Tečaj XV List 78. 9 obertnijske Uhajajo rsako sredo in saboto. Veljajo ra celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; ra pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljnbljanl v sredo 30. septembra 1851. * é K > * Kako češpljeve drevesa množiti in rediti! Od prida in koristi, ki ga češpljevo drevó kmetovavcu donaša, je bilo že tolikokrat govorjenje, da ne bomo od češplja tako dolgo kot tega tukaj obsirnise govorili. Ker pa drugo sadno drevje ne terpi, in se pogostoma po češpljevih sadikah poprašuje, naj se posvetvamo: kako si češpljevih drevéa pomnožiti in si terdnih in krepkih zarediti? Že od nekdaj so sadjorejci češpljeve drevesa množili : najbolj po korenin inih izrastkih, ki jim tudi tu in tam prit like ali živice pravijo; 2) bolj poredkoma iz posej a ni h kosic, in 3) malokdaj pa s ce pije uje m. Tukaj je vprašanje: Kaj je naj boljše in gotovse, si kratkem času veliko lepih in terdnih češpljevih drevés zare tliti, da bodo od leta do leta kmetovavcu obilo sadja rodile? Dandanašnji si sadjorejci češpljeve drevésa po navadi tako-le redé: Vsak priden kmetovavec, ako na svoj bolj ali manj s češpljevim drevjem zasajeni vert stopi, vidi češpljevih mladic, ki so iz korenin starih drevés pognale. Manjše i i mbkejž£ poraje, mnčneje in krepkeje pa pusti rasti, jih ob reže. in tište, ki krivo rastejo, poravná in na pripravne kolice priveže. Čez kakih 6 ali 8 let si je iz njih lepo je po vertu tje, kjer je bilo množico drevesc priredil, ktere za-nje prostora kaj, in ob potih in poljskih mejah posadil; po tem takem mu jih ni bilo treba drugot iskati in jih drago kupovati. Ce si jih je pa več zaredil, jih drugam tudi lahko za gotov denár spečá. Ker pa take drevesca večidel po vertih nepresajene v senci pod drugimi visokimi drevesi stojé f imajo le po malo korenin, od kterih se tudi sèmtertjè nekoliko nagnitih nahaja; njih skorja je blizo korenine, iz ktere so pognale, zavoljo sence prav mehka in tako rekoč gobnata. Zato jih pa tudi, kadar se drugam presadé, veliko perve leta hira, dokler se ne ukoreni jo dovelj, drugim pa na prostorni kraj presajenim dostikrat hud mraz rad škoduje, in ker imajo mehko in precej občutljivo skorjico, ee jih tudi rad rak poprijema, druge lésne bolezni poredoma napadajo, da pred ali pozneje pod zlo grejo. To je pri češpljevem drevji naj večja nadloga, da t?e morajo vsako leto nektere schc drevesa iz verta metati iu zdrave na njih mesto saditi. In komaj je kmetovavec mlade češplje v red spravil, mu napoveduje, kterih bolezni ni do že več starih drevés pogin sedaj zapazil. Tako je zmirej kaj druzega nadležnega. Drevesca pa, ki se od pohišnih prodajavcov ali pa na tergu po cení kupujejo, so tudi polne pogreškov. Kupee se večkrat çoljfa če mu prodajavec svoje sadike tudi zlo hvali. (Dal. si.) 1 lota rumenega kamnenega Steinohl) olja ali štajnovca (gelbes Za setev namenjeno seme se v ti mešanci namoči f m že čez 24 ur se zamore vsejati. Če je semena, vec je omenjene namake potreba, le da se vsake reci v gori po vedani razmeri vzame. nejo Tako napravljenega semena se ne lotijo če ne najdejo drugega živeža. Skušnja je to poterdila. Dvé miši in pogi miši so vjeli in jima dva dni nič jesti dali da ste bile prav izstradaue. Potem so jima vergli 30 pšeničnih zern, ki so bile namočne v gori povedani namaki. Ne enega zerna se niste lotile in 4. dan lakote pogioile. To je skulil neki kmetovavec iz Počernic in popolnoma poterdil. Tako piše časnik češke kmetijske družbe v 37. listu. Mi pa naznanimo ta pomoček tudi našim gospodarjem, naj ga ni drag. poskusijo tudi oni, ker se lahko napraviti dá ia Nekoliko stanji kmetijstva in na Krajnskem. obeftnijstva (Konec.) Zavoljo tega je pa tréba, da iz poti spravimo vse kar naše kmetijstvo in obertnijstvo zavéra, in se vsega go-reče oklenemo, kar nam zamore pot do pravega blagostanja odpréti. Zlasti kar obertnijo utiče, bomo mi Krajnci prisiljeni, se je bolj poprijeti. Iu zakaj bi se tega branili? Poglejmo na gorensko str au, in tù posebne v Teržič. Ali ne vidimo tù več premoženja in blagostanja, kakor povsod drugod, kjer obertnija ni na taki stopnji? Ali bo morde zopet kdo vffovarjati, hotel, da krajnska dežela ni za obertnijo ugodna? Ta nej se nekoliko po deželi ozrè in odgovori naj na vprašanje; Ali niso Krajnci pridni, brihtni ijudjé? ali jih ne nahajamo po gostem med njimi. ktere bi sméli zavoljo njih bistrouuinosťi v marsikterih zadévah med umét-nike štéti? Ali nima dežela skorej povsod moćnih vodá, dovolj kurjave, bodi si z lesom ali s premogom in šoto? Ne bomo ga lahko dobili, kteri bi na té vprašanja ne odgovoril, da imamo na Krajnskem mnogih pripomočkov za veliko obertnijo. Euega le nam manjka, in dokler do tega ne pridemo, nam ni treba misliti, v versto obertnih narodov priti. In to je: tehničnih in uaturoznanstvenih vednost nam manjka. Dokler se s tehniko današnjih dui iu z naturo- znanstvom ne soznanimo, bomo vedno slišali tožbe in zdi- ft hovanje ; o tém pa zuajo še male obertnije popolnoma na kant priti. Da se miši zimske setve ne lotijo t Kdor hoče ubraniti, da se ozimine miši ne lotijo, naj seme namoci v mešanci, ki se napravi iz: 8 bokalov redke Koliko koristi šole * da se vpeljiije v slovenske vitriol) ? kmetih začetni nauk nemškega, jezika To vprašanje imajo premisliti šolski učeniki in na-uj 1 lota in pol lésnega katrana ali šmira (Holztheer)^ odgovoriti v letošnjih učiteljskih zborih. Ker pa zadeva to gnojnice, 2 lotov železnega ali zeléuega vitriola (Eisen 310 vprašanje slovenski narod, njegovo vlastitost, omiko in na- ljavke za poglavitne? in aii se ne atopi korist za take, predovanje posebej, mislim, da bi ne bilo odveć, ako bi se ki mislijo „naprej studirati4<, popoinoma v škodi, ki zadeva od tega tudi očitno kaj govorilo, pa brez zamére! Pisavea iz poprej raziaganib vzrokov drage, ki ostanejo domá. Če tega spisa ne vodi ne prevelika ljubezen do slovenščine, ne pa že želé starši otroke poslati po končani ljudski šoli v zopernostdonemščine, ker dobro mu je znan stari pregovor: poglavitne, naj bi učeuiki posebej učili take otroke v \ 55 Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš44 in nemškem jeziku, kar bi gotovo toliko raje storili, ako bi ker tuďi dobro vé, da od višje omikanega člověka pri se jim njih trad kolikor toliko povernil. Tako bo na vse nas se tirja znanje nemške ga jezika. Al le resnica naj strani prav. velja dokazi. y in ako se inotim y naj me drug preveri s terdnimi Kdor hoče prav odgovoriti na zgornje vprašauje y mu Misiil bi si morebiti tudi kdo: „Saj je vendar le prav, ako se učé otroci nekoliko nemšine tadi; gospóski pišejo in govoré le po nemški, in vse pisma, ki jih dobi kmet v mora namen ljudskih šol jasen biti. In kaj je namen ljud- roke od uredov, so nemški.u Ali med za čet ni m naukom dofga pot. Saj smo skih šol? Namen ljudskih šol je: naučiti otroke tistih in med znanjem jezika je dolga reči, ki jih bodo potřebovali, kadar bodo zap u- hodili leta in leta v šole, še nas velikrat težko stane raz- stili šolo. To se ne more spodbiti. Ako je pa temu tako, umeti tehnične izraze gosposkinih pišem, in tak, ki se je se mora učenik, kadar ima mladost pred seboj zbrauo, le za silo uekoliko sklanjati „abáadratiu in ,,abwandlatiu vprašati: Kaj bo iz teh učencov, kadar bodo zapustili šolo? učil * bi umel dolge zavite periode nemške pisave s tisto Odgovor je lahek, ako se je učenik le nekoliko ozerl po malo trohico besedi, ki se jih je naučil v ljudski šoli y svojem šolskem okraji; pa tudi volitev ucnih predmetov je raz in ki mu ue pridejo drugikrat na misel, kakor kadar je že vidna, ako hoče biti pravi učenik in osrečevavec ljudstva, spraznil nekoliko kozarcov vina ali žganja, in se mu je že Kakor se razlagajo učencom bogoslovja, zdravništva, pra- jelo po glavi mešati! Takrat naj raji pokaže, da se je učil vice itd. tisti nauki, ki jih bodo potřebovali spolnovaje dolž- v soli tudi nekoliko „teutsch." nosti svojega pokliča, tako mora dosledno tudi nauk v Le po tacih krajih, kjer so pohišni kramarji domá ? ljudskih šolah primeren biti potrebnostim učencov. ki hodijo na nemško, po večjih tergih in po mestih Šolski otroci po kmetih ali po deželi so sinovi in hčere na deželi, kjer je velik del prebivavcov rokodelskega večidel poljskih obdelovavcov, ki bodo za nektere leta ali pa obertnijskega stanu bi utegnila ta naredba staršem pomagali pri kmetovanji ali živinoreji in jih po njih nekoliko koristiti, ker se s tem postavi podlaga poznejšega odstopu nadomestovali. Nekteri kraji so tudi taki, kjer se omikovanja v jeziku, ki ga kdo potřebuje v obhoji zavoljo ker pečajo prebivavci s pohišnim kramarjenjem in hodijo v druge Pkupcije ali obertnije. Ako pa to veljá, bi se imeli po No dežele. Rokodelci so zlasti po tergih in mestih na deželi tranjskem razlagati tudi začetai nauki laškega jezika, ali v večjih vaséh. Po tem pregledu se vidi, da začetni nemški nauk nič Notranc imajo več opraviti z Lahi kakor pa z Nemci. Sploh pa naj bi se v ljudskih šolah gledalo le bolj na povzdigo ne koristi takim otrokorn, ki bodo po izstopu iz šole po- domaćega jezika, kakor na učeuje ptujega, in v ljudskih lj ode lei in živin orej ci, marveč ukvarjanje in vbijanje s šolah naj bi se razlagali taki nauki, ki zares tem učenjem jim V se škoduje na več strani. Kako to? pomagajo ljudem k dušnému in telesnemu bia Vsak dober učenik skerbí, da všili svojim ucencom kak gosta nu. Tako se bodo s časom priljubile soie I ja de tu, in predmet saj toliko v glavo, da prestane vendar z neko- ne bo jih treba toliko priganjati z gerdo in s silo v solo. liko častjo konecletno preskušnjo. Kako pa se je treba Visoka vlada nam je pravična in nam želi dobro; slavni go- ubijati in upirati z naukom popoinoma neznanim, in ko- spodje z mitro na glavi nam svetijo z lepimi izgledi; naj liko primerama naj več ur za to v tednu oberniti y vedó bi pac spoznali tudi drugi, prava omika naroda naj bolj šolski učeuiki sami. Iu kakošen dobiček dosežejo jelemogoča na národni podlagi, opusevajevse ptuje s tem? Ta, da se take ure učenci dolgočasijo, da zgub- po ljudskih šolah, kterih namen ni in ne more biti učiti ljajo veselje zadruge nauke, in da spozabijo po iztopu iz jezike, ampak za življenje potrebne vednosti iu sole v malo letih to, kar so se bili uaučili s silo in težavo. tako pospeševati dušni in telesni blagor do- Zoridanov. m o v i n e. Skoda le za toliko ur, za zlati čas, ki so ga preživeli ne pridoma v šoli! Ali bi ne bilo stokrát bolje, ako bi se bili - učili ta čas zemljopisja, zgodovine, ali pa nekoliko Pomenki kfajilSkega đrilŽtVa iz naravoslovja, kemije itd., ker to bi jim pozneje mnogo koristilo pri umnem kmetovanji. To spozuajo vsi modri možje, zato je rekel g. Fr. Eimuth v velikem zboru 16. mésečnem zboru kmetovavcov na Dunaji 16. maja t. 1.: „Potrebno je y in po mojih mislih pervo potrebno, da se drugač osnuj ejo naše šole po kmetih, in to tako, da se razlagajo kmečkim fantom že v teh šolah, saj po većjem, tisti nauki, ktere bodo potřebovali pozneje kot kmetijski gospodarji.w In slavni Chevalier je rekel: „Nauk v kmetijskih rečéhje pravi začetni nauk v ljudskih šolah" Kogar tedaj ne slepi enostrauost, mora spoznati, da ue koristi začetni nauk nemškega jezika takim Družtveni tajnik gospod dr. E. Košta je obernil po zornost zbora najpervo na 2. zvezek 1. oddelka Chme lovi h bukev pod naslovom „Monumenta Habsburgica izdanih na Dunaji 1855. Ti spisi so tudi za našo domovino £ važni y ker v oddelku „Cesar Fridrerik IV., njegova rodbina poglavji od in njegove dežele44 ne govoré le v posebnem krajnske dežele (str. 888 921) y temuč tudi na drugih celo nič učencom, ki ostanejo po izšolanji domá pri kmetíi, ali pa služijo na kmetih, veliko več jim še škodje na mnoge straní, ker se zamudé in opusté drugi koristniši nauki, ali se saj ne razlagajo tako, kakor bi bilo potreba. Ugovarjal bi mi kdo, da prestopajo učenci iz ljudskih soi v poglavitne šole, torej jim je potreben začetni nemški nauk, da ne zaostanejo. Prav bi imel, ako bi bilo to res. Aii skušnja učí, da jih iz ljudskih soi le prav malo gré v poglavitne sole, in pa, če mislijo starši otroke naprej dati, jih dajo, kakor hitro je to mogoče. Pa ce bi jih tudi ne dali, vprašam: Ali so ljudske šole priprav- mestib se nahajajo stare pisma v téh bukvah, ktere zgodovino naše domovine razjasnjujejo. Med drugimi je oménii gosp. tajnik dveh pisanj na str. 330 io 331, ktere je pisal papež Sikst IV. cesarju Frideriku IV. (št. 22 in 25), imenovani papež tudi nadškofa Andreja v kterih se kra j n skega „archiepiscopus Cranieusis, Craynensis44 spo-minja. Ob enem pravi gospod tajnik, da bi utegnilo težko biti, tajiti, da omenjeni nadškof ni živel. Rés je. da v iméniku ljubljanskih škofov nadškofa Andreja ni brati; mogoče je pa, da je Audrej le naslov krajnskega nadškofa imel; imel je namreč pri cesarju posvetQo službo, ker — ga papež Siket imenuje 55 orator tuas44 « govornik tvoj).#) Kaj pa, će je bil Andrej dvorni duhovni govornik (Hofpre diger) in ne v posvetni službi cesarjevi? Vred. 311 Dalje je povedal gosp. tajuik, da je visoko učeni vra arekega in indo-germanskega rodů, namreč Indov, Slovanov, tislaveki profesor dr Mom > spisatelj poslavljene Germanov, Grékov in Romanov goto da toraj vsi ti je rimske zgodovine, tadi v Ljablj se mudil in tu svojo ziki iz enega vira izvirajo, ki se dá bolj ali menj očitno nabéro naših rimskih kamnov, jihzlastnimi očmi pregledavši, p.pu^nv, spopolnil. Imenovani profesor je přehodil skorej celo Evropo inđiske besede zgolj iz slovanskih korenin izpeljevati z namenom, bukve izdati z naslovom „Corpus iscriptionum." poeamezno dokazati bi tudi ne stalo pretežko dokazati nasproti pa tudi ni pripustlj gori navedjene 9 kar Dobro so mu znane vse delà našega zgodovinstva ; dokazal Nazadnje je govoril v kratkem gospod družtveni kustos je pa tudi tajniku, kako zanikerno so njegovi (Momsenovi) Jelovsek o starem pismu od mesca februarja 1693, v predniki bili v zadevi rimskih spomenikov. Glede med kterem se nahajate imeni dvéh slavnih Krajncov. Med živ gosp. Terstenjakom in gosp. Knabelnom nekdaj prepirnega ljenjenJ obéh delà mejo eno celo stoletje. Kupno pismo napisa „Charito" v Vidmu je potegnil Momsen s Knabelnom; namrec je, s kterim je prodal Jakob Vodnik, prednjik z ozerom ua Rozanski Mit kamen pa je ko za go 9 našega slavnega pésaikain jezikoslovca (pa tudi zgodovi tovo izrekel, da se perve čerke napisa D. I. M. nikdar ne narja) Valent V o d n i k pervemu krajnskemu zgo morejo drugače brati, kakor „Deo invicto Mythrae" 9 53 Deo dovinarju J Va j kar du baronu Valvasorj hišo Jovi Maximo", ni ne latinsko ne napisoslovsko. Temu na- v Kerskem mestu (sedàj pod št. 85). To se je pa tako sproti pa so vsi dosedanji razlagavci naslednj P P. P godilo: Ko je Val voljo mnogih, zlasti literarnih krivo razkladaii : brati se morajo nijo troje celó enakih imen 3. Firmina. 1 » Tres Publii in pome započe'tij zlo ob svoje premoženje přišel in v letu 1690 Eiia Nepota; 2. Prokula in evojo veliko bibliotéko zagrebškim Jezuitom prodal, je sklenil • 1 V i i « • i • • _____«i . 5 pndsi tudi ob svoje ostale poeeetva, v Kerškem mestu se Gospod profesor Metelko je govoril o družbah za ■pmp ■ eeliti. Kupil je tedaj omenjeno hišo, kjer je meeca sep razširjevanje sv. pisma, posebno se opéraje na spis tembra 1603 precej ubóžen umerl. Jakob Vodnik je pa ____. . . . , . ^ sr ^ ^ ^ . m . v . -__! Y. 1____* 1____• _ i • * • i i i v • i • V Xi«v. • Kopitarjev v „kleinere Schriften" (etr. 373). Te družtva, najpervo v letu 1804 v Londonu ustanovljene, eo doelej že 40 milijonov ev. pisem v vsih jezikih in med vee ljudetva pnsel v nase kraj e, kjer je pesnikov ded J kupil hiso v Siski , kjer še dandanašnji rod živi. Po domače se pravi hiši v Šiški -pri Žibertu." V tej hiši je bil rojen 3. fe- razdelile; med temi tudi 50,000 tako imenovanih staroelo- bruarja 1758 Valentin Vodnik 9 venskih. Pa vendar ee ne ekladajo te velicaneke prizade-vanja ne z djanskim ne z literarnim namenom téh družtev ker kakor v začetku tako delajo tudi današnje dni te družtva bolj prenapetueži kakor v resnici jezikoslovno omikano člo-vekoljubi in preiskovavci sv. pisma; zlasti veljá to od vodnikov teh družtev. Zavoljo tega tudi prestave sv. pisma niso brez pogreškov. Gospod profesor Metelko, v slovanskih rečéh gotovo veljaven mož, od tistega iztiea etarosloven- Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice. Spisal P. Hicinger. 3. Ptujšćine ne po sili razlagati za slovenščino. Nima li vsaka reč w ) mere? ne li ravno tako tudi ekega sv. pisma, ki ga on earn ima, pravi eledeče: Knjiga elovenska reč? Rajnki dr. Jakop Župan — kteremu e to je na oči res kaj krasna, na lepem terdnem popirji prav opazko ne bodi nič žalega rečeno — je kaj rad slovenske čisto ia razločno natisnjena, al prestava je slaba, ker je imena iskal po italijanski in greški zemlji, celo po juternih lepa staraslovenščina z debelimi rusizmi zmešana in je taka deželah; in kadar se je ktera našla, je berž zodoneló mešanca, ktere niso nikoli govorili in je tudi eedaj ne go- vore'. Enaka je e preetavami v druge jezike. Nazadnje Vse imamo Pa je gosp. profesor Metelko omenil potrebo občne abecede po kteri bi se izhajalo s kakimi namesti 10 do 12000 znamenj, ktere ee sedaj v znanih 9 60, k večjemu 70 čerkami ne znamo; išimo Le De dobimo! y Ali je pa kte taka najdba tudi kaj veljala, ne bila haeen, ce bi tako bo nihče lahko terdil; eaj ime babilonekega kralja Neb kad ne car ja je tudi imelo biti eloveneko, namreč da je bil „nebu godni car." Po enakem načinu je rajnki dr. Jan Kolár v evojem delu, „Staroitalia" imenovanem, ekušal celi Italii eled etaroelovenščine dokazati. Veliko truda je abcedah rabijo. Kako velika občno abcedo tudi le za 400 — 600 afrikanskih in ameri kanekih jezikov rabili, v evropejekih pa doelej navadne obranili ! Gospod prefekt Rebič je govoril v Indo-Scitih, prizadevaje ee, dokazati, da eo najpoglavniji izrazi Indov v veljal« njegovo prizadevanje. Današnji čas pa je prišlo je » po političnih, verozakonskih in slovstvenih zadévah elovaneke zikoslovje na drugačno etopnjo, in Kolarjevo delo ee poeme kmalo prederzovati Tako so bili knezi in vo > korenine in slovanskega pomena jaki Indov Cetri imenovani. Goepod Rebič izpeljuje to besedo iz slovauske ..četeri". Mčetri" in priličuje to z nemško klada na etran in pac človek 9 da bi ondi iskal starosloveščine, kjer drugi nahajajo le n staroitaljanščino, etarogreščino v v • „Vierfůrst." Beeedi „Šater", s ktero eo umetalnike in ro ali kako drugo etarojeziščino. Kar ee je razodela bližnja sorodnost indoevropejekih dodelce zaznamnjali, prilaetuje pomén elovenske in horvaške jezikov, je prišla etimologija ali preiekovanje beeednih ko- sator" (šotor) ; beeeda Vajše izvira po njegovem mnenji renik na vee drugačne, pa tudi bolj določene in zaneeljive Bramini ee imenujejo zadnjič po pota. Stare Akvileje tedaj pač ni prenaglo eiliti na pomen ^___t____ _ CL • __1 í1 I i 1 • V 1 • ^ • • « m V - _ A m ^ - . ^ ^ ^ A W m * n u od slovenske „vas pervem bogu Indov „Brahma" in gospod prefekt Rebič postavlja tega boga enakega severno-slovanskemu bogu Provu, ime dobila gl j ali gla, ko že menda Livi (lib. 39) piše po orlu, ki se po latinsko zove aqu 9 9 da je zakaj operaje se na nemške pisatelje slovanské zgodovine Geb- orli eo ee pokazali v dobro znamenje, ko se je meeto za harda (Geechichte der alten wendiech-elaviechen Staaten) čelo zidati. Iz Akvileje je Nemec naredil A kel Slovenec ioHelmoldia (Chron. Slavorum). Cieto elovenskeete iméni pa Oglej. Ce bo vsaka Celia enaka slovenskemu Celj indiskih boginj Višnu (primeri: „višni (?) gospod Bog") je inŽiva (boginja življenja), in skupno ime téh tréh bogov srednji Italii je morebiti prav za prav le Sara pole tudi, hrib Ce li u s v Rimu slovenskega rodu; Savo v or » Trimurti (tri inmurti je sklenil gospod Rebič 9 moc) morem. Iz vsega tega Rima 9 ako je pa ondi slovenska S 9 bo pa tudi ear je posneti, da eo eamo ondi dineka S pristni Slovani živéli, kjer so bivali Sciti; tù izrečenega ne toeprejeli kmalo elovenska. Ali pa bodo ptujci vse 9 hotli, ker dobro ali vejo da bodo temeljiti zgodovinarji ovréči so Slovani scito-sarmatskega rodů v 2. polovici naše dom hovali, to je drugačno vprašanje nam morebiti ne bodo posme- Bleze bo treba, tudi za imena, bodi ei rek 6-stoletja po Kristueu v Evropo se preselili. 9 9 hribov ali mest, še bolj tehtnih in zanesljivihdokazov iskazati, kakor pa so ee Y7eč pričujočih je pa zoper to vgovarjalo, zlasti je do zdaj rabili. Ce ima pa še klic marrha! biti slovenska družtveni tajnik opomnil, da je sorodnost vseh Ijudetev merha, bode to našim starim očetom Ie slaba hvala in « 312 cast, díč boljša, kakor eedanjim zarobljenim pastirjem, ki učenje njim izročene mladosti iz nemar pušajo ali pa celó se prav radi s merhami pitajo. Kdo bi mislil, da se nek- za to pripravni niso, zoper to zaoemarjevanje ojster ukaz danji Slovenci niso vedili z lepšim glasom vpričo cesarja razpisalo. — Iz Pariza kakor tudi iz Berlina slisimo za go vzdigníti razun z gerdo merho? tovo da bota nas in ki cesar skup prišla ; nekteri časuiki pa pišejo, da se bo to v Vajmarsken* mestu med 30. t. m in 2 oktobra godilo Cesar Napol J* Novičar Ai avstrijanskih krajev přisel 25. popoldan v Stutgart dvoru sprejél. Tedej se je 2 y je kralj na kolo-odilo. kar so tù in tam s Iz Ljubljane. V nedeljo ob pol osmih zvečer je go-relo na kolodvoru železnice v Ljubljani; ogenj je bil strašen, tako da je proti železnici obernjena stran ljubljanskoga grada težkim seicom pričakovali. Zastran tega shoda so tudi francozki in rusovski diplomatični namestovavci po zaukazu svojih vlád več jim pejskim deržavam pismeno otovili vsa razsvitljena bila. K sreći je tudi popoldanski veter na da bo ta shod cesarjev veliko prizadevanje za sklenjenje y večer popolnoma potihnil in pomoc je krepka bila in hitra še preden je na gradu pervikrat vstřelil, ste bile tudi že dvé mestni gasivnici gori. Ce že ne vémo, zakaj se je tako pozno pervikrat vstřelilo, drugikrat pa še le čez 10 minut, pa še manj to zapopademo, zakaj se ni po stari navadi 4 krat vstřelilo, ker je gorelo cesarsko po- mitu zapecatil. Bodi si kakor hoce, vse kar se v tem govori, je le dozdevanje; prihodnost še le bo vse razodéla Pravda Luka llad • v kteri je bil več časa v Ce tinji zapert, še ni končana. Knez in nje žlahta se dobro imata. Sicer pa v Černi gori sopet nekaj vre. Žlahta v Carigradu umorjenega Cuca naklepa po mogoenosti se 010 p j e. V poslednjern zboru mestnega odbora je bilo sklenjeno, naj se g. Fr. Petercu mestna svečava skozi 3 leta izročí in mu na leto 4850 fl. plačuje, — potem takem je gazno razsviiljenje mesta sopet — odloženo! Tudi porn etan je mesta je Petercu izročeno; mesto mu bo skozi 3 za-nj maševati. Kdor vé, kako znajo Cernogorci kaj tacega storiti, si lohko misli, kaj hoče to reči. — Na francozki izhodni železnici poskušajo nov hlapon, kteri ima to do- brega da brez dima gori. Razun te dobrega pa 808 fl. plačevalo. Nadjamo se, da bo leta vsako leto Peterca naše ulice lepo razsvitloval in pridno čedil. Za pometanje bi se mu manj plačevalo, ako bi mestne smeti ta kraj Ljubljanice se vozile ua magistratno gnoj- V Carigradu se je potam- nanagloma se tudi tolitfo kurjave ue potřebuje. 17. t. m. zvečér ob 10. uri jasno nebo nilo, morje, malo pred še vse pokojno, je začélo o čisto tihem vremenu kupéti in vihrati iu ob enem se je zemlja potresla, tako hudo, da so ljudje iz postelj padali. Terpelo nišče za gnojenje mestnih zemljis. V Belgii in v Parizu plačujejo tisti, kterim se izročuje mestno pometauje, še za to, da smejo mestni gnoj si nabirati, — Ljubljančani pa nismo Belgijani; saj se naš najbolji gnoj izceja po kanalih je tresenje zemlje 38 sekund. 10 stolpov pri mošejah je razpadlo; druge škode ni znane. Skof diakovarski y S J žl. S t r 0 s m cast je šel v Serbio v višjih du- hovnih zadévah Iz Moldave in Yralahie nič posebnega v Ljubljauico, a ktero kuhamo sočivje in peremo perílo! novega; to se bere, da je Angležka vlada se zastran tek dežel drugim mislim vdala. — Tud v Indii je doslej še vse pri starem Na novo pa je vendar brati, da so přišli Novičar iz raznih krajev Nj. c. k. veličanstvo, Cesar zarotí na sléd,( ktere namčn je bil, v Singapuru vse ondi živéče evropejske kupčevavce umoriti. Ce bi bilo to zarot-nikom po sreći šlo, bi se bili Kitajci z Mahomedatci ze- z Najvišjim patentom dinili in po Evropejcih planili. Sicer se berejo dopisi v od 19. septembra z namenom, dnarstvo po dnarstveni po- raznih časnikih raznih deželá, kteri dokazujejo, ca se Iju-godbi od 24. januarja , —, so 1857 uravnati, več odločb ustanovili, tost iu kervoločnost indijskih vstajnikov po vsi mogocosti kterih poglavitneje tù razglasimo n Nemško-zvezni skuša s junaško serčnostjo An » Pešica teh junakov v dnar ji se bodo v srebru, drobiž pa v sebru in kupru primeri s skorej neskončnim številom vstajnikov obuduj m \ Fil • mi- * J ^ - ~ _ _ _ 1 ___ -i _ ^ _ _ _ * _ v 1 res kovali, in sicer po fuutu, ki je enak 500 gramom. Iz funta čistega srebra se bo kovalo 45 fl., iu to bo prihodnje dnarno merilo. Goldinar bo razdeljen v stó, vsak stoterni dél pa sopet v deset délov. Tako kovani dnár se bo ime- noval po 2 zvezni tolarji (3 fl.); enojni tolarji (iy2 fl.) Zlati dnar bo enega občudovanj cega 1 ki bere, kako kervoločno ravnajo od padniki zlasti z ženami, otroci in stareki. Ni tedaj prazna piše, da se zagrizejo Anglezi v ť in ne bodo pred Jodpu- beseda nekega vojaka, ki » avstrijanska velj V tej se bodo kovali y po 1 cetertnjaki ali četerti del tolarja y tolarj dvojn svoje sovraznike , kakor „buldoki stili. da se znesejo nad sovrazniki, kakor jim ffre. To junaško obnašanj pa tudi auglezka veljal kot kupčijsk dnar, in bo imel imé k si pri tem tudi prizadeva z vso močjo k in pol matijam konec narediti. Tako napravlja flotilo (barke) Sreberni drobiž se bo kovál po 10 in 5 stotink, bode po reki Ganges vstajnike kozje molitvice lada spoznava ia , nesrečnem ko- ktera Ob tej in bodo une veljale po 2, té pa po 1 groš, ali po novem reki leži namreč muogo imenitnih mést. Majnši parobrodi merilu 7 in koval Od 1 3Vo kr V euaki razmeri se bo bakreni drobiž bodo lahko dalječ po réki pomoč donašali. Anglezi so sploh novembra naprej se ne bodo dosedanji dnarji premedene glave ; kakor povsod si vejo tudi tù z majhnimi za poglavarja v Bagdad. Pripravlja se tudi že za odhod na vec kovali, iu s 1. m H i ■I^H postav pričakovati, dosedanji dnarji pa ostanejo, dokler se svose mesto. Tudi to volitev podreti, si je francozki po januarjem 1859 pridejo novi dnarji sploh rečmi pomagati. — Omenili smo, da jeOmer p peljanja nove veljave je še posebnih kaj druzega ne bo ukazalo sodne Po ukazu visocega pravo- slanec v Carigradu z vso močjo prizadeval, in člověka po miuisterstva gré jetnikom pri sodnijah perve stopnje, svojem kopitu tje poslati. Pa to pot mu je spodletelo pri mestno-okrajnih in pri samostojnih okrajnih sodnijah Sliši se, da bo prišei čast. g. S il vest višjega skofa vsaki dan juha in kaka druga gork jed nik ih - .« "-"« M.U&H juu, ob praz- in patriarha v Benedke. — i^ivu«, m nedeljah verh téh dvéh jedil še 8 lotov kuhane ga Valahii popotoval, pripoveduje: Poleg sela Čelatje mesa brez kosti Nekdo, ki je pred kratkim po ie oral mlad k ministerstvo za uk je, ker je Valah. Ko pride do sréde njive, ostermi, &e vstavi, se pri zvedlo, da nekteri učeniki ljudskih šol brez vednosti in pogne in začne glasno jokati našel namreč čepioe svojih dovoljenja pristojnih šolskih predstojnikov šole zanemarjajo, staršev, ki so bili 0 vojski leta 1853 ubiti. Spoznal jih je na ter somnje in cerkvene zegnanja tudi v bolj odda- na križih, ktere so nosili okolj vratu V več mestih Ijene kraje hodijo, in da drugim šole prepušajo, kteri ob južnih krajev Evrope je začela sopet kolera po malem na enem mežnarsko in še kako drugo službo opravljajo in tako vrata terkati. Upati je, da se nas bo ognila. Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik