r, Naj Težji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 |j List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest the United States. Isrofd every day ezcept Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 90. — STEV. 90. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 18, 1935. — ČETRTEK, 18. APRILA 1935 VOLUME XLm. — LETNIK XT.TTT. LIGINSVET RAZPRAVLJA 0 PROTESTU FRANCU Štetje bo dognalo obseg nezaposlenosti ZA NEMČIJO STA SE DOSED Al DELOMA ZAVZELI EDINOLE DANSKA IN POUSKA VLADA Danska in Poljska nasprotujeta ostremu besedilu resolucije. — Resolucija zaveznikov bo najbrže sprejeta. — Bojazen, da se Nemčija ne bo hotela vrniti v Ligo narodov, vzrok opozicije. — Odločen nastop poljskega delegata. ŽENEVA, Švica, 17. aprila. — Ligin svet razpravlja o francoskem protestu proti oborožitvi Nemčije ter o resoluciji, s katero hoče Liga obsoditi Nemčijo zaradi njene kršitve versaillske mirovne pogodbe. Velesile Anglija, Francija in Italija so navzlic o-poziciji Danske in Poljske predložile Liginemu svetu besedilo resolucije, katero naj bi Liga poslala Nemčiji. Svet Lige narodov bo to resolucijo najbrže sprejel in potrdil. Francija je dobila irdno oporo pri svojih zaveznicah, ko je bilo enkrat znano, da bosta Danska in Poljska stavili ovire za sprejem vsake ostre obsodbe Nemčije zaradi vpeljave obvezne vojaške službe. Mali narodi se boje, da bi ostra obsodba imela za posledico, da se Nemčija ne bi hotela vrniti v Ligo narodov. Francija je predložila resolucijo sestoječo iz štirih točk, ki zahtevajo finančno in gospodarsko kazen za državo, ki bi zavrgla mirovno pogodbo. Resolucija treh zavezniških držav zahteva naslednje: 1. Svet Lige narodov izjavlja, da Nemčija ni izpolnila svoje dolžnosti, katere se morajo držati vsi člani mednarodnega zbora, in obsoja vsako samovoljno kršitev mednarodnih obveznosti. 2. Ligin svet vabi one vlade, ki so izdelale načrt z dne 3. februarja 1935 (Anglija in Francija) in vlade, ki ta načrt odobrujejo, da nadaljujejo pogajanja na podlagi tega načrta in sklenejo v okvirju Lige narodov pogodbo, ki jo vsebuje načrt. 3. Ker samovoljna kršitev mednarodnih obveznosti ogroža obstoj Lige narodo.v kot organizacijo za vzdržavanje miru, je Ligin svet sklenil, da se po-služi vseh sredstev, ki jih je določil mednarodni spo razum, da so vse obveznosti izpolnjene. 4. Ligin svet prosi, da je postavljen odbor, ki ima nalogo sestaviti načrt, po katerem bi Liga narodov imela večjo oblast, da more zagotoviti splošno varnost in natančno določi gospodarske in finančne odredbe, ki bodo prišle v poštev pri državi, če je članica Lige ali ne, ki bi s samovoljnim kršenjem mednarodnih obveznosti ogrožala mir. Resolucija je bila predložena pri popoldanski seji drugega dne izvanrednega zborovanja, ki je bilo sklicano, da razpravlja o oborožitvi Nemčije. Prvotno je bilo nameravano predložiti resolucijo takoj v početku seje, toda zaradi opozicije Danske in Poljske je bila izročitev zavlečena do popoldne. Ob 4.40 popoldne je slednjič prišel zunanji minister Pierre Laval z novo resolucijo, katero sta odo brili Anglija in Italija. Sir John Simon je izjavil, da Anglija popolnoma odobruje resolucijo in ravno tako odobruje predlog pogodbe za medsebojno pomoč, da se o-hrani mir. Italijanski delegat baron Pompeo Aloisi je rekel: "Italija je vedno za to, da se premeni V. člen mirovne pogodbe (določbe glede vojaštva), zahtevala pa je, da se ta iziprememba izvrši postavnim potom." Ko je Laval izročil resolucijo, je rekel: "Nemški čin z dne 16. marca mora biti obsojen. Najdena PREDLOGA ZA VOJAŠKI BONUS Sen. Harrison bo stavil predlogo. — Predsednik Roosevelt jo bo podpisa!, ako bo v kongresu sprejeta. Washington, D. C., 17. apr. Predsednik finančnega odbora senator Harrison je sestavil bese«lilo za izplačilo bonusa vojaškim veteranom. Harrison je včeraj rekel, da bo njegova predloga odgovarjala željam predsednika Roosevelta, toda v Beli liišl je bilo rečeno, da se predsednik ne more naprej izreči za kako predlogo, ki še ni bila v kongresu sprejeta. Harrison je priznal, da svoje predloge predsedniku ni pokazal, toda demokratični voditelji so prepričani, da jo bo predsednik podpisal, kadar jo kongres sprejme. V Beli liiši jo bilo povedano, da bo predsednik zavzel svoje stališče glede predloge o bo-nusu, kadar mu bo predložena. Senator Robinson je rekel, da bo predsednik Roosevelt gle-!de bonusa poslal v kongres po-| sobno poslanico, toda iz Bele liiše prihaja poročilo, da je vse odvisno od razvoja, ako bo predsednik poslal kako posla-' nieo ali ne. Harrison je rekel, da bo bonus, kakor določuje njegova predloga veljal "samo" $1.300.000,000, to je milijardo manj, kot pa zahteva Patina-nova predloga, ki je že bila v poslanski zbornici z veliko večino sprejeta. Toda Harrisono-va predloga bi pomenila, da bi veterani dobili pol milijarde več, kot pa bi dobili po dosedanji postavi. Harrison predlaga certifika-te, ki bi bili izplačljivi leta 19.38, ki bi nosili obresti in bi jih bilo mogoče že tudi sedaj prodati. 23ČT* Vsem naročnikom, čitate-23?" ljem in prijateljem želi-mo vesele velikonočne praznike. Uredništvo in uprava Glas Naroda. M0SLEY ZOPET PRI MUSSOLINI JU Turin, Italija, 16. aprila. — Sir Oswald Mosley, voditelj angleških fašistov, je bil v teku petih mesecev danes že vdrugič pri italijanskem ministrskem predsedniku Mussolini ju. Baje ga je vprašal za svet, j kako naj vodi svojo politiko. Mosley, ki je bil, kakor Mussolini, svoječasno socijalist, bo ostal v Italiji do 28. aprila. VELIKI STROŠKI PROCESA PROTI HAUPTMANNU Izdatki procesa še niso bili poravnani. — Država bo plačala $75,000, toda stroški še ne bodo plačani. Trenton, N. J., 17. aprila. — Generalni pravdni k David 1). Wilentz je naznanil, da ima glede procesa proti Bruno Ri-chardu Hauptmannu še račun v znesku $97,070.17, kar mora biti plačano, da pa je republikanski predsednik legislativ-nega proračunskega odbora C j E. Loizeaux sporočil, da more v ta namen dobiti samo 75 tisoč dolarjev. "Zato moramo priče prositi", je rekel Wilentz;* "da imajo z nami nsmiljnje in svoj račun znižajo. Dobim samo 75 ti-toč dolarjev, s katerimi moram poravnati račun v znesku $97,070.17". Wilentz je podal to izjavo po konferenci s senatorjem Loui- i zeauxom, ki je bil določen, da se posvetuje z Wilentzom, kaj j«' mogoče v tej zadevi storiti. Wilentz pravi, da so po njegovem mnenju nekateri računi previsiki. Toda jih noče izročiti javnosti, ker se mu to ne zdi umestno. Do s of nMn oCQcen: Naw York City« N. V. Day Except Sunday* mad Holiday* fe <»lo leto bods m ...•rf*. f6.0ft flfc pol' loto ..............................tu.00 k Pftft leta $LIO Km New York sa ceid Mb ,»,... f7.t» Zo pol loto ................... S8.BO Za inoaoBMtro aa eeio Mo...... fT.OO 95a pol Mt .....•«. *i>»*««I8JS0 HoMcripUoo Yearly 96.00 Advert!* it on **Glai Naroda" lahaja eaakl dan lsraemM nedelj to praznikov. Kopiti brea podpisa in osebnosti se ne prlobCoJeJo. Denar naj se blagovoli poftHjatl po lfooey Order. Pri spremembi krajo naročnikov, prosimo, da at ena tod! prejflnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. SM m. lith Street, New Verb. N.T '»LAH NARODA' Tyle#hooe: COAtm MT« POZABLJENE OBLJUBE 1'glediii švicarski !i-st 44»imutual de Ohicvc" piše z t«iroin na uspehe konference v Stresi: — Evropski mir je v prvi vrsti odvisen ml zaupanja, ki ga stavljajo narodi v dano obljubo. rodila vojno. Prelomljene obljube... Ob zeleni mizi v Veisaillesu so bile izmenjane svečane dh ljubo. In te svečane obljube so bile prekršene skoro v istem hipu kot so bile dane. V sedanjem burnem času se stvari hitro pozabljajo. Marsikdaj je treba obuditi in osvežiti spomin. Nekoč — dolgo, dolgo jo že tega — je bilo oznanjenih < vetu-Štiri na jat: fork. Kdo se jih še spominja? Kako so se gladile i Ali ni bilo rečeno v njih: Javne pogodbe morajo Ibiti javno sklenjene in se ne smejo skrivali za nikakšnimi privatnimi ali meti narodnimi sporazumi. Tajni diplomaciji mora enkrat za vselej od-klemkati... diplomat je naj se javno, ]>red vsem svetom pogajajo; pardplovba mora biti svobodna na vseh morjih v miru in v vojni; izjema je le vodovje, ki jre zaprto v s vrh o izvedbe mednarodnih določb; vse gospod'arske ovire je treba odstraniti, vsi narodi, ki obljubijo, da Ixwlo vdrževali mir, imajo iste pogoje za trgovanj«1; vse države morajo olbljubiti. da bodo imele lt' toliko orožja in vojaštva kot ga potrebujejo za svojo lastno varnost.... Tako je slekla toč-ka točki; štirinajst jih je bilo vseli skupaj. Po svoji globini in pomenu so (bile slične desetim božjim zapovedim* Tako premaganci kot zmagovalci so svečano obljubili, da jih bodo do skrajnosti izpolnjevali, toda vsi so suedJi l>esedo. Najprej zmagovalci, nato pa premaganci. Pogodba izgiibi veljavo, ko jo prelomi eden podpisnikov. Versaillesko pogodbo so prelomili vsi. Ali so se v zadnjih osemnajstih letih nazori o poštenosti -toliko nmrdili. da bo obveljalo, o čemer so se dogovorili in kar so sklenili v Stresi? Ali so grakftli temelj v trdo skalo, ali so ga postavljali na pesek? Na to najvažnejše vprašanje bo odgovorila bližnja bodočnost- R Sharon - Farr ell, Pa. Slovenski pevski zbor '4Slavec*' privet I i dne '27. aprila svoj prvi letošnji koncert. Vsi tisti, ki so jtosetili zadnje tri koncerte "Slavca", upamo, da tudi leto=! ne izostanejo. Vsakemu je znano, da so bile Vse Slavčeve zabave ene najlepših v (tukajšnjem okraj«. Letos bo program nadvse bogat, "Klavec" bo pel poleg lepih slovenskih pesmi tudi srbsko in hrvaško in tudi angleška pesem se bo cula. 4 Slavec' so 1)0 potrudil,*da boste vsi zadovoljni. Za plesa željno bo skrbel .Jakličev orkester iz Girard. Ohio. Poleg "Klavče-vega" nastopil bodo sodelovali tinti hrvatski zbor "Zrinski'' in "Chanipbol Musical 01ubM. Poleg teli zborov bo nastopila tudi naša mladina. Znano vam je, da se slovenski zbor vzdržuje s tem, da od časa do časa prireja svoje prireditve. Pevski zbor je bil vedno pripravljen pomagati vsem našim gospodarskim in pod-, pomim ustanovam. Kadar je bil kam povabljen, se je rad odzval, zato upam. da ob tej veliki naši prireditvi ga ne pu-svto, ampak pridete vsi kot eša hvala za vse, posebno Mr. Sterle za uljndnost in dobro postrežbo. Želeli bi, d.i nas bo tudi oni obiskali. Obiskali smo Mr. in Mrs. T. Stovana v bližini (Vutland, O. Tudi njim najlepša hvala. V tem velikonočnem času se vsakikrat zt4o rada spominjam rojstnega kraja, naše lepo Notranjske in vasi Knežak, kjef sem mlada leta preživela. Kaj pa je sedaj tam? Nekdanji dobri kmetje so danes večinoma siromaki. Le malo je dobrih. V«diki davki pritiskajo naše ljudi. Dela nobeden ne dobi, če ui fašist. Ni treba kot da reče: — Slovenof- sem — pa ga kot zločinca odvedejo v zapore. Zdaj tarnajo |>o vseh krajih, kajti pobirajo mlade fante in tudi može, letnike od 191S do 1913 in 1914. Najrajši hi naše ljudi prve poslali v Abesinijo. Zares, v nebo vpije to maščevanje. Pomagati jim ne moremo, pisati no smemo, ker kruta roka pade na nje. Ko sem prišla prod nekaj leti som za možem, toževala som včasih po domu, zdaj som pa srečna tukaj. Želim srečne in vesele velikonočne praznike mojim bratom, številnim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam in znancem po širni Ameriki. Tudi tebi Zgaga, želim veliko lepih pirhov. Tvana Sajn. Cicero .A. imel nikakšne to leto, prva pa bo n;i plesni Veselici dlie 27. aprila t. I., katero priredi društvo "Sosedje**, št. 449 SNP.I na '2'2~7 S. .">2. Ave. ob H. uri zveč«*r. imeli bodo izvrstno godbo za ples in dobro postrežbo. Plesalci. n«» pozabite tega zaba v nega večera. Sedaj pa pozdravljam vso naročnike ter jim obenem želim vesele velikonočne praznike. Naročnik (»las Naroda S. P., naročnik. G. N. S pota. Meseca marca je minilo leto dni, ko sem se moral ]M>dati iz pijazne Minnesote na divni Za-pad. V kopališču v Ca li stoma, ('al., se se precej pozdravil ter sem se podal nedavno proti Rajski dolini, ki igra važno vloga v zgodovini ameriških Slovencev. Nekateri so morali precej drago plačati za svojo lahkovernost. Se sedaj je videti nekaj zapuščenih hiš. Preti štiridesetimi leti je bila dolina silno hvalisana. Akcijo za naselitev je bil sprožil duhovnik »Jeram. Se vedno živeči odvetnik, ki jo imel zadev« Rajske doline v rokah, mi je |H>vedal, da je ]»okojni Jorum preveč zaupal zemljiškim agon torn. To ga je tako daleč pripravilo, da danes j^čiva v grobu v onih pustiiiffJoi. Zamišljen sem zrl v struy» reke, v kateri je .Jeram utoml ter se pri tem spominjal dopisa nekega rojaka, ki je pisal, da ni bilo tedaj, ko so ]>okojuika pokopavali, ne zvona in lie solza. Ix» ptice v grmovju so mu pele mrtvaško peseni. Odtam sem se podal proti Eel Verano, kjer ima družina Joe Udovča fino urejeno podjetje 41 Our Resort" in sicer tik toplic, kjer izvira zdravilna vroča voda. V "Dolini lun" som našel več znancev in 2nank, ki prebivajo v ondoitnem zdravem kraja. V tamkajšnji bližini je bila dvignjena prvič ameriška zastava v državi* Califomyi. Ogledal sem si tudi zanimiv muzej, ki je pod državnim nadzorstvom. V njem sem pustil staro srebrno verižico, ki ima za privesek avstrijski novec z letnico 1914 ter s podobo Pran ca Jožefa. V San Francisco, Cal. sem obiskal mnogo svojih prijateljev, o katerih sem tekom bolezni domneval, da jih ne bom nikdar več videl. liojaki v San Francisco se nnwl seboj dobro razumejo. Imajo krasen Slovenski Dom. bogato knjižnico, gledališko dvorano, kuhinjo itd. Dom, ki je veljal več lepih .tisočakov, je plačan, polet? t»'ira imajo pa Še v blairajni $4<*K>. Slovencem v San Francisco župnikuje Rev. Turk. Mož je splošno priljubljen, lie samo pri Slovencih, pač pa tudi pri ljudeh drugih narodnosti. Pred kratkim so praznovali spomin na ustanovitev prvega slovenskega društva, -kateremu so ob ustanovit*'' pripadali večji de l Damatiuci. X*;t starih groheh se še vedno najdejo imena članov, ki so pripadali k "Slovenskemu Ilirskemu društvu". Vsem. ki so me vabili na obisk. se prisrčno zahvaljujem in upam. da se bomo videli letoš njo jesen. Vesele velikonočne prazni ko! Matija Pogorele. Peter Zgaga Hayes, So. Dakota. Ker mi je naročnina potekla. vam pošljem ček za šest dolarjev. Dne 3. aprila sem se ze-zanimal. da bi slišal program pevskega društva 4tSlo-mT". Cele .tri ure sem sedel pri radio-aparatu. pa nisem mogel ničesar ujeti. Vse obračanje je bilo zaman. Tukaj sem osemindvajset let. pa ves ta čas nisem slišal slovenskega fietja. Zdelo se mi je, da niso peli ter sem bil mnenja, da je pevcem prah iz So. Da kote zamašil sapnike. Po nekaterih tukajšnjih krajih je Veter posnel vso gorijo plast zemlje. Dvomim, da bo kaj rodilo, ker jo vso najboljšo zemljo odneslo. Danes dno f». aprila imamo čez sedem palcev snega, mraz je pa tak kakor o Božiču. Krme za živino že skoro noben farmer nima. kupiti je pa tudi ni mogoče. Menda zgodovina no poyini tako slabih časov kot so sedaj. Želel bi. da bi se še kakšen slovenski farmer oglasil in povedal. kako je na kmetijah. Pozdrav! K lom en s TTlebanja. M. KERNGVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 či. <■'". v . . .j M .. i k Tukaj še vedno nekateri pričakujemo dobrih časov. Kakor se vidi, jih ne bo nikoli več, dasi jih mini vedno po časopisih obetajo. Podražilo se je vse, posebno meso, zraven tega nam pa še davek računajo. V Washfngtonu vedno obetajo in delijo milijarde, pa se nikjer nič ne pozna med revnim ljudstvom. Za vojne svrhe je dosti milijonov na razpolago, in največji dobiček imajo od njih kapitalisti. Življenjske potrebščine gre jo višje z vsakim dnem, tako da človek po pravici vzklika: — Kam bomo prišli-? Tolažbe in zabave še nisem Naročits ga prt — *NJKftRffl 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STBBBT Ne* Yofk Oity. ALI STE ZAVAROVAN? ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALi SMRTI? AKO NISTE, TED Al VAM PRIPOROČAMO JOfiOSLOVANSKQ KATOllSKO JBNOTO V AMERIKI. kot najboljfe >Mte mu je na višnjevkaslo spreminjal. nekoč ponosen rep >e mu je kakor metla vlekel po tleh. 15»'|e, lep., kokoške SO >e 7/t\-••ud"-m» s|M>glei|«»vnlc: Kaj mu je zadnje ea|i»tu. z naslado ojiazo va bole kokoške na dvori- šču in klical ves svet na ko-rajžo. Pri tem j«*'mimogr«Hle pogle dal skozi odprto okno shrambe, v kateri je imela gospodinja spravljene jest vi ne. Pet košaric lepili belih jajc je r-talo na mizi. ki so jih nj«*-gove kokoške < trudom produ-cirale. Toda. -veta iiehe-a. kaj j»* pa v se>ti košarici.' Tudi jajca, toda kakšna! Xe b»*la. pač pa zelenkasto. rdečkaste. viš-njevkaste. rmenkaste barve, ki jih jo gospodinja prebarvala v velikonočno pirhe. toda petelinja srbiva tega ni vedela in ni mogla razumeti. Takole je modroval: — Šest lepih put k mi je naklonila u-sotla. dobro sem jim gospodaril, vse sem jim privoščil, toda ena med njimi se mi je izevc-lila. Kua je skočila čez zakonski plot in se začela z drugim pečati. Toda katera.' Kdo je zapeljvee ? Dolžil je zdaj to, zdaj ono. toda vse enako so se nm skušale prijazno dobrikati. Na iioIh*-ni ni opazil mti najmanjše spremembe. Kaj jo hotel — put ko so ženske, ženska se pn zna pretvarjati in čuvati svojo srčno skrivnost. Kokoške so šle spat, petelinu pa ni bilo za njihovo kom-panijo. Vso noč je preždel v kotu, vso noč do jutranje zore. Prav nič ni budil kokošk — kar same so se zbudilo in se veselo sprehajale po dvorišču. Petelin jih pa niti pogledal ni, kajti pred njegovimi očmi se je pojavil povsem drugačen prizor: Na pot jo priletel sosedov pav ter razprostrl kakor ogromno pahljačo svoj rop, ki se je zahlesketal v jutranji zori v tisočerih barvah. Xa zelenkasto, rmenkasto, rdečkasto se je spreminjal. Uboge peti i nove možgane so začele delovati, kombinirat' primerjati barve v pavovem repu s pestrobarnivimi pimhi, ki jih je videl v shrambi. Greben se nm je naježil, vrat je stegnil, zakikirikal in planil na plot. Borba je bila huda, toda kratka. Po preteku pol minute je pav omahal s plota, in kri se mu jo vlila iz presekanega vratu. <1 GLAS MlftOSA ii MSW 9dlX, T8UMDA*, APRIL 18,193S LAMEST 8LOVSME DAILY in XT. 8. A. PROCESIJA NA KONJIH Nenavaden običaj je bil velikonočni obhod, takozv ana "konjska procesija", ki se je vršil pretekla stoletja v župni ji sv. Petra v Komendi pri Kamniku. Nepoznani so viri, ki bi govorili o početku in namenu tega versko narodnega običaja, pač pa se .sklepa, da spada njegov nastanek daleč nazaj v srednji vek. V Komendi je bil red sv. Janeza, kasneje imenovan Malteški red, katerega dolžnosti so bile pomagati zatiranim, streči bolnim in se bojevati proti sovražniku krščanstva, Turku! Že ob koncu križarskih vojsk so imeli Mal-težani tukaj svojo posest. V*li-stini iz 1. 1256 se že imenuje: '•Hiša reda sv. Janeza iz Jeruzalema, pri sv. Petru." V drugi listini 1. 1298 pa brat: "Fra Wernclier, komendator pri sv. Petru" ki je bil istočasno kc-mendator na Polzeli, v Savinjski dolini. (Listini v Malteškim arhivu na Dunaju.) Precej obširno poroča Valvasor o tem obhodu v VIII. knj., str. 785 m XL kuj., str. •Mi), kjer je slika. OpLs za naše jezdece ni nič kaj laskav, tudi slika ni nič kaj prikupljiva. Piše pa: Na čelu tega obhoda je zdita dva zastavonoša, njima si« di duhovnik z Najsvetejšim, enako na konju, potem pa stotine kmetov, vsi na konjih. Tako jezdijo, daleč naokoli. Cita-jo se vsi štirje evangeliji, v smeri vseh štirih tlelo v sveta. Med drugim pripoveduje, da se obhodniki vselej pripirajo za čast zastavonosca. Pri evangelijih se pa drenjajo in rijejo, eden preko drugega naprej, tako, da je veselje gledati, kako zdaj ta, zdaj oni, pade raz konja in poljubi mater zemljo. gotovo toliko Časa, kakor peš-potnik v Ljubljano. V prvi vrsti se se tega obhoda udeleževali razen Komen-čanov posestniki konj iz smle-ške, križke in velesovske gospo-ščine. To so bili prebivalci to-stran Save in podnožja Šmarne gore, Vodičani, Senčurjani, Cerkljani in Mengšani ter še drugi tja gor do iztoka Kamniške Bistrice v Savo. Prihajali pa so celo Dolinci od Save Bohinjke- s svojimi konji. To poročilo nam pa potrjuje dejstvo, da so če do leta 1870 prihajali leto za letom trije ali štirje postavni možje iz Bohinja na veliko noč. v Komendo. Tu iso prenočili, velikonočni ponedeljek opravili svoje po božnosti in odšli nazaj. Imel pa je ta obhod za naše prednike še drug važen gospodarski pomen. Že Valvasor ve povedati, ko opisuje Smleško planjavo (Floedniker Boden), da se tam vzgajajo konji, katere kupujejo Italijani. Isto vu povedati, ko omenja Cerklje, o imenitnem kobilar.stvu, ki do-naša kmetovalcem za prodane konje v Italijo marsikateri tolar in zlatnik. Zato prav lahko verujemo pripovedovalcem, da se je po končani procesiji, pričel prav živahen sejm za konje, ki so jih kupei potem cele trope vodili proti Škof ji Loki v Italijo. Iz tega pa tudi sledi domneva, da so Maltežani res zasnovali ta pohod, da bi s tem navajali svoje podložne k tem večjemu redu in pokorščini v boju. Imeli so mogoče tudi ozi-re na prospeh konjereje v vojne namene in slednjič še prospeh svoje naselbine in njeniii namenov. Koder se zbirajo ljudje, tudi ST. KIEDERZTNSKI: Leseno srcece Velikonočna zgodbica. VELIKANOČ V ATENAH I. Navadno se tak slučaj ne zgo- nerednosti niso izključene. Tu- di nalašč, pač pa vsled neizvež-banosti konja kakor jezdeca. Taki vaški konjenici pač ni vzeti za zlo, da -ni izvežbana. Po ustnem izročilu in nekaterih zapiskih so se zbrali od-hodniki že zelo zgodaj pred cerkvijo sv. Petra, ker prva maša je bila že ob štirih v nekdanji kapeli zunaj cerkve. Tako nato je krenil dolg sprevod po dva konjenika skupaj proti vzhodu čez vasico "Gora", prebredči poto (Tunjico) in se ustavil v podnožju griča, na katerem stoji grad Križ pri cerkvi sv. Pav la Navzoči duhovnik je blagoslovil prinesena velikonočna jedila. Od tu je krenil obhod prav do meje kamniške župnije, nato pa zavil proti jugu na Drnovo ravnino, ki leži med Mengšem, Kamnikom in Homcem. Ako se prvi blagoslov ni vi šil na Gori, vršil se je sredi Križkega polja pri kapeli na Drnovem. Sedaj so se obrnili naši konjeniki proti jugozapa-du in so jezdili do cerkve v Su-hadolah. Tu je služil duhovnik, na še sedaj ohranjenem oltarju zunaj cerkve sv. mašo, blagoslovil velikonočna jedila in izvršil drugi blagoslov, ako ni bil izvršen že pri preje imenovani kriški kapeli. Še bolj proti zaipadu je krenil naš obhod, na pol poti v Vodice, se zaobrnil proti seve-rozapadu in na sever, kjer se je ca skrajni meji domače in cerkljanske fare, na idilični višini Goričica, izvršil tretji blagoslov. Sedaj so se jezdeci zaobrnili in hiteli zopet proti vzhodu čez vas Klane proti Komendi, da se udeleže četrtega blagoslova, ki je bil na polju, ne daleč od komendske cerkve. Nato je bila zunaj cerkve slovesna -sv. maša z zahvalno pesmijo. * Kakor pove cerkveni obred-nik iz 1. 1734, se je čital evangelij v domaČem jeziku. Stari ljudje so rekli, da je ta obhod naredil tako dolgo pot, kakor je iz Ljubljane v Komendo. Če bi bilo to tudi malo pretirano. $ vtem bogoslovjem je zavzel li v Komendi je bilo tako. Prišlo je kdaj pa kdaj ob tej priliki do pretepov. Zato so oblasti v drugi polovici osemnajstega stoletja pričele delovati na to, da se ta konjeniški obhod zatre. Že Marija Terezija ga je z odlokom 19. aprila 1777 prepovedala. Toda Komendča-iii in njih župnik Andrej Pogačnik se niso dali kar tako u-gnati, prosili so, da se naredim prekliče. Odgovor je prišel šele leta 1782, v katerem arlidi-jakon gorenjski baron Taufe-rer na podlagi odloka deželnega glavarstva z dne 19. januarja t. 1. grozi z dopisom 2G. marea t. L, da odstavi župnika ali kateregakoli duhovnika, ki bi se predrznil obhajati procesijo na veliko noč, bodisi s sv. zakramentom ali brez, njega. ^Listina v žup. arhivu.) Komendski farani so menda o veliki noči 1. 181£ že dobro vedeli, da francoska moč pojema, zato so prav brezskrbno ponovili to procesijo na veliko noč, če tudi brez duhovnika in sv. zakramenta. Komendski župnik je bil kljub temu osumljen, da je z njimi soglašal ali jih celo nagovarjal. Francoski komisar v Mekinjah, Muli, je poslal orožnike, da župnika a -re tira jo. Župnik Anton Muho-vec pa je pobegnil na Štajersko pod avstrijsko oblast. Ljudje so župnika zelo radi imeli, zato so se grozno nad komisarjem Muli jem jezili in to tem bolj, ker so ga po večini poznali; bi! je zaročenec hčere graščinskega najemnika Kavčiča. Ko je nekoč prišel v Komendo na obisk, je privrelo mnogo ljudi pred grad. Hoteli so s komisarjem, ki jim je odgnal dobrega župnika obračunati Množica je oblegala grad celo noc. Šele prihodnji dan se je Muli ju posrečilo, da je pobegnil z nekim podložnim kmetom, ki ga' je odpeljal skrivaj v gnojnem košu v Kamnik. Do potresa 1. 1895 je bil še cerkveni shod na velikonočni ponedeljek kot edini spomin na ta obhod. A, M: Janeza so ljubila vsa vaška dekleta. Menda prav zaradi tega, ker se on za nobeno, ni zme nil. Ej, to ti je bil fant Ivamnar-jev Janez! Lep ko naslikan. V vsej fari ni bilo takega. Bil je vitek kot bor! In oči, oči, globoke, brez dna... Dekle, ki se je zagledalo v njegove oči, je bilo kakor brez glave... Vidite, takšen je bil Janez. Poleg tega pa je znal Janez iz lesa napraviti toliko prelepih stvari, ki jih je še lepše pobarval. In ko je zvečer, ko jc po 'nebu plaval bledi mesec, .sedel na klopico pred hišo in zasviral na svojo piščalko, se je razlegalo po mirni dolini kot bi pelo petdeset slavčkov... Vsaj dekleta so tako govorile.?. Fantje pa Janeza niso trpeli med seboj. Rogali so se mu in se norčevali iz njega, češ, da mu manjka eno kolesce v glavi... To so govorili kajpada iz gole ljubosumnosti, ker so vsa dekleta za njim norela... n. Ko je Janez zaigral v mesečni noči, se je nemalokdaj zgodilo, da nobena dekle ni mogla zaspati... Zdaj je prišla Orc-harjeva Anica, zdaj Podbre-garjeva Francka ali katera druga in šepnila Janezu: "Oli, ljubi Janez, kako lepo igraš..." 4'Ali je res, da si nevarno zaljubljen...?" "Seveda!" je .smeje se odvrnil Janez in igral dalje. "V katero pa? Katero si si izbral!" Na to vprašanje je navadno nehal svirati in zagonetno odgovoril: "Noč!" Drugič je rekel: "Zarjo!" Tretjič zopet: "Temo!" In tako naprej... Nato pa je pobegnil v hišo in pustil dekle samo v mraku, ne da bi vedela, kaj Janez misli. IIL Ej, Kamnarjev Janez je bil prebrisan 1 Nekoč — bilo je ravno pred Veliko nočjo — so dekleta sklenile, da stvar razjasnijo in izvedo resnico... Čas je že, da se izve, na katero Janez misli. — Združile so se in se zmenile, da skupaj stopijo k Janezu in ga poprašajo. Čakaj, zdaj se jim ne bo mogel izmuzniti 1 — Zdaj bo moral povedati, kam ga vleče srce!... Našle so ga doma, ko je ravno barval kot sneg bele pirhe, ki jih je znal poslikati bolj kot nihče drugi. "Janez, ljubi Janez!" so začele vse v en glas, ena pa je nadaljevala: "Povej nam vendar že, katero imaš radi Ampak, če ne poveš po resnici, ti vržemo v ogenj najlepšo piščalko. Boš videl, da ti jo bomo, saj vemo, kje jo imaš spravljeno!..." S takšnimi in podobnimi grb-' žn jami so silile v Janeza in mu niso dale miru, dokler ni odgovoril : "Dobro, u vrši temeljni čudež in dokaz tu gre po Metropolitanski uli-fi proti Trgu ustave, ki ga obhodi, da se vrne potem nazaj. Ogromna množica ljudi napolni prostrani trg že davno pred pričetkom procesije, balkoni vseh hiš, ki dovoljujejo razgled na trg, se šibijo pod težo ljudi, vsa okna so zasedena, vojaški ko rd cm zapira na obeh straneh pot, po kateri bo šel svečani obhod. Na balkonih najlepšega atenskega hotela "Grande Bretagne" se zbere elegantni atenski svet, člani bivše kraljeve hiše, visoki vojaški rn upravni dostojanstve liiki, diplomatski zbor itd. Nešteto ljudi ima prižgane sveče v roki, da je trg podoben gorečemu morju, a donebesni hrup in grobna tišina se vrstita približno do devetih, ko prispe procesija na trg. Hipoma se oglasijo zadržani, turobni ji* dve do tri ure in se konča s slavnostnim obhajilom. Ploščat, okrogel hleb posebno belega in mehfcega kruha predstavlja Odrešenikovo telo. Duhovnik ga razdeli s "sveto sulico" po prastarem obredu na več kosov. Nekoliko kosov rabi primešanili vinu, ki predstavlja Kristusovo kri, za obhaja-nje vernikov, ki ga izvrši duhovnik z žlico iz keliha. Nato se vrne duhovnik k altarju, o-čisti kelih in govori, vernikom neviden, zaključne molitve. -1— Končno stopi spet pred ikono-stas in odpusti vernike z besedami: 4 4 Blagoslov Gospodov in Njegovo usmiljeuje pridi nad vas po Njegovi milosti in ljubezni do ljudi." Ljudje ostavljajo cerkev, vsak proti svojemu domu z gorečo svečo v roki; ta sveča jim baje prinaša srečo vse leto do .naslednje Velike noči. To je vesel velikonočni pozdrav za vse nesrečne in siro-^ masne: "Imate tu kaj jesti?" slišal ta klic in kdor je storil, kar je zapjisamo v apostolih $aše vere. Wselo je, če poveličujejo Vstajenje tisti, ki grofic čez pomladni vrt; še vese- Kdor je v siromakih in sirotalCi^jše je, če se z Vstajenjem to- jtažijo oni, km gredo v dnevih iitiske in tuge svojemu bližnje- Hlapee postaja v svetlih škor-. , * - njih na voglu hiše, zroč na be-,"1 ok?.sU ^ lo cesto in želeč, da ostane bela in lepa, kajti jutri pojde domov na pirhe. Dekla ^i po-merja novo zidano ruto, katere blesk se bo tako lepo podal v svetli cerkvi. Hiše z jasnimi okni pokojno strme druga V drugo, kakor da so se šele prvič zagledale, vse v lepem redu in liku. Dovolj za pero, toda za oko še ni dovolj! Ne, nihče nam ne more povedati,kaj izžareva duša na praznik vstajenja! Kdor je videl «in slišal samo to veliko noč, Se ni okrnil naj- "Dali so mu kos pečene rrbe ton grobu naproti. Pa tudi to .še ni popolno velikonočno ve- lepše velikonočno veselje. Vendar to še ni popolno ve-" likonoono veselje! Poglej, iznad postelje se je sklonil bolnik in se je s koščenimi rokami naklonil na okno. Odpreti ga mora, vsaj na pol ga mora odpreti, da bo jasno slišal velikonočno pesem veselih zvonov. Stolp bi se moral videti, 'pa rosno pogled tega ne pripusti. Takole morda, kakor danes ta žejna duša, je stala Marija zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, sc .J® sklonila v grob... " Velikonočna pesem sel je! • -O veliki -noči prav posebno čutimo, da naše srce ni ustvar-i jeno za maščevanje, jezo, sovraštvo, zlobnost, ljubosumnost, nevoščljivost in sebično si. Vse to zastruplja srce in ubija dušo in telo. Ljubezen vnema' ljubezen in sovraštvo vzbuja sovraštvo. Ljubezen je dih življenja in vstajenja, sovraštvo' je duh smrti'in trohnobe. : Otroke gledamo, kako se zbirajo v gručah in kako si izbirajo deček dečka in deklica deklico, da pojdejo skupno za velikonočnim sprevodom. Slabše oblečen učenec je do desetkrat poskušal srečo med svojimi tovariši, pa ni mogel najti nobenega druga. Ni se liudo-val. Nazadnje se je pridružil zadnji dvojici; zadnja dva dečka sta ga, čeprav lepo oblečena, vzela v svojo sredo, ker je bil manjši med njima. Velikonočni otroci nas uče, kako se pride do pravega velikonočnega miru in veselja. Vsi gremo v nekem pogledu za dolgim, neprestanim veliko nočnim sprevodom, ki mu načel j nje Gospod življenja in vstajenja. >hi ir. "Oils NARODA' NEW YORK, THURSDAY, APRIL 18.1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE minimi InlHIBmlllM KNJIGARNA "GLAS NA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : Romani... POVESTI IN ROMANI .80 .7.» JiO .60 GO 40 .GO .SO JS AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cen* ..........t.................................... Kersnik je |Ki|«-g .1 určičn naš najlnilj i>«»lju-,](Mi pisatelj. Vtv del. ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel zavrniti, je Kersnik usiM-šno il«»vršil. "Agitator" s|ia«la med njegova najboljša dela. . ■ ANA KARENINA, roman spisal U N. Tolstoj. Dva ivezkas Irdo vezana. 1078 strani ........$6.50 "Ana Kareiiiiia". tvori višek Tulstojurjoi umetnišk«*ga d«*ln i« j«' eno uajl»omeiubiiejšili d«* I svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi ral čitati vsak Sl«»vi-tie«-. AKT STA". 113. _ Spisal K. <>nhorinu. 5." »t« strani. Cena ...... T«» je roman tisti- vrste, kjer se »lejanje rnz|>Mn vsak liip v novo napetost. polno spletk in horenja. Tak roman ljubijo bralci. . ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. .A NI »KUJ TERNOVC. reliefna karikatura Spisa) Iv. Albreht. 7*\ strani .............. RKATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 161 strani. Cena ........................................... Poleg 1'a v line 1'ajkove je I.niza Pesjakova takorekcč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstrovala v slovenski književnosti. Njeni spisi rasodevujo <"*utečo žensko dušo. BELE NOČI. MAM JUNAK, spisal F. >1. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ Kratke |M>ve»ti i/ življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskemu ro-inaiMipisi-a. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... ttotuaii je izšel v zalogi Vodnikove »lružbc. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. K«»n Kitaot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŠ, spisal Franc Milcinski. — 130 strani. Cena Niš najboljši humorist Milčinskl je v tej knjgi zbral iuir svojih najboljših črtie, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mc&ko. 1« »^rani. I »ve čt rlci cuega naših najhuljUh pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". (Mn> sta mojstersko zavrSeni. kot Jih nore za vršit i edlnole naš neiuo-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar. 887 strani. Črno .—.................................................. T«» je Iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To Je roman ienske. ki Je skoro V>se življenje živela In goe*i>odi-njila v žu|iuišču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasck. 182 strani. Cena ...................-..........-............... Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prebita ta roman. t>*» čitanju se mu bo odprl ik>-TM>m nov svet. poln nesluteiuh dogodkov. (•LAD. Spisal Knut Hanson. 2*» strani. Cena Roman umnega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velezanlmiv in odkriva čisto nove strani čtoveikega življenja. GOMP AČI IN KOMITtSA KI Spisal Julij Zeyer. 1.71 strani. Cena ...... Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. bojne deSete, ki smo jo do nedavna polna H komaj po imenu. To je pesem Ijulieznl In zvestobe. GOSPODARICA SA-RTA. t Kari Flgdon> ...... GOCDOTNH, ipfiial Karl May. Dva zvezka. 288 la US strani. Cos _________________________- Spisi Karta Maya so znani naftia starejšim ritatrtjkm Marsikdo ae spominja njegorlb -V padUahovi send", "Vine**". .75 .35 .35 .40 .75 .60 .C0 JO .43 GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 si. Cena .70 Gl'SAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ............................................. • To je letalski roman. ih>1ii dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev, ritatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, kl se vrše v v zračnih višavah. H.ADŽI MIKAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................. To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Ix>vstik. Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega. misleca. HEKTOK.IEV MEČ. spisal Rene la Bruyere. Re man. 79 strani, ("etra .................................... -50 Skrajno zanimivo tlelo znanega pisatelja. Polno zaplet I jajev in zanimivih dogodivščin. r*itatelj s" čudi pisatelju, kako je svojo zg<»d-Iki strokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena .....................................................40 V tetu romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje nčiteljiee na deželi—duševno o-saniljette žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spo-nitmi. H C 1)1 ČASI. _ BLAGE DI ŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ................................... Knjiga vsebuje zanimivo povest ln veseloigro. Oboje je povzelo iz našega domačega življenja. Hl'DO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavee. 79 strani. Cena ................................ Naš izhoren pri|Hivednik in |»oziiavatelj narave nudi čitatelju le|M>to naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Stihi knjick. tvna .................. Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Franr Milfinski. 151 strani. Cena .80 Šo|»ek črtie in podlistkov našega najlmlj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igrale«- izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtiee izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor I Mene. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena ......................................1-50 .lanes Meneiger se p< pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. <>n je prvi krenit s )M»ti. ki sta jo liod;!a Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V Irnjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROI ČKA V XAr. STOLETJE. spisal Čerh S v at epi tik. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražaua gosjwtda Rrončka v dobo strašnega ln slavnega liusltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od kom-a do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Flnžgar. roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.G0 V tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal tHM-bo med delom in kapitalom ter spletke iu nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih sre zavzema v romanu eno prvih mest. JAGNJE. 110 strani. Cena kros. .40 Vez.____ .45 V knjigi je |s»leg naslovne še povest " Starček z gore**, t)l»e sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ. spLsal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje iioleg naslovne povesti znanega |»oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi iu vredni, da jib človek člta. JI AN MISERIA, spisal H. L. Coloma. 188 str. Cena .68 Ta pretresljiva jaivest je vzeta iz dol>e španske revolucije. Sočutno zasle«lujemo usodo po-nedolžiiem obsojenega Juana Miserije. A* o-sebl brezvestnega Lopezinka ]>a vidimo, kam •privede človeka življenje brez višjih vaorov. JCKČ1ČEVI ZBRANI SPISI, devet MU vezanih knjig. Vsaka ima nad dveaU strani. Cm* . vsem devetim knjigam je ........................... Jurčič ne potrebuje nikatoega posebnega prl-^ poročila. Jurčičeve knjige so napripravnej-3e čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtlpui Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata ln cela vrsta drugih njegovih neiKizabnlh obrazov bodo večno živeli. JUTRI, spisal Andrej Strog. K strani. Cena broširane ................ 60c trdo vezane .75 Knjiga jc posvečena onim. ki so šli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena Je njibovemn tihemu JunaStvn. t KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Oran ........................ »K Menda nI bilo pisatelja aa svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot* jo Je Imel Francoz Jules Verne, ln kar je gtavno. skoro r» njegove n a j si veti i so se vreantfiie. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, suhmarln. polet v stratosfero Itd. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kiuetskega fanta, ki so ga stari- 1 ši iMtslali v šole. kjer se je vzdrževal 7. lastnimi snilstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. «»b čitanju se Ih> moral čita-telj večkrat od srea nasmejati. KRIŽEV POT PETRA KITLJfcNIKA. spisal Pa- stuškin. 83. strani. Cena ................................70 Zgodovinska |»ovest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ue pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. Kl-HINJA PRI KRALJICI GOS^I NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75 Aimtole France je bil hrezdvomno eilen naj-odličnejšlb soilobulh franeosklb pisateljev. , Svoj izr«*ovesf o otroku, ki gane odljudnega čudaka. I>eeek je plod ameriške vzgoje, ki ue (»ozua ralik meil bogatini in reveži. i«ač pa zna razlikovati le med dobrim ia slabim. ^ MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtie«' našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ............ •• Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAANIKI Spisal Janko Kač. 11!» strani. Cena.........60 Spisi... MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil-tips Oppenheim. 92 strani, ('ena ................ 75 I>.» skrajnosti na|»et roman iz modernega življenja. Opiienheim je znani angleški ro-a nop i see ] h »znan po «-elem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. t Jan. K. Krek >. iss str....... .60 .15 MOJE ŽIVI JENJE. spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. Čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega gloltoko prevzeti. "Moje življenje" je najiiomenibiiejše delo Ivana Cankarja v zadnjih ujegovlb letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.56 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 182 strani. Cena .....................................88 Povesti morskih gusarjih in piratib so splošno vse zanimive, to delo pa jfTesega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSin. 112 strani. Cena ____ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziicnjajo se kvišku, a sredi I»ota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Mati«*, s slikami Cena L50 NAŠA VAS, spisal Anten Novatan. 224 strani. — Cena 1.— V zvtzkn je devet črtic povedni is naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan Je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan iSigelj. 125 strani. — Cenn ve*.------------.78 Bni.____________ .58 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. kl je poanal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAN^I LJUDJE, spisal Alois IdNc. f4 PATER KAJETAN, spisal A erdiclns.- 187 stHUrf. Cena 1-— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič i«> hudih bojih vrgel zoiiet v življenje. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 stmni. Cena .........................................................60 To je satira na franeoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni frane«»-ski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zahavljiei. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Aled Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodite" je spisal naš }M>ljudni pisatelj Kač. ki se je iNisebno proslavil s svojim znamenitim romanom *"Oruut". Prva knjiga vsebuje ^4, druga i»a IS kratkih in zanimivih i»o-vesti. PLAT ZA ONA. spisat Leoaid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega mskega pisatelja vsebuje knjiga še dve', namreč "Misel v megli" in "Brezdiio". POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črti«- iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena .................................................60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega i»isatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ .50 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi jiorajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja, PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .60 Kakor vso I»etelove povesti, je tudi ta vzeta iz uaSe^a pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani.........60 PRODANE DUŠE, spispl Joža Likov if. 160 str. Cena .60 Kilor hoče vedeti, kaj i»očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rahindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. lOtt strani. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta |>ovest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereč«« moderne probleme in jmsega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen ro-man znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z naitetim pričakovanjem citati do konea. RENE MAUPER1N Spisal Edmont de Concuort. 23!» str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. IX»lo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 ki imajo na-« vojne. 1'o^a-in i statično, knjigo, kajti ki j" izgnbi- KAZAKI, spisal L. N. Tolstoi. S88 strank Oran Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napol divjega plemena, kl Je Uvelo Id deloma Ae vedno živi svojevrstno življenje aa rmkth fttepah. Napota povest, polna burnih daSIvUaJev od začetka da .78 Zanimiva pOvest ia CaSov, ko so bili Fratocoal na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spiaal Ivaa ROZMAN. Trda ffr rt—a, 115 strani; Ca« _________________—---------- * Knjiga vsebuje misli, M so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN 1ANSK, spisal L h. Orel. m SANIN. Spisal M. Arclbasev. 48S str. Cena____1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem iu ua Nemškem konfiseiran. slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana. oficirja, študenta, zida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari May. 188 strani. Cena ..............................................38 -- Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapaduv Pestre slike iz indijanskega in pi-joairskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškem Za padu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDKNKE. povest. Trdo vezano. 83 strani. Cena_________________________________________ M To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma Junakinje, sledita saslufeaa sreča in zadovoljstvo, SUKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.28 ' TO jtf Men najbolj značilnih spisov znamenitega kngteškega pisatelja. Roinan je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti In napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. .88 JI Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Nfekt slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo dara sa pisanje krknlnal-nlk romanov. No, pisatelj Orel asu Je dokazal. da ga imajo. i *MI V PROZI, spiaal Cftas. Randefeire. 112 SLIKE, spinal Ksaver MeSks. 188 strani. Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni prečita...... _ ___________________g življenja. — 8REDOZIMCT, spiaal Peler Rshtojec. 84 *rmm. Cena .oa. veaana Zbirka kmečkih povesti lx našega iivUenja. Bohinjec je dober pisatelj, kl ▼ svojih spl- aCh do pMSce po»o« d«Bevnost naSega človeka. Ob Čitanju njegovih del se zdi Človeku. da Ima pred očmi prizore te domovine. ŠTUDENT NAJ toO. — NA® VSAKDANJI^ STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ -»d To je ena najslavnejših knjig, men vzbuditi v čl«»veku stu«l »l< stni (»rizori so opito življ«*-nj«* ter izborilo ori>al zinn-iij«*. ki iiast<»pnjo v njem. TARZAN IN SVET. :a»s strani. tV,,a ........L— TARZANOV SIN. Vezan«. :u>| strani. l»r.»šir.iiia .!M» TARZAN. SIN OPICV- >tr:ini. bro.šinma .«>'» Pisatelj K«lgar l£i«-\* Hiirr<»itgliN j«> v s\ojib «lelih o Tarzanu obdelal m,,,v. kakršne ni «•!»-delal pr«'il njim iioIm-ii pisatelj. Nj«-g«iva «b'la s«i presta vljene v v s«- ku'ntriie j«-zik>- >• r ne zanimajo samo mladine, pač pa ti. ;i ■«l-rasle. TATIC, spisal Franee Bevk. Trda vez. 8t> str. Cena .70 Naš izlHireii primorski pisatelj mini daje v tej knjigi dv«- jMivesti. ki jih j»' ]M»sv«*tit svoji materi. TUNEL, spisal iternliard Kelleriuaiiii. 295 str. Cena 1.20 Clohoko j m n I zemljo vrtajo orjaški stroji m-nel in«*d Kvr«»po in Ameriko. Cele arma>le de-lavcev s«» smrivajo vedno globlje v osrčje z«-mlje. Sretli dela zaloti gra«litelje strahovi-ta katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja 'Allana ne odneha, dokler ne ste«"e me«l Kvru-!»«> in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey-er. Trda vez. »:{ strani .....................................63 Prevoil treh zanimivih | m »vest i če- škega pisatelja. UGRABL.VENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1 Knjižniea *'.Iutra" nam je s tem i detektivi svetal" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ................................ 7* Knjiga vsebuje petnaj>t pisem, ki jih preveva iskren«* občutje. I'ivma govor«* «» njah ženskega srea, «i ljul«»zni. o soririnih •lušnh. A'ELIKl INKA'IZITOK. spisal Michel Zevacrn 124 strani. Trda vez. Cena....l-20 *.....Bro>. t Kdor hoče poznati strahoto španske inkvi/.i-<*ij«'. naj prečita to delo. ki je bilo spi-aje-p»i r«'>ničnih iHNlatkih in mora nav«lati čitatelja z grozo. VERA. spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrl-no življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in rusk«* aristokracije in kaže. da so bili med njimi poleg manj" vrednih tudi srčilo-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V V1CAH Spisal I*rosp.*r Merime«*. "si» strani, t'ena.. ISrt Kdeii najboljših spisov francoskega mojstra. GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. p«»-vzeta iz naš«*ga kmetskega življenja. V KREMPMIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaro. 461 strani. Cena ............................... 1.38 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasn'eno vsebino, «la bo navezalo v>akega čitatelja. ki ga vzame v roko. \ METEŽU. Spisala .Marija Kmetova. >tr. Cena............L— Pisatelji«:! j«* v tem romanu gh.lntko pogledala v žensko «lušo. l'so«l«« j»«*tero žensk raznega tipa iu značaja s«' križajo v metežu živ-Ijenj:«, iz katerega izi«b*j«» vsaka na sv»»j način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi 'je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNLMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .35 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja k«»-r oš kill Sloveneev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1 60 Vseskoz nai>et roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejših dogodivščin In zc-pletljajev. V ROBSTVU. spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena .........................-..................... ,"~5 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših * ljudi, kl ne pozna samo vojne in njenih gro-zot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ .73 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka in I^aha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA ................. Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 strani. Cena -a...-....................... 3,— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz naj* Itolj juna.ske dobe ptdjskega naroda. To Je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 2 »F strani. Cena -------------------------------------------- L— "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, kl nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi .'.» vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Jx» Coqne-oro. 3* NOS saojstevakl pripovednik nam nndi t- teh dveh svojih delih ohiio daSeneat ulitka. - » v _ •____.*____ G L A« NARODA' NEW YORK, THURSDAY; APRIL 18, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. JL KRATKA DNEVNA ZGODBA FHUKS TIMMEHMAXS: STARI MLINI Prej j«- stalo krog starega, z ter opazoval, ko se j«* blestel v rdečimi strehami napolnjen«- 'dežju. A še rajši v vetru! Tega mesteca petero lesenih inli- daj je vrtel svoje lopate z vs i nov na veter. Mestece je imelo tilo svojega lesenega telesa, noli njih prav s vojsko, pod- Oc j«* ponori tulil vihar in se žolsko idilično liro. Vseh prte- zaganjal v mlin, je prijatelja i« mlinov se je postavilo kraj skrbelo. Vesel je bil, ko j«' zju-I i -te rrstr. ki j«- vodila v so t raj sprt zagledal svojega pri sednja mesta in bližnjo trge. jatelja vsega čvr-tega in vrte liili so k<» stari, zvesti čuvaji čoga >r v svežem soncu. A ka-in «o bili odločni -nasprotniki ko je bil lep v mesečini! Tedaj vseua onega tujega in moder in ga, kar ni sodilo k lini inr >1 eea. Dokler so bili mlini kraj me sla, jr (»hranilo tudi ine-to isti 1 jc menil Pallietrr, da j«' mogo- (V ,ako yotUi h| kr<,la Pai. i* iško in n ta I oiliest no, ko kak o |jt»ter je imel to srečo, da je pis pri Dickensu ali kaka slika; spozlla| lluSo mrma. To je bil ho I a ndskega mojstra Vermeer-• nt,;Hal. Franeovjev oče. Bival J'*- I ji zraven v neki beli hiši. < >pa- A čeprav so bili mlini najza- j zova, yromv in S1110r vetn, uesljivejši čuvaji, vendar nis:ym uravnavai m|'m po tem. Premogli vztrajati vspriro elek- izkuAa| ZOreče žito, ki bo nje- govo zrnje skoraj prišlo moil triko in vojno. Oni mlin kraj Sis|H*rjevih vrat -o prod leti podrli, kt*r so poleg njega so zidali mlin na elektriko. Kon- j ,K.r krul, snemal je kuronca ga je uničila. Zemlji- j <|ia< va])ilo k njvinu. nobenega posla ver.' Preselil; s. jo drugam. Ostali pa so šo | Prihajali so tja zaljubljeni orngi trije. Ti so mahali s svo-S parčki, pa rejci golobov, ki so jimi rokami ko veseli otroci.'1" izpušča I i mlade gololičke ali dokler ni prihrumela svetovna | "Pazovali, kako so se vrača'i vojna v Flandrijo. Neki ne- »tari. Kmetje iz soseske, ki -i-slvor je sestrelil prvi mlin;!*'01' niso ,,ikoli »"»t'1 mislili, da drugi mlin jo pogorel, a tretji h; S<1 prikazali iz svojih pod-mlin je še ostal. To je bil | Mrešnih izbir, so vselej, kadar rraneovjev mlin. >0 ^li mimo mirna, obstali pri Moj prijatelj Pallioter *a ,J »J l"Vm' f iskreno ljubil. Kako je bil tajlv*» I'""1 mlin lep v megli, ko so se za-• Kakor so mlini sploh znak 1 ri-ali njegovi obri-i in j«' bil miru je imel tudi ta mlin mi-videti visok in strahoten koi loljuben pomen. Zatorej v sle prikazen; ali v snegu, ko jo i herni vojni brž uničijo mlinr, mrl smešno, belo kučmo na vr-: zakaj, koder se še vrti kak ha. Drugič spot so jo svetlikal mlin, ondi je kruh in mir v de-v zgori semeni luči in na vero ; želi. Mlin je nekaj, kar diši po i o jo bil obžarjen z rdečkasti- j deželi in jo poln poezije. Zato mi plameni. Vsa krajina krog so pesniki in slikarji zaljubije-njega pa je bila v senci. Prav tako rad ga je Poli i.»-sreča doma. ( Franeovjev ni I hi na gričku je 1 bil znak sreče. ; So preden j«» bila vojna, se jo radi njega, ko je na nasprotnem bregu še njegov dvojček mahal z lopatami, vnela grda borba. Neki električni mlin, velikanska nckazna omara, se je razčeperil iikn! njiju. Rjovenje strojev je zaglušilo ljubko tiktakanje mlinskih lopni. In ta ko nista ta dva nič več slišala drug drugega. i Med vojno je potem oni mlin pogorel in je ostal sam sanirat I- ranrovjev mlin.Boječe iu mo če je molel svoj križ kvišku. Zakaj, ničesar ni bilo, kar bi mogel mleti. Zdelo se je, da mizo žaluje nad pokrajino, ki vnii je sicer dajala toliko Imga ) le««a zrnja. ; Tako je stal mlin štiri leta. i Potem so vriskajoče t rombe 'oznanile mir. — Vso navduse ■ m in ohrahrene so lopate izno-va zapele | h »sem vetrov, zno traj pa so je kadila bela. dra-: iron-i i a moka. 1 Zdelo se je pa, da je bila njegova duša ranjena. Mlinar je NOJ V MODNI POLITIKI moidočim skrivaj vtika v žep«* kurje .kremplje, jajčne lupine, zavojčke s prpelom itd. To vse so že bolj velikonočne navade. Prav izrazito post- Da ima tudi moda svojo po-' jiti, so v vsej Kaplandiji v Juž-litiko, o tem ni tr/-ba zgublja ; ni Afriki našteli le HO udoma-ti besedi. Pred kakimi 20. leti se jo zdelo, da je vloga pt it noja v modni politiki za ved- 188T) že 150,(XX). CV pomislimo, 1IJU in s<* ,lnt,n"J° leti j črnih nojev. I^ta 1*75 jih je ! ™™vada je pa ta-le, ki je po- j ičalhilo že 21,«» udomačenih, leia!d.°,ma mednjevt^ktmiu miste- no doigrana ter da gova jH-resa nihče s«» za nje-več ne bo zmenil. V Južni Afriki so do tistihmal redili na farmah ve- da je farmer od vsakega odraslega s;itura dobil letno kakih 16(| zlatih kron, si lahko misli- sanje*\ Vsi vaščani se zbero j in začno prejievati versko ža-; lostinke o človekovem ir ehu. o kesu, o Jeziii*>veni ti"Vil'onju in "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do- tistihmal redih na farmah ve- mo. kako lepe dohodke so inie-r " '' ^ ' ' . 1 like črede nojev, kateri so raz- !i južno-afriški kmetje od svo-i^f'1 ^»^re »ožje Prv.r so vajenim mestnim damam po jih udomačeinh nojev. Ti do-|ra 1,1111 Evropi iu Ameriki dobavljali' hodki pa so izginili s tistim I ^ \"s]ik{*<' svoja peresa za-ženske klobu-) trenutkom, ko je moda žon-l^ ta ndoniaoda ko. Prela . tem predelali v konzerve in i lepa peresa iz ropa in iz kril, i pravijo, da je bilo prav dohro. j j«, rove/ moral celih osem me-s Sedaj je ptič noj imel mir-srerv čakati, da so mu zrasla | Amrleški grafologi pravijo, prid ljudmi. Mirno je živel pojdovidj velika peresa za prodaj, se^zdravje angleškejra kra pustinjah in so veselil svojega ! ('oprav to skubljenje ni bilo y., v zadnjeiu času iK-itno bolj-zivljeuja. Toda ne hvali dneva | snu tnonevarno, je pa vendarle -'t. kar j,. 0|mziti na njogovili pred vererom. posrbno čr gre j ubogega noja bolelo. 'podpisih za modo! Kajti kraljica Moda j Sirer pa jo uboga žival go-, prim<.rjava podpi.M.v iz bo-ima svoje muhe. Sirer si ta do tovo bila žalostna, ki» so ji vze- ^.y^n^iJi ča-ov I l'J"M» do li».*i"J m i sija va gospa izmišljuje spro- i li »ajlepši okras Saj je menda kaž<. -/miU('. ,„0.'"noga" tresenja ti vedno nove neumnosti, ven-i tudi noj rad lep. Tako je pa mk ()(1 py;o ,]a\jt> pa dar pji končno zo,x.t pride na! moral pol nag tekati okrog. Tu ;taiajo Medaljo "odločnejši, j st<;ro, kar jo že pozabljeno.! pomislite, «la .ti ni bilo i>rij«*i-}, )iti«-iiit» je treba da ADVOKAT SE POTEGUJE ZA PRESTOL Moda si je torej izmislila, da „o, ko vemo, da noj nima prav kpalj v |)arlamrntarni dobi pri- V 7'i ' bi bilo prav primerno, ko b, nič lepega trupla. Celo njeg„- y ^ ^ ^ , ^h veej.h i ženski vratni v takozvani ve-, k0ža ,t. hrapava in trda. i tojjk() :(Mr(|V nisavi ž"' !,.,v-l1'111 čei-ni toaleti bili j" »k riti s po ; Vzi • ka jf- dovolj, -o to skuti-',0,,0 ,l P >( 'l . spirali akcij 'lahko zrcalo njegovega stanja losi. In najlepšo pero. ki j'Sljeuje noju ni plvten«lenta na prestol lepi .t.zb m prošenj, naj se zač- fa 19oo pntrijarh Carigiada ne zanimati za hišo Alice Mac- Moll.tio, IV ](>ta V}.27 pa pa- Uuenove Mordisonove. Pisma trijnrli mesta Jeruzalema. Mož so bila deloma podpisana, de-:])|.avi (ljl izvi].a 0(1 ei,snrjn loma pa anonimna in bilo jih - jt.a |.Mskarisa IV., ki j«' iziru-je toliko, da j" bila policija !bn 1(it., 1;>U; bizantinski pro pMinoraua odredit. pn,s(o, pt>i, nasiliellJ ^nerala Mi-Mornsonovi hišno preiskavo.1 .haela F'aleoloirosa. Poljsko ljudstvo ima celo vr- I lisi. je bda polna nesnage in' (Jonoral Pelrolo^os POSTNE NAVADE MED POLJAKI je usta- sto zanimivih postnih navad, j ko so ,M>lirijski organi pregle- novi, ru,„)illu p-d^logov in ta bela peresa. \'sak drugi dan j kalere ]>otekajo iz starih čaostopanjo zaradi j" izumila šolo nedavno z zadnjo potomkinjo Kvgenio Paleo-irne. živečo v Angliji. Zadnji potomec Comene. tretjega roda. f:i je vladal v bizantinski < h ž:: vi, j«- umrl pred leti v Franriji. < Vtrfca dinastija, rod-'oina Aau' los. je iz.nrla 1204 in - tem je bil izpraznjen prestol i*i i lu Laskarisov. Ded novega princa Kvgena jo našel sredi »retekleua stoletja kot politični emigrant ziivi-tiščr v Sfiani-ii. < >če princa Kvgena Viktor Tooderes jo bil rojen že v Sara-uossi. kjer jo tudi umrl. Tu je bil rojen tudi sedanji preteu- il kupil, podrl in ga odpeljal j011 ll<* Wl] tt,ko skrben za mla-»he potem od mlajših to vožnjo trpinčenja živali. Pred sodi- j (1(.n1 n;J resto, |.;v„(.„ seboj v svojo vas. Oesar niso j dice, bi mnogo več nojevih pi- plačano s sladkarijami ' |diščeni je zagotavljala, da je ]jaskar^'illla otn*,k jn\., mogli ne bliski ne viharji, niti I poginilo. Xojisonam-J Mladina so ribava na ta na-, dajala živalim dovolj hrane, v];m3iii potomee bi bilo to-v-^Inti in 7inne zavarovala pred vlo-Reja nojev je zaradi teli last 'pepelom. Xa tak čebrič je pri- • milci. Zagovor ji pa ni nič j>o-nosti velikega ptiča in posebej: vezana vi*\'. Kakor hitro kdo ■ magsil. Bila je obsojena na dose zaradi njegove skromnosti stopi v hišo ali iz nje, pohalini, nanio globo in sodnik jo je p v preživljanju v Južni Afriki _ potegnejo vrv in pejiel se vsu-1 svaril, naj ne redi več živa kmalu zelo vzcvetela. L. 1865, ko so začeli noje na farmah go- rej dobro preskrbljeno. šestih se brlog. In tedaj je nastalo razburjenje, da so se ljudje zbirali j je odigrala ona odločilna bitna cesti in so postajali ter poslušali. Dolgo časa je bilo slišati i ka pri Kustoei". Kot rek rut dva glasa; nato samo še eden glas: gromeči oskrbnikov glas. j je služil v Benetkah, nato pa v Gospa Cecilija je bila rpvikrat v življenju premagana. j aktivni službi v Tridentu in Gospod Šlutman ni izpustil iz rok prvega uspeha svoje Bocnu na Tirolskem, od koder zmage. To je bilo na njeni jasno videti, ko je zjutraj hodil je prišel peš na dopust, resnih korakov v svojo pisarno, dobro prespan in s smehlja- 24 zini je preživel v hrvaških j očim obrazom. Gospa Cecilija se je potopila v tiho jezo; ker suiuah, kjer je bil delovodja, pa slednjič izprevidi. kako malo ji koristi jeza, je bila pa-1 Poleti je pa doma žgal apno; metnejša in je popustila. Zjutraj na dan sv. Resnjega Telesa . še letos je mislil narediti ap-je bila sklenjena sprava in pri procesij ie gospod Šlutman [ nenco, pa ga je smrt prehitela, korakal roko v roki s svojo 4'zvesto ženo" — kot je sedaj imel navado reči — takoj za baldahiuom. Ko pride naslednjega dne v pisarno, je čarodejna podoba" izginila. Zopet hiti k prostu. — Reverend iss i me! Izginila je s stene! — Tako? — se smeje gospod Henrik. — Najbrže jo je kdo vzel, ker je izprevidel, da ni potrebna. Gospod Šlutman je hotel na dolgo govoriti: tedaj pa pride frater Severin brez saj>e. — Gospod! Gospod! Pater Desertus si- je vrnil! — Kje pa je? — zakliče prost ves vesel. — Ravno prihaja! Ves oprašen, kot j«* skočil s konja, se prikaze Desertus med vratiui. Lasje iu tudi dolga, črna brada mu je nekoliko posivela, toda njegove oči gledajo svetlo in jasno in sveža barva leži na njegovem od sobica zagorelem obrazu. — Dietwald! — Gospod Henrik ga objame z obema rokama. Frater Severin iu oskrbnik zapustita sobo. • — Govori. Dietwald! Kafko je bilo! Pa še vprašam! (>d-govor stoji v tvojih očeh, na vsaki potezi tvojega obraza'. — Kako naj bi mi šlo slabo? Tolažba in veselje je šlo z menoj. Povejte, gt»spod. kako gre lepemu otroku? — Mislim, da dobro. Pri plemenitih gospeh je v dobri oskrbi. Toda zdi se mi. tla ji nova obleka še vedno ne ugaja. — Gospod Henrik s«« smeje. — Poročila prednice vrejo pritožb kot zavreto mleko. Do danes dekle v samostanu ni dobila več, kot srca vseh. Desertusove oči za žare. Nato pa prime proštove roke. — Malo poročil ste mi poslali. — Pisal sem ti. kar sem mogel pisati. Wolf rat ne ve niti za kraj niti za ime. Pa saj boš sam od njega slišal. — Ali živi? — vpraša Desertus z neverjetnim strme-njem. — Dva ineeea je ležal v velikem hiranju. Ko sem ga zadnjič obiskal, se mi je zdelo, da ima Kusebius malo upanja. Jutri gremo k njemu. '— Ne, giospod, še danes, prosim! — Ali ti morem prvo prošnjo odreči ? Toda sedaj govori, pripoveduj! Kako te je sprejel cesar? — Ket sina! — Ia si mu mogel to ljubezen poplačati? Kako je izpad-io tvoje poslanstvo ? Desertusov obraz za temni. — Bili smo zavrnjeni. — Gospod Henrik prikima, kot bi pričakoval ta odgovor. — Kdo je potoval s teboj? — Henrik pl. Vimebug iz Mainza. Enoindvajset dni je vzela ježa. Kako sem se začudil, ko sva prišla v Avignon. Našel si posvetni dvor, ki se valja v vsem veselju življenja. — In sredi tega vrvenja sedi papež, voljan d vonj i k Francije, ki podpihuje prepir med Ludvikom in cerkvijo in se skuša bogatiti z ropanjem zemlje na raeun Nemčije. Ko bi papež tudi hotel!mir z Nemčijo, ga niti ne sme hoteti. Francija mu ne'dovoli. ' Z jeznim nasmehom spremlja Desertus zadnje besede. — Samo pusti, Dietwald! Za vse pride plačilni dan! — Gospod Henrik vstane. — Gotovo si truden. Nekaj ur počivaj. Potetti pa mi boš vse povedal, ko bova jahala proti jezeru.' " * Desertus pa -ni hotel ničesar vedeti o počitku. Gre samo. da se preobleee. Se pred poldnevom prideta do sv. Jerneja. — Not Kako gre tvojemu bolniku? —- vpraša gospod Henrik. Kusebius se smeje. — Povejte, gospod, ali ste že kdaj videli kamen pasti v višino in vodo teči vkreber? Ne? Potem pa samo pazite, boste prav gotovo videli! Kajti mož bo ozdravel. Seveda mu bo roka hroma. Gospod Henrik m Desertus stopita v samostan. Na čistem ležišču *leži Wolfrat. posušen do kosti in kože. Prsi in obe roki so Se obvezane. Rane na obrazu so se zacelile in so pnstilf komaj vidne brazgotine. - Wolfratove «ci se zasvetijo, ko zagleda prosta -med vratmi. ... * — Boge vas sprejmi, jrospod! Kaj ne, saj moreni takoj vjprašati, kako gre moji Zefi? — Še nekaj tednov, Wolfrat in tvoja žena bo zopet popolnoma sdrtfva. OD NEW YORK A DO LJUBLJANE IN NAZAJ ZA SAMO SJ^Q0.50 V MODERNIH KABINAH TRETJEGA RAZREDA NA KRASNEM. PRI LJUBLJENEM PARNIKU FRANCOSKE LINI J K "Champlain" 15, Junija NA JKJOSIOV iXSKI Evhanstičr.i Kon&res V Ul RUAM Prit n i k.-, ki fp mleVžili te«« kcnpcn-Ki vi«)) dohroznani priljubljeni sVivinski župnik v <*hiea«i. KKV A LKKSA XI »KI* l"tt ANKA It. Vsakdo, ki namerava oliiskati st:iri kraj t.-to-!, ima tukaj najlepšo prilik«« potovati v 'pri je t ni družbi iu s. udeležiti izvan reduil« slovesnosti kon«r«-sn \ I.jnl>-ljani Taka priložnost se Ameriškim Slovencem k«, bo nudiki %a mn-»po lei. Ne odlaiajte—odločite se sedaj in pi-iite še danes po informacije na Rev. Aleksander Urankar. 1852 West Z2n-1 Place, Chicago, a'i na — V LEO ZAKRAJSEK GENERAL TRAVEL. SERVICE. ^NC.. 302 East Tirni St.. New York, N. V. FRENCH LINE Ecparski napad v Celju. 28. marca okroe: pol 10 zve-j čer je šel posestnik Fr Nacli. | V,nala, da je pobegli Mirko Ar berger s SJivnega pri Šmolior- 1,1,5 ir>- nmrcn poiieveril iz pro-ju nad Laškim iz Celja na ob i '»^tne blagajne na postaji Les call 7000 Din in se nato /. avto-taksijem Ztlravka Ambrožiča i«- pridružil neznani moški, ki pripeljal v Gornjo Radgono, je videl prej Naehbergerjti v j Ket' »'» "*P«'I<» prekoračiei 24. aprila: Manhattan v veremi neki celjski gostilni. Neznanec, < bmejiiega mostu, je šel na poje Naehbergerja nagovoril, im--fitei" 111 tam »kot'1 to se pa odstranil. Naehberger je šel potem naprej, blizu Ker-ueetve vile na jubljanski (Krekovi) cesti se mu je zopet pridružil zgoraj omenjeni iiio- 'vlak. ki odpelji' iz Gornje Radgone v mesto Radgono ob 21.15. Ko je vlak prevozil ob mejni železni most, ko ler v«» zi nekoliko počasneje, je na ški in zahteval od njega de- avstrijski strani skočil Arnuš nar. Ker mu Naehberger de- i vlaka ter se napotil v mesto. je tam sobo v botelu znanec udaril z nekim topim Kai>er von < »esterreicb predmetom po glavi in ga pre-»kjer tra je ponoči metirala o Na krov so planili rmeni gu-} sarji. Njihov jMiveljnik z revolverjem v roki požene ^ t roke v jediliiic<» ter strahuje mornarje. linija je plavala v svojo smer tla 1 je, vendar pa nekoliko stran ihI navadne erte, po 'ciit-eri vozzijo latlje. <*usarski ooveljuik se ni bal .'t n bleskih vojnih ladij, zanašajoe se na o. da ga ne bodo našle. V zalivu Bias blizu lloukonga je hotel gusar otroke spraviti na uho in j:h olvlržjiti, 11 - rmeni gusarji kaj priljudni fantje, (iusar-ski pove ljnik je najprvo velel »irestrašfnim otrokom v jedilnici prinesti čokolad" in ponia- maja : ■<• lie. Mali natakar, ki je moral opravljati ta posel, je na sva-jeni tilniku vedno entil liirzlo '.elezo roparjevega revolverja. Naj spregovori le besedo, pa se bo revolver sprožil. Tri dni in tri noei je '"Tniig-j Hov" plaval pod poveljstvom' norskih roparjev. Niti kapi-j tan, niti mornarji parniktt se i ne morejo ustavljati sili napetih revolverjev. Nekega dne so na obzorju zagledali japonski parnik. Rmeni gusar veli. dal mora parnik "Tong-llov" s, »oluo juiro zaviti stran. Za par- ji nija: likom vozi inisarska ladja in j ia njej so nabasani topovi. i Častnik za brez/ieno brzo-j javljanje na parniku "Tung-Hov** je inženir MaeDoual I. Celili 4S 111* je ubogal. Kolielio ie je pa naveličal in se ni ver SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« Will llth STREET NEW IOKK, IV. I. PEftlTE NAM 7h CENE VOZNIH LJSTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE 19. aprila: r.iieng:ixia v CherLoi rj Creiiien v Oretnen 20. aprila: t turna v Trst Pari« v Havre I tavre 26. aprila: Kuropii v rti emen Aipiitania v Ctiert»our< 27. aprila: I m fa ye 11 e v lin vre ReX V OelMiu. 4. in. 11. IS. M:ij*'>iK* v t"lierliour^ 4 *liani|il»iit v Havre Washington v Havre liercnyaria v (*t»-rl»oiirK Hreineii v l!rdi;cn 1'jiris v litim* t'otite t lie »h* Kraiiee v Havre Maje>t ie v t "lu-rlMHirjr Manhattan v Havre <'lt:iiu|»laiti v Havre |{e\ v tJenoa l.renien v lJreineii Ilerenjraria v Clii'rl«njr^ 1. Ijifavettc v Ai|ttitaiii:i v Washington Norma mlie \ llavn- Clierlmnr^ v Havre Havre t L*. 1 I. Knropa v rone- .it Majest ie lir« m n v Ureiiien Savoin v i!i L t'het l.oiir^ r.retlleli cej poškodoval. Prišlo ?e meod vodstvoir /.menil za >voje življenje. Ne ineira mvie orožiliskc.ira inšpektorja Pola *nenee se z;i revolverje, ki s«» i»b ve obema i,a 0,1 g^rju denarnico, pobral iz nje ^t*na jug. obmejne orožni .">5(1 dinarjev, mu vr^cl prazno j ske postaje, denarnico nazaj, nato pa zbe | l>ri Arnušu. ki >«• izdajal žal. Naehberger je malo ]M»zne-' jugoslovanskega ofieirja \u> je prijavil zadevo policiji in res gnnca, so nrtšli od jiom-verje se je policijskemu stražniku denarja še :U00 Din v sre posreeilo okrog ene ponoei are- P«» dolgotrajnem zasliŠe- tirati v Ipaveevi ulici 23-let j vanju je Amuš nap»»sled pri nega brezposelenga delavca A. !3£,M,I. da ni begunec, t eni vee tla F. iz Celja. • j.i*' poiieveril veeio vsoto iu na j mera val |x«begniti v Italijo. Na pragu svojega doma umrl.. _____ V mairborski bolnišnici je bil! Dosestnik Cvetko i'« Bueeeev-1 •ev na Murskem polju. Skuša-1 li so mu z operacijo rešiti živ-j Ijeuje; pa* je bolezen že preveč j napredovala. (Vet k o je. sami začutil, tla ne bo vee dolgo ži- J kitajski morski roparji zajeli vel, pa je izrazil željo, da bi j parnik "Tung-IIov*\ ki je vo rad. doma umrl. Domači so nuilzil 7.*» angleških in ameriških res željo izpolnili in popoldne j otrok iz Sanghaja. Ker so s-sa ga mariborski reševalci ]>e- i počitnice končale, so se otroci 'lja.ll s svojim avtomobilom v i vračali nazaj v misijonske šo-Bučečevce. Ko so ga prenaša- . le. I^tdja je mirno plavala, ko li z avtomobila v hišo, je jiaije na potu srečala tujo ladjo, bolnik na pragu svoje domači Otroci so tujo ladjo z veseljem RAZBURLJIV DOŽIVLJAJ ZAJETIH OTROK Poroča no je že bilo, kako so liti. f 'Zi i z njimi strahova le njeirove -traže. je z nekaj kratkimi tri-bi ptislal po svetu klie k'S(»S" »er povedal, kje se vplenjeiia 'atlja nahaja. K sreči roparji teira liisti opazili. Medtem so v Sangbaju in Ilonkongu že davno pogrešili julija: 'inmik **Tuiig-Ht>v". Nihče ni vetlel, kaj se je z njim zgodi-j lo. Brezžična brzojavka po-^ •^umnega Mael>tnialda je raz-vt»zijala uganko. Iz Honkon->ta odpluli tlv«- angleški vojni ladji 4tSoffolk** iu "Dainty". Z njima je plula tudi ladja za prenašanje letal **Hermes". Sest ur so iskale te ladje in našle. S krova "Hermcsa" st» odletela bombna letala in pripluht nad vplenjeni parnik. Kakor uebeška gotlba so brneli motorji. ampak ne za ušesa rmt»-nih roparjev. Ti ž" tlobro poznajo to peklensko orožje 4'be- lt v liiium t 'hamphiiii v Manhat lan v IlereiiKaria \ Norniamlie \ Havre Havre t "herlu >ur^ H:i\ re -ti. A«|iiitania \ t "lieHumr^ lie de K ran«-«' v Havre Ma jest je v riicrl»otir£ Kun«i^ v r.reineii 4'on 11* «li Savi. ».-i v Cen« Ueren^nria v fln-rhotir^ WnshitiKtoii v Itatre Saiumia v Trst Itrciiicli v r.reiiieii I 'haiuplain v llavre I{e\ v lo-noa s svojim I'evolVerj«'iii. Potem s gusarji kakor mačke naglo splezali iz vplenjeiie ladje na svoj parnik in na njem poiieg nil. Beg se jim je posrečil. Trupla ubitih ruskih vojakov so morski roparji pometali v morje. Hrabri inženir MaeDonald pa leži nevarno renjen v an-irleŠki bolnišniei v Ifoiikonusu. I Prestreljen je skozi prsi in zato (Dalje prihodnjič.) lih hudičev". Dobro vedo. da ! ie malo upanja, da bi ozdravel, bi se vsak trenotek lahko kaj Tistih 7.'I otrok, katerih življe-»ozdravljali in ji mahali. Na- nevarnega sprožilo. Poveljnik j nje je še pred kratkim viselo enkrat pa je tuja ladja ustre- ffusarjev j«' ukrenil samo še na nitki, setlaj že veselo hodi lila. Posadka je vedela, da ima rilo: Sttlaj je vedel, da ga je j v solo. Povesti •» morskih raz opravka z morskimi ropa rji. ,7*dal inženir MaeDonald. Sto- bojnikih pa najbrže ne bodo Otroci se pa gusarjev niso hu- pil j«' k njemu in ira pr«-stn-lil v«»č brali._____ tio prestrašili, ker so vedeli, da j RUSKI ŽELEZNIŠKI PROMET je izdihnil. Smrt pod vlakom. marca ob pol Z zjutraj so našli ljudje na železniški prog" v Mostah, sretli p»lje truplo mladega dekleta, ki ga je po vozil polnočni tovorni vlak iz Zaloga v Ljubljano. — Dekle je imelo vso glavo razbito in razmesarjeno. Policijska komisija je ugotovila, tla je dekle 22-lotim služkinja Antonija Učakarjeva, doma z bVranskega. Učakaijeva jt» nazadnje služila v Mostah, bila pa je zadnje čase brezposelna ter je verjetno, da je zaradi brezposelnosti obupala ter prostovoljno skočila pod vlak. r Avstrija vrača defravdanta. V avstrijski Radgoni nedavno.aretirani Mirko Arnuš, pro- stalo več ko 100 oboroženih gu-' metnik z Lesc pri Bledu, je še sarjev. Preden je Gosjkjv spro-v za])orih radgonskega okraj-j žil svoj revolver in dal znak. j nega sodišča. Kakor se dozna-jnaj se sprožijo tudi puške ' va, bo drugih oblastvom. , hipov kasneje so obležali tudi evropskih deželah. Na sliki je lokomotiva najnovejšega mo- Dosedanja preiskava je do- njegovi bojaki. ^ dela. je na krovu posadka 12 oboro-! ženili Rusov jkmI poveljstvom! Alekseja* (Sospova, bivšega carskega ritmojstra. Sovražna ladja se je približala. Bila je večja, ko "Tung Hov" in moč-j nejša. Na l*»g ni bilo misliti. Ruski ritmojster Gospov je mirno opazoval, kako so gjisar-1 ji. spusčali v morje čolne, se ! približali ladji in plezali na' njen krov. Dvanajst mož poti njegovim poveljstvom je sta-' lo pripravljenih na strel iu pi i- j pravi jenih umreti. Smrt ie bi-1 la skoraj neizogibna, ker je nasproti 12 oboroženim Rnsom t Norma mik* v Havre Aijiiitania v ITIierltonrg Kun*]ki v liremeti t'oiite Cramle v Ceona Maj«-siie v t*lM»rlioiirg M a nhatlan v Ila\re I'e «!«■ Fraiwr v Havre font«' «li Savoia v <»enoa lt«Teij^:iria v t*lierlM»urg iJrenien v 1'rrrui'ii t'haiiiplain v Jlavre Wa^hiiitftoti v Havre Aipiitania v I'lierlmurg Noriuaiulie v Havre VA2NO ZA NAROČNIKE 1'oleg naslova je razvidno d« ktlaj imote plač.mo naročnina Prva številka pomeni mesec, dru-dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo. sluli za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranil e toViko nepotrebnega dela in stroškov, zato V«/5 prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite io naravnost nam ali j-i pa plačajte našemu zastopnik* v r«.šonfe Ely. J os. J. Penbel Kveleth. I^ni