanjem letalskih oporišč, iz katerih so letala odletela z namenom, da napadejo nekatera mesta. Pariško časopisje izraža prepričanje, da bo odločno stališče, ki sta ga zavzeli glede tega vprašanja londonska in pariška vlada, preprečilo vsk nepremišljen korak od strani valencijske vlade. Pariško časopisje obsoja korak veleposlanika rdeče Španije ter ga smatra za izzivalnega. Trdi, da Francija in Anglija ne bosta v nobenem primeru sodelovali v takšnem političnem preobratu, kakršnega si žele v Barceloni, kajti takšen preobrat mora zaradi okolnosti dovesti do splošne evropske vojne. »Petit Journal« piše, da to neverjetno ravnanje rdeče Španije more prinesti samo še večje simpatije za nacionalistično gibanje generala Franca. Francija in Anglija že tako simpatizirata z nacionalističnim španskim voditeljem. Kadarkoli se Italija in Angljja približala!,, nastanejo v Španskem sporu novi zapleujaji. »Petit Parisien« pravi, da Francija ne bi hotela biti prisiljena zaradi kakršnihkoli represalij sodelovati v splošnem španskem sporu. Prvega nastopa na vsesokolskem zletu v Pragi se je udeležil predsednik republike z vsem diplomatskim zborom. Nastop je gledalo 150.000 ljudi. Tretji mednarodni kongres organizacij, ki skrbe za izobrazim in zabavo delavstva, se je začel pod Mussolinijevim predsedstvom včeraj v Rimu. Sprevod čeških Orlov in Orlic Slovenska dekleta P red kolodvorom) češke Orlice na Miklošičevi cesti fronta slovenskih fantov pred kolodvorom. Zgoraj zastave čeških Orlov v sprevodu. Naročnikom in bralcem! Opozarjamo vse naročnike in kupovalce »Slovenskega doma«, da zaradi državnega praznika jutri, v torek, 28. junija, »Slovenski dom« ne bo izšel. Pač pa bo izšel v sredo, 29. junija na šestih straneh in sicer ob dveh popoldne s poročili in fotografijami o največji in najimpozantnejši manifestaciji mednarodnega mladinskega tabora, o sprevodu 29. t. m. dopoldne, v katerem bo korakalo 15.000 fantov in deklet. Udeležite se! Ponedeljek, 27. junija: na Stadionu: 15—19: a) mednarodne tekme v lahki atletiki; b) slovanske tekme članov v višjem oddelku; c) tekme mladcev za prvenstvo posameznika v telovadnem deseteroboju; č) slovanske tekme članic za prvenstvo posameznic; d) tekme v odbojki (člani in mladci); e) tekme v odbojki (članice in mladenke); f) tekme inozemskih društev po njihovem narodnem programu. 20—22: Mednarodna akademija v Unionu. Torek, 28. junija, dopoldne: 9—12: a) mednarodne tekme v lahki atletiki; 7—13: b) slovanske tekme članov v nižjem in srednjem oddelku; c) tekme vrst mladcev; č) slovanske tekme vrst članic; d) tekme vrst mladenk; e) odbojka Češkoslovaška : Jugoslavija (reprezentanca); 8—12: Zborovanje prosvetnih delavcev ZFO v Unionu. 9: Blagoslovitev zastave VDK v kapeli Marijanišča na Poljanski cesti, nato do 12 zborovanje prosvetnih delavk. Vesti 27. junija Barcelonska vlada je izdala poročilo o stanju posevkov na svojem ozemlju. Po tem poročilu bo žetev v vladni Španiji zelo dobra. Poročilo naj služi predvsem pomiritvi prebivalstva, ki se boji gladu. Po vsej Franciji so bila včeraj zborovanja bivših bojevnikov, na katerih so govorili razni ministri in strankarski voditelji. Vsi so poudarjali, da se morajo prav bojevniki v teh nevarnih dneh zavzemati za narodno slogo in pripravljenost vseh Francozov. Iz angleške vladne politične skupine je izstopil lord Robert Cecil zaradi zadnjega Chamber-lainovega govora o bombardiranju angleških ladij v Španiji. Italija lahko danes mobilizira 9,800.000 ljudi, starih od 18 do 55. let. Razen tega spravi lahko pod orožje 2,300.000 črnih vojakov iz Afrike. Tako piše tajnik italijanskega vojnega ministrstva general Pariani. Uredbo o varstvu francoske trgovine je podpisala francoska vlada. Po tej uredbi bo lahko vlada spremenila carinsko tarifo. Pogajanja med Sveto stolico in Litvo glede konkordata bodo v kratkem končali. Abesinska proizvoduja kave, kakava, mesa, bombaža, rudnin in pšenice, bo kmalu osamosvojila italijanski trg uvoza, piše argentinsko časopisje. Poklonitev francoskih telovadcev Vodniku in Iliriji Ljubljana, 27. junija. Včeraj so francoski gostje naredili izlet na Šmarno goro, zvečer pa so na vrtu šentviških škofovih zavodov priredili krasen koncert. Davi ob 9 je Magistrov avtobus pripedjal 60-člansko godbo francoskih telovadcev pred Napoleonov spomenik, da se poklonijo svojemu nekdanjemu velikemu cesarju. Zaradi kratko trajajoče lahne plohe se je svečanost nekoliko zakasnila. Francoski telovadci so se formirali v sprevod, v katerem so nosili tri zastave in prapor. Ob zvoku godbe so telovadci korakali v štiristopih okoli spomenika ter se nato postavili v strumno vrsto ob spomeniku. Ob navzočnosti francoskega konzula gospoda Remeramla ter predsednika Mednarodne zveze katoliških telovadcev g. Hebrarda so nato položili zredno llep venec na spomenik. Fanfare so najprej zaigrale »Klic mrtvim«, nato pa je godba pod vodstvol’ dirigenta Mondiera intonirala našo državno himno in francosko marseljezo. Francoski telovadci so nato odkorakali pred spomenik Valentina Vodnika, kjer so obhajali podobno svečanost kot pred Napoleonovim spomenikom. Tudi tu so položili lep venec v počastitev spomina velikega buditelja Ilirije. Tudi tu se je zbralo veliko število občinstva, ki se je z globokim občutjem udeležilo te svečanosti. Odtod so se Francozi podali v sprevodu na Stadion, kjer bodo priredili koncert. Prvi dan mladinskega tabora pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kral|a Petra II. Stadion ob hudih mednarodnih bojih Bratje Čehi Gotovo še od velikega evharističnega kongresa v Ljubljani ni bila naša slovenska prestolnica nikdar tako svečano razpoložena kakor včerajšnji dan, ko je sprejemala svoje tuje in domače goste, ki so prisili na veliki slovenski mladinski tabor. Brez dvoma takšnega sprejema še niso nikdar doživeli na Slovenskem bratje Čehi kot včeraj, ko je z njimi delila svoj veliki praznik .v najprisrčnej-šem razpoloženju vsa okrašena in slavnostno razpoložena slovenska zemlja, posebno pa še njeno zdravo srce — Ljubljana. In ob tem prisrčnem utripu se je razvnelo bratsko češko srce. Ni mogoče opisati slavnostnega in prisrčno veselega razpoloženja, ki je navdajalo srca tisočev in tieo-čev domačinov in tujcev, bratov istih misli in 6rc, množic, ki so se zgrnile včeraj v beli Ljubljani. Kdor je sam doživel ta včerajšnji slovenski praznik, ga je mogel tudi edino pravilno dojeti. Češkoslovaški gostje so se pripeljali s tremi posebnimi vlaki preko Budimpešte. Kjerkoli so se na naših postajah ustavili, povsod so bili deležni navdušenega prejema, kakršnega more prirediti naše ljudstvo le onim, ki so jim posebno pri srcu, ki so jim po srcu in duši bratje. Pot čehoslovaikih Orlov po Štajerskem Maribor, 27. junija. Včeraj zjutraj so potovali češkoslovaški Orli iz Prage v Ljubljano na mladinski tabor po štajerskem delu naše silovenske domovine. Prispeli so v treh posebnih vlakih, ki so vozili eden za drugim v majhni razdalji. Prihod posebnih vlakov je bil prijavljen na silovenskih tleh okrog 3 zjutraj, na Madžarskem pa so imeli vlaki velike zamude ter so prispeli šele okrog 7 v Ormož. Prvi pozdrav je bi:l v Ormožu, kjer je zjutraj ob tleh pričakovalo vlake okromno ljudi, ki so se potem razšli, kljub temu pa je prišlo tudi pozneje k sprejemu veliko domačinov. Vlaki so se ustavljali za nekaj minut, prav tako potem tudi v Ptuju, kjer je zopet več sto ljudi pričakalo drage bratske goste. Prvi ofi-cielni pozdrav pa je bil v Pragerskem. Tu so pričakali goste okraj, glavar Eeitetz, mariborski podžupan Zebot ter vodstvo fantovske podzveze v Mariboru, in sicer dr. Jeraj in Kotnik. Godba pragerskih železničarjev in več sto navdušene mladine je priredilo Cehoslovakom prisrčen 6prejem. Prisrčen sprejem v Celju Celje, 26. junija. Celjski Fantovski odsek in Dekliški krožek sta nestrpno čakala poročila, kdaj se pripeljejo skozi in v Celje naši slovanski bratje. Danes okoli 8 zjutraj se je zbrala na peronu celjskega kolodvora velika množica, ki je nestrpno čakala prihoda vlakov. Peron je bil okrašen s cvetjem, državnimi in narodnimi zastavicami, raz hiš pa so plapolale trobojnice. Ob 8.43 je vozil skozi Celje prvi vlak češkoslovaških Orlov in Orlic. Skozi postajo je zelo počasi vozil, množica pa je viharno in navdušeno vzklikala slovanskim bratom. Nadvse impozanten je bil sprejem bratov in sester, ki so se pripeljali z drugim in tretjim vlakom. Pri sprejemu drugega vlaka se je zbralo na kolodvoru nad 2000 ljudi. Val navdušenja je prevzel množico, ko je obstal vlak in so izstopili nekateri bratje iz vozov. Vzklikanja ni bilo konec, dokler ni prevladala koračnica češke državne in jugoslovanske himne. Čete članov Fantovskega odseka in četa članic Dekliškega krožka v krojih je stala mirno. Članice Oospejnega društva, članice ter mladenke Dekliškega krožka so pripele bratom in sestram nad 560 šopkov z rdečimi nageljni, člani in mladci pa so obsipali goste s cvetjem in zelenjem. G. župan Mihelčič je pozdravil slovanske brate v imenu mesta Celja, za njim pa s krasnim nagovorom še predsednik celjske Podzveze fantovskih odsekov g. profesor Bitenc. Godba je nato zaigrala orlovsko himno, ki so jo peli vsi, tudi češki Orli in Orlice. V imenu čehoslovaških Orlov se je zahvalil starosta in vodja na tem vlaku ter v izbranih in krepkih besedah poudarjal slovansko edinost. Nato so članice in člani pogostili goste z zajtrkom in prigrizkom. Po polurnem bratskem razgovoru in že res domači slovanski družabnosti, petju in vzklikanju je bilo dano znamenje za odhod. Godba je zaigrala, množica pa je vzklikala in mahala z robci. Čez deset minut je privozil tretji vlak, ki bi moral voziti skozi Celje. Ko je množica zagledala vlak, jo je zajel nov, še silnejši val navdušenja. Goste sta ponovno pozdravila mestni župan g. A. Mihelčič in prof. Bitenc, za češke Orle pa se je zahvalil starosta g. Polak iz Brynyclove. Zal le, da je moral vlak tako hitro odpeljati. v naši sredi Sprejem bratskih češkoslovaških Orlov in Orlic v Celju nam bo ostal vedno v najlepšem spominu! Veličasten sprejem v Ljubljani Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bila že davno pred prihodom vlakov, s katerimi so se pri-eljali češki gostje, zbrana velika množica občinstva, i ni hotela zamuditi prilike, da bi mogla s svojo obilno udeležbo dokazati svoja bratska čustva do bratskega naroda. Prav tako je stal pred kolodvorom in ob Miklošičevi cesti že precej prej, preden je bil napovedan prvi češki vlak, gost špalir navdušenih množic. Dekleta so pripravila mnogo cvetja, da z njim obsujejo svoje drage goste. Na postaji so bili tudi že zbrani številni zastopniki, med drugimi zastopnik banske uprave in zadržanega g. bana banski referent g. Wagner, mestni župan dr. Adlešič, češkoslovaški konzul g. Minovsky in francoski konzul g. Reme-rand, predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Žitko in predsednik tabora g. Hvale, predsednica VDK gdč. Pogačnikova, predsednik JČ-lige dr, Egon Stare z odbornikom dr. Murkom, predsednik Češke obci v Ljubljani g. Ryika ter drugi reprezentanti. Navzoč je bil tudi g. František Leiner, poslevodeči podpredsednik češkoslovaškega Orla (predsednik je minister dr. Šra-mek). G. Leiner je prišel v Ljubljano že davi ob pol 2 ter so ga na kolodvoru sprejeli in pozdravili zastopniki naših društev. Pri sprejemu je sodelovala častna četa slovenskih fantov, 60 po številu, ki jih je vodil g. Peršuh, ter godba »Sloge«. Prvi je spregovoril gostom v pozdrav predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Žitko. Prisrčno dobrodošlico je nato izrekel bratskim gostom ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, zatem pa sta spregovorila še v imenu vodstva dekliških krožkov gdč. Mihaela Lenčetova, v imenu Jugoslovanske-češkoslovaške lige dr. Egon Stare ter predsednik Češke obce dr. Ryška. V krasnem, silno prisrčnem govoru se je za tople pozdrave zahvalil v imenu češkoslovaških Orlov gosp. rrantišek Leiner, poslevodeči podpredsednik Češkoslovaškega Orla. Svoj govor je končal z vzklikom: Bog živi ozko povezanost Čehov z Jugoslovani! Bog živi slovenski narod! Val silnega navdušenja je zajel zbrane množice, ko se je začel pomikati proti postajališču prvi vlak čeških gostov. Gromki vzkliki so se razlegali in se od velikega navdušenja kar niso mogli poleči. Dekleta so obsula goste s cvetjem. Nastalo je razpoloženje, kakor bi se po dolgem Času spet vrnili v domovino naši bratje in sestre, s katerimi se že toliko časa nismo videli. Prisrčno so si stiskali roke, veselje ob svidenju je bilo nepopisno prisrčno. Nato je godba najprej zaigrala koračnico, zatem pa obe državni himni: »Kde domov muj« in »Bože pravde«. S prvim vlakom so 6e pripeljali člani župe iz Bina, ki je prinesla s seboj tudi svoje krasne prapore. Gostje so se nato ostavili v red pred kolodvorom, kjer je stala tudi že repka četa strumnih slovenikih fantov. Tu je prva skupina počakala na prihod drugih dveh vlakov, ki sta kmalu nato privozila na ljubljansko postajo. Nič manj prisrčni prizori kot prej so se pojavili tudi, ko so se s tema dvema drugima vlakoma pripeljali v Ljubljano člani župe iz Prerova in Prage. Vse govore, s katerimi ao naši zastopniki pozdravili češkoslovaške goste, in one, s katerimi so se njihovi zastopniki za- I hvalili za priarčen »prejem, so prenašali po zvočnikih. ' Večer izrednega glasbenega Ljubljana, 27. junija. Sinoči je bila velika unionska dvorana spet vsa v svečanem razpoloženju, ko je nastopil v njej ne samo v Brnu, pač pa tudi drugod v tujini znani in priznani akademski zbor »Moravan«. C*a-ni tega zbora so se obenem z drugimi češkoslovaškimi gosti, ki so prišli na veliki Mladinski tabor, pripeljali v Ljubljano, kjer eo jih prisrčno sprejeli zastopniki Akad. pevskega zbora iz Ljubljane. Ob napovedani 9. uri se je prikazal na unionskem odru zbor »Moravan«, ki šteje 42 članov. Občinstvo, ki je skoraj do kraja napolnilo veliko dvorano kljub neprimernemu letnemu času za koncertne prireditve, je pevce navduešno pozdravilo in se s tem že vnaprej toplo zahvalilo za krasno pesem, ki so jo prinesli Moravani tudi v Ljubljano. 2e ob prvi točki, ki so jo z vso preciznostjo in izredno zvočnostjo izvedli moravanski pevci, je bil sleherni poslušalec uverjen, da ima pred seboj odličen zbor, ki težko najde primere, in da so popolnoma upravičene vse številne pohvalne kritike, ki emo jih o tem zboru brali v tujem, pa tudi že v domačem časopisju. Po prvih treh točkah je zastopstvo treh članov Ljubljana, 27. junija. Od jutra do večera zdaj na Stadionu ni miru. Le opoldne nastane kratek odmor, ko gledalci in tekmovalci odhajajo h kosilu. Toda kmalu se spet vračajo, zgodaj se pričenja popoldanski program. Včeraj je bil prvi dan tekmovanja za mednarodno prvenstvo posameznikov v mešanem dvanaj-steroboju. Dopoldne so naši ljudje na kolodvoru še prejemali ostale češke telovadce, ki so se pripeljali v poznih dopoldanskih urah. Dan je nosil v mestu že znamenje pričetka in uvoda, na Stadionu pa so bile v teku že žive borbe: tam je bil ves dan v znamenju napetega tekmovanja med našimi, češkoslovaškimi in francoskimi telovadci. Visoka kvalitetna telovadna stopnja vseh izvajalcev je začudila vse prisotne, ki so bili od točke do točke nad posameznimi izvajanji bolj navdušeni. Praznično razpoloženje in občutek velikega dogodka pa sta postala že živejša in intenzivnejša, saj se je prireditev razvijala na tako impozantnem in tako lepo urejenem športnem prostoru kakor je zdaj naš Stadion. Pred Stadionom in ob robu arene Iz mesta prihajajo množice po Dunajski cesti. Ob obeh straneh ceste so nameščene razne stojnice, okrog katerih se gneto ljudje. Zvočniki grme v poletni dan, radio se oglaša, veter raznaša glasove daleč tja v mesto in na periferijo. Pred glavnim vhodom v Stadion se gneto ljudje, ki kupujejo vstopnice. Nekateri postavajo in se pogovarjajo, drugi se prerivajo med njimi in skušajo čimprej priti mimo cerberov, ki stražijo budno ob vratih. Ko stopiš na Stadion — pa tudi že precej prej, že od mitnice naprej — zaslišiš glas napovedovalca; dober zvočnik izborno oja-čuje izgovorjeno. V treh jezikih se oglašajo napovedi: v slovenščini, v francoščini in v češčini. Okrog glavne tribune, blizu katere se razvija v glavnem program za mednarodno prvenstvo v dvanajsteroboju, se je že včeraj dopoldne razvil lep venec gledalcev, popoldne pa se je ta venec še raztegnil in zgostil. Pisana trakova segata — s stopniščnimi prehodi, ki vodijo v areno prekinjena na vsaki strani prav do' tribune, proti vzhodu pa skoraj do sredine. Na notranji strani rjavega zidu, ob katerem so zunaj druga k drugi nanizane stojnice z živili in s pijačo, kjer pa zdaj še ni prav hudega prometa, se premikajo gor in dol reditelji, postajajo stražniki in hite zapozneli gledalci, da bi čimprej prišli tako daleč, da bi lahko od blizu videli, kako se kaj drže naši in tuji tekmovalci. Od časa do časa se ustavljajo, dasi se jim mudi: pravkar je v teku vaja, ki jo nekdo vzorno izvaja. Ko je v kraju, se že z mostička na tribuni oglasi napoved, ki sporoči občinstvu ime tekmovalca, ki je pravkar končal svojo vajo. Novodošli spet pohite in gledajo po najpripravnejšem prostorčku. Urno sedejo na betonsko stopnišče in že so sredi dogodkov, ki se naglo vrste. Če se komu na Stadionu mudi, se mudi brez dvoma rediteljem. Zdaj jih vidite kar celo tropico v areni, pa kmalu tam spet ni nikogar, pač pa hi- uiltka in prisrčnega bratstva ljubljanskega Akademskega zbora poklonilo pevcem lično opremljene edicije svojega zbora. V imenu Akademskega zbora iz Ljubljane je imel dr. Skaberne tudi krajši, prisrčen nagovor. Za njegov govor se je v lepih besedah zahvalil dirigent prof. Veselko. Krasne vence sta nato poklonila v imenu pevskega društva »Ljubljana« njen častni predsednik dr. R. Šturm, za Jugoslovansko-češkoslovaško ilgo pa prav tako izredno lep venec dr. Murko. Čeprav bi morda strogi kritik naredil kakšno opazko na račun glasovne kvalitete zborovih pevcev, vendar nihče ne more oporekati, da znajo »Moravani« sijajno »muzicirati«, kakor se strokovno izražajo glasbeni kritiki, in so v tem prav gotovo dosegli naše najboljše zbore. To je velika odlika vseh čeških in slovaških pevcev, posebno a še takfinih, kakršni sodelujejo pri zborih, ka-ršen je »Moravan«. Večer, ko so nam zapeli »Moravani«, Je bil za nas izredno lep in nam je nudil mnogo glasbenega užitka. Potekel pa je poleg tega v znaku prisrčnega bratstva, ki ga poživlja in krepi gotovo še vedno v najodličnejši meri ravno pesem. tila dva ali trije tik ob zidu, nekdo naglo teče po stopniscu, dva sta pravkar izginila skozi spodnji vhod v tribuno, nekaj pa se jih je postavilo v velikih razdaljah prav na vrhu betoniranega obrobja. Druge ljudi se še da nekako ukrotiti in jim dopovedati, da tega ne smejo, da sem ali tja ni dovoljeno, da je v interesu prireditve, če jih ubogajo. Otroci pa imajo svojo pamet. Kakor živo srebro so, ne strpi jih dolgo na enem kraju, neprestano se morajo premikati, presedati, laziti gor in dol, hoditi k vodovodu, poskušati, kako bi se zmazali v areno. S temi imajo reditelji največ in najhujšega dela. Stražniki se drže modro kakor očetje, ki nadzirajo veliko družino in z budnimi očmi pazijo, da njihovi veliki otroci ne »streljajo kozličkov« in ne »skačejo čez ojnice«. Zamišljeni in resni so kakor pastirji, ki pasejo ljudstva in upravljajo narode. Počasi se premikajo, malo pogledajo, kaj se godi v areni, pa spet s skrbnimi očmi prelete vrste svojih ovčic, ki so jim bile zaupane v varstvo. Nič hudega se ni zgodilo, spet se lahko posvete opazovanju dogodkov v areni. Napetost na obrazu in skrbna pazljivost v očeh se sprostita, pa ne za dolgo. Kaj pa, Če zdaj kaj ni v redu tam gori? In spet se morajo obrniti ter pregledati in ugotoviti, če se je položaj kaj izpremenil med tem, ko so se za dve, tri minute obrnili v areno. Tam so ljudje, ki so tako spretni, da bi jim tudi oni najrajši ploskali, saj res zaslužijo pohvalo. Ploskali bi jim in jim klicali »živio«, toda kaj, služba je služba in ne gre, da bi ta čas, ko so v uniformi, vidno dajali izraza svoj‘im čustvom ter pustili svojemu navdušenju prosto pot. Le potihem se vesele domačih uspehov in občudujejo tuje tekmovalce. Samaritani za zdaj še niso imeli prehudega dela, glavna skrb jih čaka takrat, ko se bodo v Stadionu trle množice, ki se bodo zgrnile in zgnetle z vseh strani. To pa bo v sredo, ko bo glavni in zaključni dan velikih prireditev mednarodnega mladinskega tabora. Če bo oblačno in znosno, še ne bo hudega, toda če bo vroče in soparno, potem pa bodo imeli polne roke dela, saj se vedno ponavljajo ob takih primerih podobne stvari. Kjer je v vročem dnevu mnogo ljudi v gneči, tam vselej postane komu slabo. In samaritani pohite na delo. Včeraj zanje ni bilo preveč opravkov Posedali in postajali so v glavnem okrog tribune, da bi bili, če bi se pokazala potreba, takoj pri roki. Res so morali nekajkrat naši in tuji gosti posneti kožo na dlaneh. Tudi kakšnega otročička, ki se je izgubil od mamice ali od očeta, so sprejeli v svoje varstvo, ga ponesli po ozkih, polžarskih stopnicah na mostiček, ki je vrhu tribune ter ga predstavili napovedovalcu, ki je kmalu raznesel novico o izgubljenem in najdenem sinu ali hčerki po vsem Stadionu. Sploh pa je na tem mostičku kar nekakšen urad za izgubljene stvari. Kar kdo najde ali izgubi, sporoči tja gor, kjer spet poskrbijo, da zve množica za izgubo ali najdbo. Najprimernejši način. Brez teh ne bi mogla izhajati prav nobena prireditev. Večinoma so to znanci in prijatelji glavnih delavcev na prireditvi. Zdaj je treba skočiti sem, zdaj tja, prinesti to stvar, odnesti ono, pomagati pri kakšni malenkosti, ki bi vzela mnogo časa, če bi jo morali opraviti ljudje, ki vodijo razvoj programa. Skratka, ti brezimni pomočniki v aili. katerih imen ne najdete nikjer na svetu v nobenem programu in na nobeni listi, so prav dragocene moči, — seveda, dokler se jih ne nabere preveč. Potem je narobe-svet in niso za drugega kakor za napoto. Na Stadionu so včeraj take amaterske pomočnike obdržali v areni le v skrajno zmanjšanem številu; vsi drugi, ki so se pod to ali ono pretvezo poskušali vtihotapiti v sredo ali v neposredno bližino tekmovalcev, tehničnega vodstva in sodniške komisije, so kaj kmalu dobili prijazen »consilium abeundi«. Razumljivo je, da radovedne ljudi presneto mika, da bi bili dogodkom vselej čim bliže, razumljivo pa je po drugi strani tudi dejstvo, da njihova blažena navzočnost kaj rada in zelo učinkovito moti naglo razvijanje dogodkov. Zato se jih ljudje, ki imajo v resnici opravka na igrišču, povsod na svetu otepljejo z vsemi štirimi in jih energično zavračajo. Gledalci Če si se nekoliko poglobil v »socialno strukturo« včerajšnjega občinstva, si lahko zapazil, da je bilo navzočih menda še največ domačinov, Ljubljančanov, kar je tudi razumljivo, saj ljudje z dežele pridejo v glavnem šele v sredo, odnosno v torek zvečer, štiridnevno bivanje v Ljubljani bi bilo zanje_ predrago. Vendar je bilo tudi deželanov navzočih že prav lepo število. Mnogo ali boljše največ je bilo fantov in deklet, ki imajo že danes svoja tekmovanja. Videl si fante v krojih, članice dekliških krožkov, mladce in mladenke. Sicer smo pa včeraj »izluščili« zanimivo ugotovitev: ženskega sveta je bilo tokrat najmanj toliko kakor moškega, če ne rajši Še več. V glavnem so se obiskovalci razvrstili in posedli na južnem sektorju velikega betoniranega stopnišča, kjer so napolnil' prvih sedem sektorjev in po prvih treh sektorjih severnega. Prav na najvišjem, skrajnem zgornjem robu se je seveda vlekel tenek pas, ena ali dve vrsti, še dalje kot do sredine arene. Brez dvoma je bilo prisotnih preko tri tisoč ljudi- Tisti, ki so bili na berlinski olimpiadi, pravijo, da tudi tam običajno na telovadnih tekmah ni bilo večjega obiska. Nekaj pa so včerajšnji gledalci pokazali: bili so pri plo^ skanju In pri klicanju zelo temperamentni, pa tudi na vso moč objektivni. Pa še nekaj lepega je pokazalo včerajšnje občinstvo: bilo je vzgledno disciplinirano, saj je pri vajah bilo povsem tiho in izvajalca ni motilo z Izrazi svojega priznanja, medtem ko je vajo še izvajal. Odobravalo je šele, ko je bila vaja v kraju, takrat pa toliko bolj teme-ijito in navdušeno. Tekmovalci V areni je bilo živo. Tam so se okrog vsakejr* orodja zbirali tekmovalci; pri enem so bili Ju8°' slovani, pr| drugem Francozi, pri tretjem Cehoslo-vaki. Sodniške Komisije so stale nekoliko vstran in skrbno pazile na vajo posameznega tekmovalca-Francozi v belih dresih in s črno baretko na glavi so živahno gestlkulirali; pridno so se pogovarjali-Zdelo se je kot bi Imel prav slednji tekmovalec s seboj svojega sekundanta, ki mu Je dajal nasvete-Pokazali so sijajno znanje pri poljubnih prosti" vajah na drogu In na bradlji; precej slabši pa »° bili na konju In na krogih. Zelo simpatični so češkoslovaški tekmovalci, ki »° *ares vprav zgle5j7 no disciplinirani. Skoraj brez besede so bili *Uo mogel uspeti, in tako lahko računamo, da je že odpadel. »Hašk« pa, ki igra povratno tekmo v Zagrebu, ima še nekaj izgle-dov, da ee plasira v drugo kolo tega tekmovanja. Ostali izidi tekem za srednjeevropski pokal SO! V Budimpešti: »Ujpest« • »Rapid« 4:1; »Hungaria« : »Ju ven t us« (Milan) 2 : 3. V Milanu: »Ambroziana« : »Kispest« (Budim-pešta) 4:2. V Genovi: »Genova« : »Sparta« (Praga) 4 :2. V Brnu: »židenice «: »Ferencvaros« (3 : 1. V Bukarešti: »Ripenzija« : »Milano« (Milan) 3:0. Kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. »Slavija« (Varaždin) : »Krajišnik« (Banjaluka) v Banjaluki 3 : 8. »Slavija« (Osijek) : »Vojvodina« (Novi Sad) v Osijeku (3 : 2). »Železničar« (Niš) : »Radnički« (Kragujevac) v Nišu (2 : 0. V ljubljanski skupini je torej »Slavija«. ki je svojo prvo tekmo igrala v Banjaluki neodločeno, visok favorit, da bo na domačih tleh »Krajišnika« premagala. V Osijeku je »Slavija« sicer premagala Vojvodino, toda samo z enim golom raalike. V povratni tekmi proti »Vojvodini« v Novem Sadu se Im odločila njena nadaljnja usoda. V Nišu pa je »Železničar« premagal »Radničkega« z 2 : 0, toda pri povratni tekmi v Kragujevcu bo morda prišlo do presenečenja. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- n sko stanje j| temperaturi v r< * c & > 7 * * a 1 S oc p Veter ismei. Jakost) Pada- vine . « »S« aS n . a « E a a vrsta Ljubljana (62-0 32-5 18-0 74 6 0 . Maribor 7621) 28-0 16-0 80 7 s* 4-0 dež Zagreb 76P4 31-0 16-0 8U 2 sw, — Belgrad 7614 35-0 17-0 70 0 0 _ Sarajevo 762-7 33-0 12-0 8u 0 0 mmmm __ Vis 764-5 25-0 24-0 70 0 NW, — — Split 702*‘ 35-0 230 60 0 0 — _ Kumbor 761-i 31 '0 22-0 70 0 SE, — mmm Rab 761-5 3 '0 22-U 40 4 0 — Hobpovntli 761-1 29-c 17-0 80 0 0 — — Vremenska napoved: Vroče, deloma oblačno vreme, krajevne nevihte. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je bilo iz noči do 12.21 popolnoma jasno. Ob tem času so se pojavile na severni strani plasti visokih oblakov, ki so ostale ves popoldan v noč. Temperatura se je močno dvignila in je kazal termometer ob 14 najvišje stanje 31.3" C. Včeraj je prevladovalo oblačno vreme. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo nebo preprečeno z lahkimi visokimi oblaki, vendar pa je sonce skozi nje močno pripekalo ves dan. Toplomer je kazal že ob 9 zjutraj 29 °C in dosegel ob 14.30 najvišje stanje letošnjega leta 32.5 »C. Proti 16 so se pričeli na severni strani zbirati težki oblaki, ki so se polagoma razširili in pokrili dve tretjini neba. Ostalo pa je brez dežja, le ob 22 je parkrat zagrmelo. Ponoči je bilo oblačno. Popoldan in zvečer je pihal v presledkih precej močan jugozapadni veter. Najnižji toplota zraka je znašala včeraj 20.6°. Koledar Danes, 27. junija: Ladislav. Torek, 28. junija: Vidov dan. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, .Kongresni trg 12; nir. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Obvestila L°kale v Kresiji, ki jih ima sedaj trvdka I. C. Mayer, odda odbor meščanske imovine s 1. novembrom skupno ali večim tvdrkam ter je treba ponudbe vložiti do 4. julija pri mestnem gospodorskeni uradu, ki daje tudi potrebne informacije. Ipisovanje na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Tisti, ki žele v šol. letu 1938-39 na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno zglasiti pri ravnateljstvu v dneh 24., 25., 26. ali 27. avgusta 1938 med 8. in 12. uro. Prinesti morajo s seboj: 1 rojstni list, 2. izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem slugu in jo morajo kolkovati z 10 din, 3 izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu ali završnem izpitu, 4. davčno potrdilo. Kdor je na dan vpisovanja star več kakor 17t toda manj kakor 19 let, mora predložiti še rešitev banske uprave o spregledu starosti. — Ob 9. uri dne 30. avgusta 1938 bo na uradni deski razglašeno, kdo je sprejet. Nesprejeti bodo prejeli istega dne svoje listine pri šolskem slugu. — Sprejeti se bodo definitivno vpisali dne l„ 2. ali 3 septembra 1938 med 8. in 12. uro in plačali: 1. dodatni kolek zii prijavo 40 din, 2. šolnino in drugo, kakor je objavljeno na uradni deski. — Vpisovanje v drugi razred bo dne 1., 2. ali 3. spetembra 1938 med 8. in 12. uro. Predložiti je treba: 1. prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugu za 50 par in jo morajo kolkovati s 50 din, 2. izpričevalo prvega razreda, 3. davčno potrdilo ter plačati šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. Privalisti na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Tisti, ki žele v šolskem letu 1938-39 polagati izpit kot privatfsti čez prvi ali drugi razred, naj se zglase začetkom šolskega leta v ravnateljevi pisarni, da dobe potrebna navodila za študij. Iz Legije koroških borcev v Ljubljani. Glavni odbor Legije koroških borcev obvešča svoje člane, Kakor tudi neorganizirane bivše koroške borce v Novem mestu in okolici, da bo dne 8. julija 1988 k^i-i:x v v restavrncijskih prostorih hotela Koklic v Novem mestu ustanovni občni zbor krajevne organizacije LKB. Zboru bo prisostvoval delegat glavnega odbora, ki bo poročal o važnih organizacijskih zadevah ter dajal potrebna navodila in pojasnila. Udeležite se zbora vsi nekdanji čuvarji nase severne meje, da se pogovorimo o nadaljnjem delu^ za dobrobit naroda in države. Trgovska, bančna in industrijska podjetja, ki nameravajo sprejeti v službo nove pisarniške moči, naj se obrnejo na ravnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo z dobrimi absolventi in absolventinjami. Absolventi in absolventinje Dri. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki kljub iskanju še Rimajo službe, naj se zaradi evidence zglasijo pismeno ali osebno pri ravnateljstvu šole. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani je sklenilo glede na številno izražene želje svojega članstva prirediti v jeeeni skupen izlet v inozemstvo zaradi oglleda umetniških razstav in prireditev. Člane društva in njihove prijatelje, ki bi se za tak izlet zanimali, vabi društvo na razgovor, ki bo v četrtek 30. junija ob 8 zvečer v restavraciji hotela Union »V rožcah«. Na tem sestanku se bo določila smer izleta, termin, voditelji in druge v poštev prihajajoče okornosti. Prebivalstvu Ljubljane! Dne 28. junija praznujemo narodni praznik Vidovega dne kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino. Na poslopjih državnih, banovinskih in mestnih uradov, zavodov in podjetij bodo ta dan razo-bešene državne zastave. Pozivam someščane, da v slavo za vero in domovino padlim junakom nc Vidov dan okrase svoje domove z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10 do 11 zaprta. — Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič L r. Razstava D. Inkiestri - P. Loboda je preložena za 4 dni. Otvoritev bo v soboto 2. julija 1938. Lfubllantke gledališče Ponedeljek, 27. junija: Boris Godunov. Premiera. Premierski abonma. Torek, 28. junija: Akademija češkoslovaških Orlov. Izven. Sreda, 29. »junija: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Četrtek, 30. junija: Manon Lescaut. Red Četrtek. Zaključek operne sezone. Sl rum na četa slovenskih fantov pozdravlja prosvetnega ministra dr. Magaraševiča Pisan sprevod čeških Orlic in Orlov na Miklošičevi cesti Sfta” &________________________________ »SLOVENSKI DOM*, 3ne 27. junija 1933. Prvi dan mladinskega tabora v Ljubljani Stev. 145'. Ni čudno, če se zemlja trese i,Drva je sekal na Krimu, pa se tresla Sumatra" Potresomeri v Yalti na Krimu so pred nedavnim nekaj tednov razburjali druge tovrstne evropske postaje. In pošteno so jih razburjali. Vsak dan so namreč razne postaje dobivale odtod poročila o potresih, ki pa jih niso aparati nikjer drugod zaznamovali. Začelo se je vse to malo čudno zdeli celo vodji^ tega potresomerskega zavoda samemu. Pri natančni preiskavi vseh okolnosti pa se mu je le posvetilo, kdo bi utegnil povzročati neprestano te »potrese«, ki jih zapisuje potresomer. V poslopje tega zavoda so zadnje čase naselili sovjetski oblastniki nekaj tamkajšnjih družin, ki drugod niso imele prostora. Zdaj je ugotovljeno glede teh potresov tole: Prejšnji ponedeljek so aparati zaznamovali potres, ki naj bi bil v Angori v Mali Aziji. Tega potresa pa v resnici nikjer ni bilo. Aparati so se tresli le zaradi tega, ‘ker so stanovalci na tej po-tresomerski postaji prenašali iz enega prostora v drugega veliko staro skrinjo. Naslednji dan so se otroci v bližini aparatov igrali in bili pri tem malo preveč poskočni, tako da je bil spet »potres«. V sredo so se »tresli« ameriški Andi, in sicer samo zaradi tega, ker je v tej čudni potresomerski postaji nastal med dvema strankama malo prehud prepir. Naslednji dan je bil spet hud »potres« na Sumatri, v resnici pa je le neki Ivan Petrovič v kleti sekal drva. Ni čudno, da je poročevalska agencija Reuter morala »naprositi« akademijo znanosti, naj vendar že obvarje svet pred takšnimi hudimi potresi.,, Petelinji boji na Angleškem Premaganca mora gospodar za kazen takoj zaklati Na Angleškem je prepovedano prirejati pete-finje boje. Kljub temu sta se zadnjič borila dva petelina pred nekako 50 gledalci v nekem odročnem kraju na zahodnem koncu Anglije. Nekega gospoda Mardona je društvo za varstvo živali poslalo v nešteto krajev z nalogo, da se prepriča, kje se še vedno uganja ta »surov šport«. Po nekaterih krajih so redili in »vzgajali« krvoločne peteline, da so se potem lahko nad njihovimi krvavimi dvoboji naslajali. Nekaj zanimivega je povedal o teh petelinjih dvobojih omenjeni Mardon. Imel je priliko videti tudi priprave za takšne boje. Petelinom so prej nekoliko pristrigli rep ter perje po vratu, ostroge pa so jim obvezali, da ne bi pri spopadu preveč tekla kri. Nekoč se je zbralo na nekem precej skritem polju lepo število ljudi na takšno petelinjo prireditev. Petelina, ki naj bi 6e bojevala, so zaprli na zamrežen oder, kjer sta tudi »nastopila«. Če sta si bila dva petelina že po njoni naravi sovražna, sta se takoj spoprijela tudi pred gledalci, ter se borila toliko časa, da je eden omagal. Dostikrat se je tudi zgodilo, da se tekmeca sploh nista hotela boriti, pač pa če sta le mogla, sta čimprej ušla. No, in za takšen prestopek so jih vedno tudi pošteno kaznovali. Kratkomalo so jih takoj zaklali, čim so jih ujeli. Kadar pa sta si stala nasproti dva približno enako krvoločna in togotna tekmeca, je boj včasih trajal tudi do pol ure, dokler ni kdo od njih omagal. Premaganca je moral gospodar takoj zaklati, tako so določala pravila teh petelinjih dvobojev. Včasih se je celo zgodilo, da je gospodar premaganega petelina že nalašč mrtvinčil, tako da se je žival že gledalcem zasmilila ter so prosili za njeno hitro smrt. Petelina, ki mu je njegov nasprotnik v boju že izkljuval oči, so pustili dalje bojevati se. Gledalci pa so prav tako, kot pri konjskih dirkah »navijali« za enega ali drugega tekmovalca. Celo stavili so med seboj, kdo bo zmagal. Gledalci, ki so bili preveč radovedni, st) odšli domov včasih tudi vsi krvavi, to se pravi od petelinje premočne krvi. Poleg tega pa so vsi, če so jim prišli na sled, bili še povrhu obsojeni na precejšnjo denarno kazen, ker so se takšne prepovedane prireditve udeležili. Vojaško lice Evrope Vsakdo se vprašuje še danes, 20 let po končani svetovni vojni, kaj nam l>o prinesla spet bodočnost: »vojno ali mir?«. Kulturne države se oborožujejo na veli':o in ne vemo, ali so to res samo priprave za ohranitev miru ali predpriprave za bodočo vojno. Številke v svetovni voini Konec meseca julija 1914 so Evropske velesile na hitrico odpoklicale v vojno vse za vojno sposobne može. V tem ljudskem metežu, ki ga zgodovina vseh časov do takrat še ni videla, se je imela odločiti usoda Evrope v krvi in ognju, da se je izoblikovala v takšno, kakršna je danes. -Na strani Antante so se bojevali: Rusija z 2,750.000 Francija 2,100.000, Anglija 260.000, Srbija 300.000’ Črna gora 50.000 in Belgija z 125.000 možmi, torej v celem 5,585.000 ljudi Antante proti 3,170.000 možem Srednje Evrope. Te številke so se tekom štiriletne vojne, kljub temu, da so tu vračunane velikanske izgube, znatno povečale s pristopom novih zaveznikov, povečini k Antanti. , , , Številke danes Po podpisu mirovi»ih pogodb v Versaillesu, Saint Germainu, Neullyu, Trianonu, Sevresu je bilo splošno mednarodno geslo: »Nikoli več vojne« in »splošna razorožitev«. Toda kljub temu so se hitro začele oboroževati vse države: Francija s svojimi 41 milijoni prebivalcev je zgradila Magi-notovo linijo, vpeljala je tudi žensko vojaško obveznost; v primeru vojne ima v pripravi osem milijonov mož, brez Afrikancev, to je 40% moških prebivalce,v. Njena zaveznica Sovjetska Rusija je nedavno izjavila, da premore preko 30 milijonov »ojaško izvežbanih mož. Anglija brez kolonialne pomoči 7 milijonov mož. Če se 6pričo tega oboroževanja pripravljajo in oborožujejo tudi druge evropske države, je lahko razumljivo. Mussolini je na sankcije za časa abesinske vojne izjavil: »Na kratko povelje sloji 8 milijonov do zob oboroženih mož v obrambo imperija.« Da je pri 44 milijonih prebivalcev Apeninskega polotoka 36% moških prebivalcev. Na isti način se računa za Poljsko s svojimi 33 milijoni ljudi: njena obrambna moč je šest milijonov vojakov. Komunija z 18 milijoni, 3 in pol milijona moža, Češkoslovaška s 14 milijoni prebivalcev pa dva in pol milijona vojakov. Severne države: Norveška, Švedska in Danska imajo skupno 14 milijonov duš, za vojno pa je pripravljenih celokupno dva in dve tretjini milijona. V Madžarski, Belgiji in Nizozemski, vsaka z 8 milijoni prebivalcev, po eden in pol milijona mož. Končno Španija, ki že drugo leto vodi krvavo meščansko revolucijo, s svojimi 24 milijoni prebivalcev, ima 4 milijone vojaško izvežbanih ljudi. V sosedni državi Portugalski, kot v vzhodni Evropi: Grčija in Bolgarija vsaka s 6 milijoni ljudi, imajo po en milijon oboroženih mož. Ostale manjše države, kot so Švica, Finska, Estonija, Letonija in Litva, ter Luksemburška in končno svobodne države evropske Turčije, štejejo skupno skoraj 16 milijonov prebivalcev. V obrambo državne meje lahko postavijo tri milijone mož pod orožje. Ni nam treba višje matematike, da preštejemo, če imamo to statistiko v rokah. Naša stara zemlja Evropa, ki je še pred dvajsetimi leti bojevala krvavi boj in kjer je izgubila na milijone ljudi, je danes «za vsak primer« pripravljena nadvse dobro. Na drugi svatbi za prvo ženo umrl Gotovo si človek vsega drugega prej želi kot smrti. Tudi stari ljudje, ki so jim številni križi že upognili hrbet, niso vselej popolnoma iskreni, ko, pravijo, kako radi bi videli, če bi ponje že prišla smrt. Večina teh je najbrž precej podobna onemu starcu iz starodavnih časov, ki je nesel iz gozda domov butaro drv in, ko je smrt res prišla ponj, pravi pripomba, se je hitro premislil in prosil smrt, naj mu pomaga zadeti butaro spet na rame. Najmanj pa si prav gotovo želi človek smrti tik po svoji poroki, saj je takorekoč ravno pre; stopil prag svojega lastnega doma, v katerem naj zaživi svoje mirno, lastno življenje, ki ima do nJega pravico in dolžnost. In vendar imamo tudi primere, ko smrt ne prizanese niti ob tem svetem, upanja polnem trenutku. Tako je dohitela malo po poroki smrt nekega mladega, premožnega belgijskega trgovca Emila Gautiera iz neke vasi pri Luttichu. Bil je vdovec. Pred dobrim letom dni mu je umrla zena, ki jo je ohranil v lepem spominu. a sprtni postelji mu je svetovala sama, naj se po njeni smrti drugič poroči. Ko je preteklo leto žalovanja, je mjadi Emil res drugič stopil pred oltar in se poročil z neko prijateljico svoje umrla zene. Iz cerkve sta se novoporočenca podala najprej na pokopališče ter položila šopek rož na grob prve Emilove žene. Nato je bila svatba in vse v najlepsem razpoloženju. Možu pa je nenadoma prišlo za mizo slabo, čez dve uri je bil že mrtev. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap. Vsi, ki so bul zbrani na svatbi, so obnemeli. V svoji žalosti so si vendar skušali razložiti, kaj je toliko vplivalo na^ moža, da ga je zadela kap. Bili pa s9 si z nesrečno ženo vred skoraj vsi edini v tem, da je kriv moževe smrti obisk novoporočencev na grobu prve Emilove žene. Na svatbi je mož skušal prikriti svojo globoko žalost za prvo ženo, pa je bil preslab, saj je imel svojo prejšnjo ženo toliko rad, da je najbrž ne bi bil tako kmalu pozabil, tudi ce smrt še ne bi bila prišla ponj. »Detektor laži" Policija v Ameriki uporablja pri zasliševanju zločincev posebno pripravo, tako imenovani »detek-torjažic, na podlagi katerega menda ugotove, če zlocinec govori resnico, ali pa laže. Pravijo, da je ta priprava, s pomočjo katere merijo prav za prav le človekovo razburjenost ali mirnost, precej za* nesljiva, vendar se ji v vsakem primeru ne sme popolnoma zaupati. Pred nedavnim je sedel na zatožni klopi na policiji mož, ki je imel na vesti precej kaznivih stvari. »Detektor laži«; je takrat popolnoma odpovedal. Policija je lega moža mogla dolžiti krivde je na podlagi izpovedi nekega stražnika. Tedaj pa je obtoženec, preden bi bil kaznovan, zahteval, naj z »detektorjem laži« preskusijo še onega stražnika, ki je njega obdolžil zločina. To zahtevo pa je policija zavrnila, kajti postavila se je na sta* lišče, da stražnik govori vedno le resnico in da' ga zato ni treba še preskušati s takšnim »detektorjem«, ki je le za zločince. Vsak stražnik je vendar zaprisežen, da bo vedno ravnal po svoji najboljši vesti. — O tem primeru pa so v Ameriki vendar mnogo govorili. Itl ni biio malo takšnih, ki so držali z zločincem. Saj navsezadnje ne bi bilo tako hudo, če bi ta aparat preskusili tudi na stražniku, ali pa stražnika na aparatu, kajti če je ta priprava kaj vredna, bi se moralo tako izkazati, da je stražnik govoril resnico. Naročajte in širite Slovenski dom! 12 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Moram reči, da sta se odlično izkazala. Vi, oče Henry in brat poštar prav tako. Mislil bom na to, da bodo vajine usluge poudarjene v poročilu tako, kakor velja.« »Zdaj je treba samo še eno: jezik za zobe.« »No, zdaj bi nioglo trajati še ure in ure preden bi dobil sporočilo iz gradu. Ure? Dneve bi lahko trajalo in morda sploh ga nikdar ne bo!« Pregnal je žalostne misli. Od spodaj iz kuhinje, kamor se je umaknil gostilničar, se je za razločno slišalo jutranje gostilniško vrvenje. Po hrušču v hlevu sodeč je Francois lam drgnil kobilo, ki ga je za plačilo grizla. Stotnik je pogledal na vegasto dvorišče. Bil je lep svetal dan. r»im iz obeh dimnikov očeta Henryja se je dvigal pod nebo, ravno ko sveča. Stopil je k drugemu oknu in obstal precej daleč pred njim, da ga ne bi videli s ceste. Gledal je proti gradu. Iz prsi se mu je utrgal presenečen vzklik: na cesti do vasi je Videl prašen oblak, ki se je naglo bližal. Ni smel izgubljati časa. Obrnil se je v sobo in iz skrivnega žepa na sedlu potegnil osmerooglato stvar, skrbno zavito v kos blaga. Ko je tisto reč razvil, se je prikazalo precej veliko zrcalo. Zrzalo Je naglo pritrdil na oknico skoraj pravokotno proti cesti. Potegnil si je stol k oknu, spravil zrcalo v pravo lego in čakal. Kakor veliko starih hiš tudi gostilna ni stala natančno vzporedno s cesto. Majhen odklon in pa poševni rob okna je zadostoval, da je človek v zrcalo dobil zmanjšano sliko od zunaj. Zrcalo je kazalo prav tisti kos vaške ceste, za katero je stotniku v njegovem 6krivalisču slo. Nekaj korakov dalje od hiše sta stali dve ženski v belih oglav-nicah, ki sta na glas klepetali in mahali. Njuni rezki glasovi so silili skozi okno. Orna koza je z odtrganim steblom lilije v gobcu dirjala čez cesto. Nenadoma pa sta se ženski obrnili in se zazrli v eno smer. Neznatna pika v zrcalu se je večala s presentljivo naglioo in se razvila v stirivprezno kočijo. V trenutku jo prepoznal jezdeca z mačjo glavo, ki je sedel na prednjem konju iu oba velika strežnika zadaj. Skazena slika v zrcalu je imela nekaj vražjega na sebi. Potem se je zdelo, da konji, kočija in strežnika drse čez zrcalo navzgor v nič. A naslednji trenutek so se še enkrat pokazali koničasti klobuki, bele lasulje in obrazi strežnikov, tik pred oknom, natančno v višini oči. Glavi zadnjih dveh strežnikov in kos strehe pri kočiji so kakor začarani drseli ob robu okna. Potem je stotnik videi, kako se je sprožila navzgor rumena rokavica. Zazvenčale so črepinje, da je stotnik nehote zarobantil, brcalo se je razbilo in zvenče padlo v tisoč drobcih na tla. Stotnik je ta trenutek bil na kolenih. Kako neumno bi se bilo vse lahko izteklo, če bi se bil metek odbil in zletel nazaj na cesto. Naredil je napako, da je preslabo premeril višino svoje sobe nad cesto. Torej le ni bilo tako lahko zadeti vanjo. Nenadno je olajšano zavzdihnil in vstal. V roki je imel predmet, katerega je iskal. Kakor bi mignil, je odvil košček papirja s kamna, okrog katerega je bil papir privezan. Potem je papir razgrnil na mizo. Moral se je skloniti nadenj, kajti pisava je bila drobcena čeprav razločna. »Zgodaj popoldne na poti v Beuamon, mimo mlina, prvi most. I eljala se bom. Do tedaj pa: Bog te obvaruj zdaj in vekomaj!« »In vekomaj.. .< Ustnice so se premikale kakor v molitvi in se sklonile za amen na papir. Ni mogel verjeti, da vse to tukaj ni Versailles, kjer so tekli tisti težki dnevi. Planil je k oknu, da bi se še enkrat prepričal. Ne, to tukaj ni bil Versailles, bila je Auvergneska pokrajina. Na milje in milje daleč sam podeželski-mir, vinogradi, njive, travniki in gozdi so se širili ter valovali do Gergovinskih višin. Zapustil je okno in se ves razburjen vrgel na posteljo. Za trenutek se je udal ugodju ter okušal milo blaženost. Dihal je globoko in tiho. Ko je vstal, se }e pogledal 111 videl, da hodi še v nogavicah. V samih nogavicah je šel po drobcih in črepinjah razbitega zrcala. V tem razburjenem stanju si je nesrečo z zrcalom gnal bolj k srcu, kakor pa bi to storil ponavadi. Prevzemala ga je nenavadna občutljivost. . • , s' '0 Prec* kako čudno se je zmotil. Pri srcu mu je bilo, kakor da čuti domotožje. Trenutek blaženosti je kmalu minil. Blaženost se je spremenila v čisto nasprotno čustvo. Zaljubljeni mladi človek je začutil v sebi nekaj žalostnega, nekaj kakor slutnjo o nesreči. Nenadoma je udaril z nogo ob tla. Takoj se je prikazal gostilničar. »Monsieur, morajo biti previdni, sicer bo prišlo vse na dan! še sreča, da 6em samo jaz slišal.« Stotniku je bilo v stanju, v katerem je zdaj bil, vseeno. Toda po pomisleku je moral dati možu prav. »Do kdaj lx> Francois z vozom, pripravljen? Moram so preseliti tja, kar se le da hitro.« Gostilničar je odgovoril: >Y nekaj minutah, kar ostanite pri oknu. Če bom stopi na dvorišče brez predpasnika, je zrak čist. Lahko pridete dol. Toda pro^ sim hitro. Zdaj je zmeraj kdo na poti.« Gostilničar je odšel dol, oni pa je ves nepotrpežljiv eakalj dalje. Francois je naprezal mezga. Ta trenutek pa se je že prikazal debelušček z razpetim suknjičem. Stotnik je pograbil stremena in sedlo, drvel dol, vrgel svoje reči na voz ter še sam skočil za njimi. To je bil visok dvokolesnik, z nekako zmečkano streho iz šo-torovine. 1 o je bilo mogoče zadaj zagrniti in je v resnici pokrivala ves tovor. Stotnik je dejal: »Zbogom, oče Henry. Dajte mi roko, da bo najin zgovor držal.< Debeluh je zavpil, tako hudo mu je oni pod streho stisnil roko« je pa potegnil šapo k sebi, je našel v njej nekaj, kar je povzročilo, da je zaklical gostu, ki je oddrdral z dvorišča skoraj nežen zbogom. Nekaj minut pozneje so stotnika spravili na varno v hiši Hon-netona Piacquesa. Honneton je bil imovit kmet. Vse njegovo vedenje, zlasti pa velika previdnost, s katero je sprejel gosta, sta kazali, da niso za* mudili prav ničesar, da bi mu ubili v glavo pomembnost prihajajočega gosta in njegove posebne zahteve. Najl>oljše pri vsem je bilo, da so okna stotnikove sobe, kakor je Denis ugotovil, imela odprt pogled na grajski park in na vso ospredje gradu. Denis je sedel in izpraševal novega gospodarja, kod drži pot do Beomonta. »Tamle, monsieur,« je dejal Honneton, in pokazal na kos po* krajine, ki je kako. miljo od tu izginjala v gostem zelenju visokegS gozda. * Mariji se je to jutro v gradu rodilo za čud a srečno jutro. Odkar je bila [w ročena, ni še doživela nobenega tako lepega dne. Njena nova hiSf i je bila ljubko bitje, veselo in razumno, nekako pri tridesetih SV lih, toda po videzu dosti mlajša. Žo sinoči sla si bili povedali, l oliko sta stari, ko je dekle krtačilo gospe lase in jih brez hlinjeni občudovalo. »< ospa so vendar tako mladi — pa že vse leto izročeni s starin1, gospodom!«