752
Jos. Repina: Ob  Balkanu.
Pride nazaj in se pokloni najveselejŠega obraza, ki si ga moreš sploh misliti.
Sedaj je učitelj naznanil občinstvu, da se začne prosta zabava in sicer na šolskem dvorišču, kjer je obilo prostora, na kar je vse vrelo ven.
Staro in mlado se je zleknilo po travi, glasno šumeč in vrveč.
Iskal sem Francoza, da bi mu čestital na famoznem uspehu in trčil najprve ob svojega rojaka Gorenjca.
„Tristo mastnih krač!" pozdravil me je, veselo se smeje; »imeniten večer, znate! Dvesto
Goreli so ondi trije veliki ognji, pri katerih so se pekli na ražnju janci; ogromen sod vina sem zazrl pod visokim kostanjem. Sosednji mehandžija se je bil za nocojšno noč preselil semkaj.
levov Čistega dobička! Ta Francoz najboljša duša na svetu! Vse sam uredil zgolj iz prijateljstva do mene! Velel je kupiti jedi in pijače, da si napolni celo selo trebuhe zastonj, ker plača vse sam ! In jaz nocoj toliko denarja, kolikor še nikdar, odkar sem v Bolgariji! Kako je vesela moja Ivanka in moji trije srakoperčki!
Priprave za jaslice.  (Narisal J. D.)